Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b.
IIIIBIIII‘1111 llllllllfllillllllltllllllKlKlIBBIIIIIliailtllllt
IZ VSEBINE:
V Ljubljano v golo Komandant
Gosli — partizanska zgodba iz Zapadne Ukrajine
LETNIK IV
DUNAJ, V SOBOTO, 19. XI. 1949
ŠTEV. 79 ( 264)
Nova koroška deželna vlada se je predstavila
V ponedeljek se je sestal koroški deželni zbor, da izvoli deželnega glavarja in sestavi novo deželno vlado in razne odseke. Z glasovi SPOe, z glasom edinega KPOe-jevca Tschof-fenig-a in nekaterimi glasovi OeVP je bil za deželnega glavarja ponov-* no izvoljen Ferdinand Wedenig.
Ferdinand Wedenig je eden izmed onih sinov slovenske matere, ki je spoznal, da na Koroškem noben Slovenec ne more doseči kakega višjega čina ali dostojanstva, dokler ostaja zvest svojemu narodu in svojemu materinskemu jeziku in je zato raje krenil po poti narodnega izdajstva, kakor je nekoč zapisala o njegovem predhodniku Schumyju socialistična „Arbeiterzeitung“. Poleg mnogih vaških veljakov, ki na račun narodnega izdajstva s pomočjo koroških nemških šovinistov uživajo vodilne položaje in so postali z vsemi mogočimi podporami in subvencijami gospodarsko močni, so in bodo ostali Schumy, Wedenig in Ferlitsch v naših očeh — in taJko bi jih imenovali v vsakem narodu in v vsakem jeziku, — vedno renegati in so le kot rene-gati mogli zavzeti tako visoke položaje. Toda niso samo renegati tem-v?č iz vse svoje preteklosti tudi zna-ni Pangermani. če se od časa do časa predstavljajo svetu kot Slovenci, je to samo en primer tiste brezmejno umazane igre, tako značilne za koroške razmere, da bo tfeba o njej spregovoriti še posebno besedo. Danes nas zanima le nova deželna vlada z gospodom Wedenigom na čelu.
Nova vlada se ni bistveno spremenila razun mogoče v tem smislu, da je z novim VdU- članom dobila še bolj izrazito nacionalističen izraz. Zato koroški Slovenci od nje pač ne moremo pričakovati zboljšanja našega narodnega stanja. To je tudi čisto jasno povedano v proglasu nove vlade.
Wedenig v proglasu ponavlja stare obrabljene fraze o stoletnem mirnem sožitju obeh narodov na Koroškem. O mirnem sožitju pač lahko govorijo samo tisti, ki zgodovine koroških Slovencev ne poznajo ali je nočejo poznati. Mi si mirno sožitje predstavljamo vsekakor drugače, kakor je zgledalo v zadnjih letih, ko so morale stotine naših družin v izseljenstvo, ko so najboljši naši sinovi trpeli v KZ-tih in ko je ena sama glasna beseda v materinščini našega človeka lahko spravila v zapor. O tem vladni proglas ne ve povedati ničesar, pač pa nasprotno pomiluje naciste, češ, „da ne morejo biti stalno državljani druge vrste “. Mi nikakor ne odobravamo in nismo nikdar odobravali ukrepov proti neobremenjenim zapeljanim nacističnim pristašem, vemo pa in poudarjamo, da jih je na Koroškem še mnogo nekaznovanih, ki so zakrivili številne zločine nad našim ljudstvom in s tem onemogočili mirno sožitje. Na to dejstvo tukaj opozarjamo, ker proglas deželne vlade in gospoda deželnega glavarja o tem zavestno molči, pač pa zato govori o ,,stranki iredentistov14 in o. „zapeljanih ljudeh11. Gospoda deželnega glavarja in deželno vlado v tej zvezi opozarjamo, da so se smeli volitev udeležiti le po zakonu dovoljene stranke in da nikakor nimajo pravice imenovati vse one, ki so ostali kljub vsemu pritisku zvesti svojemu narodu in svo-
Naše orožje je resnica zato bomo zmagali
Predzadnji četrtek je sprejel maršal Tito dopisnike „Tanjuga“ vseh ljudskih republik in jim položil na srce, da je njihova dolžnost, da se do največje mere poglobijo v smisel sedanje socialne spremembe v Jugoslaviji.
,,Vi ste predstavniki tiska socialistične države11, je poudaril maršal Tito, ,,ki je v polnem poletu socialne spremembe in v katerem se delajo ogromni napori za dosego določenih ciljev. Zaradi tega morate iti naprej s časom, hkrati pa se morate odlikovati v prikazovanju stvarnosti in graditve socializma v naši državi in v prikazovanju težkoč, na katere zadevamo. Pokazati pa morate vsem množicam tudi uspehe, ki jih dosežemo.
Razume se, da tudi v socialističnih državah obstoja tisk, ki nikakor ni v skladu s socialističnim duhom. Gre za tisk Informbiroja, ki tekmuje, kdo bo metal več blata na Jugoslavijo. Toda to vas ne sme odvrniti od vaše poti niti ne povzročiti, da izgubite tla pod nogami. Kar pišejo oni, ne sme na vas vplivati niti vaS pripraviti do tega, da bi sledili nji-
hovemu zgledu in jim odgovarjali z istimi izrazi in pisali v istem tonu kakor oni.
Ne, naš tisk mora obdržati visoko to raven! Biti mora globoko moralen, prikazovati mora resnico in biti ogledalo tistega, kar se godi pri nas; ne sme pretiravati niti olepše-vati. Kratko: naš tisk mora biti resnični socialistični tisk! Naša sila je namreč tudi v tisku, zlasti v kolikor razpolagamo s tako važnim či-niteljem, kot je naša ravna pot, pravičnost naše stvari in čistost naše vesti. Nimamo nobenega vzroka, da bi stvari preoblikovali, da bi dajali dokaze nervoznosti in se posluževali istih sredstev, s katerimi nas blatijo in obrekujejo. Poročati moramo o resnici, kakoršna je!“
Maršal Tito je nato v svojem govoru opozoril na junake dela, ki jih ima danes Jugoslavija in katerih lice mora pokazati svetu predvsem tisk.
,,Vidite, da smo ostali sami in da imate vi, naši novinarji in naši mladi dopisniki, ves svet proti sebi: eni lažejo z ene strani, drugi z druge in ne vemo, kateri luže bolj. Toda v! Imate v svojih rokah močno orož-
je, in to je naša resnica in naša stvarnost. Zagotavljam vam, da bomo zmagali, kajti drugače biti ne more.
Ohraniti moramo globoko privrženost našim načelom! Ne bomo se odrekli kritiki kapitalističnega sistema niti obsojanja laži, ki jih širijo proti nam! Dejal sem, da smo danes sami; toda to je le deloma res, v kolikor že vidimo, da se napredne sile sveta vedno bolj prepričujejo o naši ravni poti in o utemeljenosti naše borbe.11
Ko je nato pokazal maršal Tito na razne laži informbiroja, je nadaljeval: ,,Znan vam je ljudski pregovor, ki pravi, da se razburja le tisti, ki izgublja. Mi pa ničesar ne izgubljamo! Enotnost (naših narodov je neuničljiva, je neuklonljiva volja vsega našega delavstva, da vztraja v današnji borbi. Zaradi tega ni vzroka za omahovanje! Za neodločneže in malodušneže pa ni mesta pri nas v času, ko se je 80 odstotkov ljudi naše države odločilo korakati do kraja in ne popustiti, ko vse naše ljudstvo v celoti in vsi naši delavci delajo naravnost čudeže pri napo rih za zmago naše pravične stvari.11
Avstrijski delavci v borbi proti izkoriščanju
Zadnje tedne se je vedno pogosteje dogajalo, da so posamezni trgovci veletrgovci samovoljno dvigali cene predvsem pri življenjskih potrebščinah in živilih, kar je med ljudstvom in v prvi vrsti med delavstvom povzročilo vedno večjo bedo in pomanjkanje. Medtem ko so se cene življenjskih potrebščin vedno bolj dvigale, so ostale mezde in plače na isti višini, na višini, ki je že prej omogočala delovnemu čl°ve^n edino toliko, da si je mogel nabaviti samo najpotrebnejše stvari.
Da bi si delavstvo izboljšalo svoj obupni položaj, se je pričelo po vsej
j emu jeziku, iredentiste samo zaradi tega, ker niso hoteli hoditi njihove renegatske poti. Ti bodo dosledno zahtevali pravice in enakopravnost, pa če proglas deželne vlade še tako molči o tej najvažnejši nalogi na Koroškem, ki že stoletja čaka rešitve.
Rešitev slovenskega vprašanja nikakor ne obstoja v lepih frazah in v številnih zahvalah raznim zaslužnim možem za ohranitev nedeljivosti dežele, temveč obstoja v resnični enakopravnosti vseh deželanov, da ne bodo Slovenci stalno državljani druge vrste. Rešitev obstoja v tem, da ne bo več za Slovence razlik pri dodelitvi subvencij in gradbenih dovoljenj, da ne bo več razlik pri odmer-javi zaukazanih oddaj, da ne bo več potujčevanja in raznarodovanja naše mladine v šolah in da ne bo več zapostavljanja našega človeka pri uradih in javnih ustanovah.
Koroški Slovenci imamo zgodovinske skušnje in dober posluh za razne izjave koroških oblastnikov. Zato nas proglas nove deželne vla-
Avstriji gibanje za povišanje plač in mezd ter za znižanje cen življenjskih potrebščin. Po vseh obratih raznih industrijskih panog so delavci in nameščenci pričeli s stavkanjem in s protestnimi zborovanji, s katerih pošiljajo resolucije in protestirajo proti nadaljnji protiljudski in izkoriščevalski politiki. Med drugimi so v začetku tega meseca pričeli stavko delavci in nameščenci vseh obratov sladkorne industrije. Enotna in vztrajna borba vseh delavcev je prisilila lastnike posameznih podjetij, da so vsaj delno ugodili zahtevam delavstva.
de vznemirja. Dejstvo da, že predno so sploh priznali kakšno pravico nam Slovencem, spet rabijo besede in nazive o ,,iredentistih11, kaže, da nikakor nimajo resne volje, da bi končno enkrat rešili naše narodno vprašanje. Nasprotno vse kaže, da hočejo ponovno hoditi v narodnostni po-fitiki po stopinjah Maier Kaibitscha in nacistov, ki so za vse svoje ukrepe proti koroškim Slovencem imeli izgovor, da so to ,,iredentisti11. Toda že mnogokrat smo poudarili, da se je ta pot izjalovila in da je ta način reševanja narodnega vprašanja na Koroškem obsojen na smrt in ga je moralo obsoditi kot zločin celo avstrijsko sodišče. Mi bomo vsekakor budno stali na straži in se borili proti vsakemu podobnemu poizkusu nasilnega reševanja naših teženj. če hoče nova vlada z namigom b „iredentizmu“ obnoviti staro protislovensko politiko, ji z vso odločnostjo povemo: politika raznarodovanja, šovinizma in nasilja nikdar ne more ustvarjati mirnega sožitja, temveč more roditi le odpor.
Takoj za delavci sladkorne industrije so pričeli stavko delavci drugih industrijskih panog, predvsem kovinske in rudniške industrije na Nižjem Avstrijskem in štajerskem.
V zadnjih dneh se širi stavkovno gibanje vedno bolj in prehaja na vse panoge industrije in gospodarstva po vsej Avstriji. Delavci in nameščenci zahtevajo doklade od 200 do 600 šilingov kot premostitev naj-hujše bede ter izenačenje plač in mezd s povišanimi cenami. Na Koroškem zahtevajo draginjsko doklado v višini 500 šilingov predvsem delavci obrata Kestag v Borovljah. V večini obratov se bori delavstvo za izboljšanje življenjskih pogojev enot no in ne glede na politično usmerjenost in prav v teh obratih so lastniki prisiljeni, da ugodijo upravičenim zahtevam delavstva.
Na čelu protestnega gibanja v Avstriji stojijo delavci kovinske industrije, ki so pripravljeni, svojo odločno borbo voditi do popolnega uspeha, kakor so izjavili na svojem protestnem zborovanju kovinski delavci v. Floridsdorfu in Stadlau-u.
Protestno in stavkovno gibanje širom Avstrije ponovno dokazuje pro-tiljudsko politiko avstrijske vlade, ki je s svojimi zloglasnimi pogodbami o cenah in mezdah na eni strani privedla avstrijsko delavstvo v popolno bedo in strašno pomanjkanje, na drugi strani pa vedno zagovarjala izkoriščevalski pohod veletrgovcev, tovarnarjev in veleposestnikov. Hkrati pa to gibanje prikazuje, kako močno je delavstvo, ako je združeno v enotni borbeni fronti, napram kateri je tudi vlada brez moči.
Jugoslovanski narodi bodo z delom
proslavili obletnico republike
Delovni kolektivi v vseh panogah jugoslovanskega gospodarstva bodo s tekmovanjem proslavili gesto obletnico rojstva nove Jugoslavije. Zastavili so si veliko nalogo, da do 29. novembra izpolnijo svoji letni pleni.
Tako se med mnogimi drugimi pripravljajo na tekmovanje za izpolnitev plana do 29. novembra tudi gozdni in lesno-žagarski ter predelovalni kolektivi lesne industrije. Posamezni kolektivi v tej panogi so že pokazali z delom, da je plan mogoče doseči. Tako je gozdno gospodarstvo Bled že v začetku meseca novembra izpolnilo celotni plan. Tudi lesno podjetje Ilirska Bistrica, tovarna glasbil v Mengšu, tovarna igrač v Novem mestu in tovarna finega pohištva v Tržiču so letošnji proizvodni plan že izpolnili. Ti pomembni rezultati pa so posledica uvajanja novih metod in oblik dela, predvsem brigadnega načina dela in tekmovanja za večjo storilnost. V tem tekmovanju tekmujejo tudi lesno industrijski obrati, in sicer: v katerem lesno-industrijskem obratu bodo najprej dosegli letni plan do 29. novembra, kje bodo vključili največ delavcev v brigadni način dela, kateri obrat bo oddal največ lesa za izvoz, v kateri proizvodni brigadi bo najbolje urejena notranja organizacija. Tudi gozdarska avtopodjetja se pridružujejo tekmovalcem v gozdarstvu, prevozništvu in lesno-industrij-skih obratih. Tekmovanju za izpolnitev plana do 29. novembra se pridružujejo tudi podjetja za promet z lesom. Tekmujejo v tem, da bodo planske naloge izvoza čimprej izpolnjene in da bodo odpremili vse zaloge lesa tudi iz zadružnega sektorja.
Močno tekmovanje, ki je zajelo vso gozdarsko in žagarsko proizvodnjo, kaže že velike uspehe. Posamezna podjetja, gozdne brigade in lesno-industrijski obrati napovedujejo še medsebojno tekmovanje. Borba, da bo plan v tej panogi izpolnjen do 29. novembra, dokazuje visoko politično zavest vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Delavci v železarni na Jesenicah so si zastavili veliko nalogo in že danes s ponosom ugotavljajo: na Dan republike bo pričela obratovati v jeseniški železarni valjarna debele pločevine.
Mestno podjetje ,,Svilanit“ v Kamniku je lokalno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1948. Izdeluje samoveznice (kravate), svilene šale, rute itd. Za enkrat je to edino podjetje te vrste v državi. Kolektiv tega podjetja, ki si je zadal nalogo, da bo izpolnil letni plan do 29. novembra, je finančni plan dosegel že 1. novembra; proizvodni plan za letos pa je dosegel 4. novembra. Poleg tega je v zadnjih mesecih izboljšal kvaliteto in sortiment izdelkov.
V	zagorskem premogovniku so delavci obljubili, da bodg delali tudi v prostem času za čimprejšnjo izpolnitev plana. Dan republike bodo delavci proslavili s tem, da bodo do 29. novembra opravili po 16 do 24 ur prostovoljnega dela.
Zadruge v mariborski oblasti bodo 29. november pravnovale z otvoritvijo novih zadružnih domov in novih gospodarskih poslopij.
V	Trbovljah so se sestali člani brigad, člani sindikata in Partije. Mladinska brigada Vladislava Žunka je ob tej priložnosti napovedala tekmovanje brigadi Mihe Marinka. Tekmovali bodo, kdo bo imel boljšo delovno disciplino, boljšo kvaliteto premoga, kdo bo imel večji učinek
na moža in pri delu zajel večje število ljudi. Brigadirji so tekmovanje sprejeli in napovedali tekmovanje vsem brigadam spodnjega obrata. Poleg tega pa členi brigade Mihe Marinka obljubljajo, da bodo nakopali v prostem času 600 ton premoga. Trboveljčani tekmujejo, da bi bil plan izpolnjen do Dneva republike.
Mladinska delovna brigada ,,Razbijači obrekovanj“ v rudniku Jelaš-nici so obljubili maršalu Titu, da bodo dali vse sile, da bi z delovnimi zmagami prispevali k izpolnitvi plana svojega kolektiva do 29. novembra.
Tudi šolsko mladino je tekmovanje za 29. november precej razgibalo, med drugimi tudi v aktivih kme-
Po konferenci ..treh" v Parizu
Po končani konferenci zunanjih ministrov Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije, ki je bila pred kratkim v Parizu, so objavili poročilo, v katerem zatrjujejo, da je skrb treh ministrov ohraniti in utrditi mir. Predmet konference je bil proučevanje odnosov Nemčije z Evropo, položaj v Nemčiji in njihova politika glede Nemčije.
Zunanji ministri s* tudi ponovno poudarili svojo politiko, ki so jo opredelili v okupacijskem statutu in ki teži za tem, da prepusti Nemčiji v veliki meri ,,svobodno odločanje v nemških zadevah“. Trije ministri smatrajo dalje za potrebno podpreti ,,vključitev nemškega ljudstva v evropsko skupnost**. Končno so zunanji ministri dali visokim komisarjem navodila in pooblastila, da izvedejo omenjene cilje konference.
Visoka zavezniška komisija pa je po seji izdala poročilo, v katerem pravi, da bo odslej ,„zahodna nemška vlada prevzela odgovornost za pogajanja in trgovinske sporazume ter plačila med zahodno Nemčijo in inozemskimi državami. V bodoče bo zahodna Nemčija lahko prosto pošiljala ali sprejemala vabila na pogajanja, ko bo določen datum, ko bo zahodna Nemčija začela prevzemati to odgovornost**.
Kakor je znano, je pobudo za konferenco treh ministrov dal Bevin, ki je bil mnenja, da je treba revidirati
politiko o demontaži nemških tovarn, ki delajo za vojno industrijo.
S tem v zvezi je prav gotovo potovanje ,,ministra za gospodarstvo“ zahodne Nemčije Erliarda v Pariz. Francoska vlada se je sicer upirala načrtom za opustitev demontaže nemške industrije, toda verjetno je bil to namen Erhardovega potovanja v Pariz dati francoski vladi ,,jam-stva“, da je nemško gospodarstvo pripravljeno nuditi kompenzacije za to. Razpravljali so gotovo tudi o vprašanju francoskih investicij v nemški industriji. Razgovarjali so se tudi o novi trgovinski pogodbi med obema državama, ki naj poveča pritisk nemških proizvodov na Francijo.
Pri vsem tein pa bo Francija gotovo te nekak posrednik, ket* bo kapital, ki ga bo invest. v Nemčiji, ame-riš. izvora. Medtem pa se zahodna Nemčija pripravlja na sodelovanje z bodočo unijo Francije, Italije in Beneluxa. Erhard je na tiskovni konferenci javil, da je njegova vlada pristala na ta načrt, še pred konferenco treh zunanjih ministrov je svet OEGE predlagal ustanovitev takih gospodarskih unij, na konferenci pa so trije ministri izvedli ,,politično pripravo**. Zunanji minister ZDA je po konferenci odpotoval v Nemčijo, da postavi temelju za nadaljevanje ameriške politike v Nemčiji, na katero sta morali pristali tudi Anglija in Francija.
Ameriški načrti z Zapadno Nemčijo
Kaj podrobnega o sklepih treh zunanjih ministrov ni znanega, vsekakor pa se iz raznih izjav da sklepati, da je imel Adenauer in nemški imperializem ob ameriški podpori popolno zadoščenje. Demontiranje vojne industrije v Nemčiji bo skoraj popolnoma prenehalo. V polnem ob-
Volitve v obratne svete
V vseh industrijskih obratih Avstrije so v zadnjem času volitve v obratne svete, kjer delavstvo voli svoje zastopnike v sindikate. Pri teh volitvah nastopa tako imenovani levi blok z enot. listo, katere nosilci so poleg komunistov tudi socialisti. Reakcionarno vodstvo SPOe seveda povsod skuša, da bi razbilo to enotnost, kar mu je tudi v več primerih uspelo. Toda delavstvo, ki se bori danes za zboljšanje svojega položaja, je po večini spoznalo, kdo je njegov zastopnik in kdo se v resnici odločno bori za koristi delavstva. Zato pa voli pri volitvah v obratne svete kljub razbijaškemu delovanju desnih socialistov v veliki meri za enotno listo.
Poseben uspeh pri volitvah v obratne svete so dosegli nosilci enotne liste pri volitvah v Donawitzu,
nem največjih industrijskih obratov Avstriji sploh, kjer so dosegli ab-
enem
v------r,—, -o-------------^----
solutno večino, čeprav je socialistično vodstvo z vsemi načini skušalo razbiti enotnost delavstva, je enotna lista dobila 56 odstotkov vseh oddanih glasov in bo zato stavila tudi načelnika obratnega sveta. Do tega uspeha je privedla predvsem odločna borba komunističnih članov sindikata za pravice delavstva.
Uspeh enotne liste v Donawitzu je edino pravi odgovor delavstva razbijaški in protidelavski politiki socialističnega vodstva. S svojimi glasovi za enotno listo pa so delavci tudi pokazali, da se vedno bolj zavedajo velike potrebe po strnjeni delavski enotnosti v borbi proti naraščanju neofašizma v Avstriji in v borbi proti stalnemu padanju življenjske ravni delovnega ljudstva.
ratu bo ostala tudi velika industrija za proizvodnjo sintetičnega gumija in bencina ter velike jeklarne ,,Tyssen , ki lahko pridelajo letno 2 milijona ton jekla in katerih de-montiranje je Francija zahtevala.
Prav gotovo bodo zahodno Nemčijo v kratkem vključili v zapadni vojaški blok. Postavitev zahodne Nemčije na mednarodno pozornico se je dejansko izvedla po volji ZDA, ki želijo učvrstiti položaj zahodne nemške vlade, ker so ameriški trusti vložili svoj kapital v zahodni Nemčiji. Da bi ZDA dvignile one industrijske panoge, ki delajo z ameriškim kapitalom, so pritiskale na Veliko Britanijo in Francijo, da sta pristali na ukinitev demontiranja industrije v zahodni Nemčiji. S tem bo industrija, ki jo dvigajo Amerikanci s svojim kapitalom v Nemčiji, predstavljala nevarno konkurenco britanski in francoski industriji, že sedaj je v britanskih in francoskih krogih velika bojazen pred konkurenco zahodno-nemške tekstilne in avtomobilske industrije.
Na splošno pa je jasno, da hočejo ZDA napraviti iz zahodne Nemčije z vojaškega, političnega in gospodarskega vidika svojega najmočnejšega evropskega satelita v protisovjetskem bloku.
ti j škili šol. Veterinarska šola v Kočevju ‘je v mesecu oktobru napovedala tekmovanje vsem kmetijskim šolam v Sloveniji in je to tekmova-nje tudi v celoti izpolnila. Aktiv mlekarske šole v Kranju pa je odgovoril z novo tekmovalno napovedjo za 29. november. Tudi v zidarski stroki se je mladina razgibala v tekmovanju za 29. november. Tekmovati so začeli 7. novembra in že prvi dan so dosegli dobre uspehe.
Na dan republike bo začela obratovati v Kaštelu šučurcu pri Splitu tovarna plastičnih mas ,,Jugovinil“, ki 1)0 ena izmed največjih tovarn petletke. Montažna dela v tovarni so v glavnem zaključena. Delavci se že pripravljajo na začetek proizvodnje. Dovršujejo še poslednja dela pri gradnji 10 kilometrov dolgega vodovoda. Do dneva republike bodo montirani tudi vsi stroji v veliki termoelektrarni. Parna turbina je že montirana, generator bo pa v kratkem postavljen. Delavci, tehniki in inženirji so se obvezali, da bodo posvetili vse svoje sile pravočasni dovr-•gitvi tovarne in da bodo po potrebi delali tudi brez odmora.
V Zasavskem premogovnem bazenu so številne brigade sprejele obveznosti, ki jih bodo izpolnile do 29. novembra. V te brigade se je vključilo mnogo frontovcev — prostovoljcev, ki bodo obletnico ustanovitve republike proslavili z izpolnitvijo letnega plana in v ta namen delali v prostem času.
Tako bodo delovni kolektivi po vsej Jugoslaviji s tekmovanjem počastili največji praznik nove lugo-slavije, hkrati pa dokazali, da nobena obrekovanja in ustrahovanja ne morejo odvrniti delovnih ljudi Jugoslavije od veličastne borbe za izgradnjo socialistične domovine.
Po širiiom svetu
Dunaj. Dunajska policija je prepovedala Združenju demokratičnih študentov zborovanje pred univerzo, kjer so hoteli praznovati mednarodni dan študentov, ker bi to baje ogrožalo javno varnost.
New York. Namestniki zunanjih ministrov »štirih velesil so ponovno razpravljali o doslej nerešenih členih avstrijske državne pogodbe. Dosegli so nadaljnje uspehe pri razpravljanju o nemški imovini.
New York. Gospa Evgenija Anderson je bila 1. novembra zaprisežena kot prva ženska v ZDA, ki ji je bila poverjena služba veleposlanika. Ga. Anderson bo ameriški veleposlanik v Danski.
V Canberri (glavnem mestu Avstralije) bodo pričeli z razgovori med Avstralijo, Vel. Britanijo in Novim Zelandom, kjer bodo proučili tudi možnosti za pospešitev sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko.
Peking. Kuomintanške čete so zapustile Kweiyang, glavno mesto pokrajine Kvveičau. Z zavzetjem tega mesta so se razbili ostanki kuomin-tanških čet na kopnem v tri skupine in namreč v skupino na severu v okolici Cunkinga, na jugu v skupino v pokrajini Kweičau in edinice Kuo-mintanga v Jiinnau. Nadalje prodirajo demokratične edinice ob reki Jangce naprej in so oddaljene samo še 75 kilometrov od Cunkinga. Glavna sila demokratične vojske je osvobodila tudi cestno križišče Kieng-kiang. V teku jesenske ofenzive je ljudska armada zajela 120.000 mož kuomintanške armade.	„
Bukarešta, (Tass). Kakor poroča radijska postaja Svobodne Grčije, je izredno vojaško sodišče v Pyriius-u obsodilo osem patriotov, med njimi 4 žensk, na smrt.
Moskva, (Tass). Mornariško ministrstvo Sovjetske zveze bo odprlo še v tem letu v Leningradu mornariško akademijo. V to akademijo bodo sprejete samo osebe z dovršeno visokošolsko izobrazbo in ki so vsaj pet let služile v mornarici. Izobrazba na tej šoli bo trajala dve leti.
Pariz, (Tass), število brezposelnih v Švici vedno bolj narašča in se je v zadnjem času potrojilo.
L 1 —HUU 'j
Partizanska zgodba iz zapadne Ukrajine
V	nekem mestu zapadne Ukrajine, ki je še čakalo na svojo rešitev, je na ploščadi pred vhodom v cerkev sredi beračev, žrtev nemškega barbarstva, igral gosli trinajstletni fantič.
Nazovimo ga Ujuša, tega muzikanta. čarobne so bile njegove gosli! Pod streho cerkvenega prizidka je bil razprostrl svoja krila železni golob. In ker je segala glasba do srca, se je ljudem zdelo, da bo golob zdaj, zdaj vzletel, da bo veter dvignil melodije.
Vemo: med sovjetskim ljudstvom dozoreva nešteto talentov. Vemo tudi. da jih je preračunano nasilje Nemcev pogubilo že sto in sto. O tem bomo z Nemci pred sodiščem človeštva posebej govorili.
Potrudite se zamisliti se v tega fantiča: platnene hlače, iz morske trave spleten pas, koščene roke, zagrenjene ustne otroka, ki je okusil vso bridkost otroškega gorja. V cerkev gredoči ljudje so metali pfenige v njegovo kapo s prepotenim dnom.
Pristopil je nemški oficir in prisluhnil. S paličico je potegal po go-slih, rekoč: — Pojdi z menoj!'
V	prečni ulici je zahteval oficir legitimacijo. Na papirju je bil pečat in potrdilo: .,Lučka okrajna uprava s tem potrjuje, da je Ukrajinec lija Petrovič Čistovnik, rojen 1930. leta, doma iz vasi Nadeždino lucke-ga okraja, na poti v žitomir, da po-ičše svojega očeta, ki je v taborišču vojnih ujetnikov".
Si ga našel? — je vprašal oficir
—	Ne, — je odgovoril Iljuša. — Kako bi ga našel? Domov se vračam. Med potjo igram pred cerkvami in tako se preživljam. Ne bodite hudi gospod . . .
— Pojdiva, — je dejal oficir.
Prišla sta v kantino — v šumno, zidano poslopje, kjer so oficirji na ■fonto namenjenih čet pili gališko vodko. Natakarice v kratkih krilih in z belimi pečkami na glavah so jim stregle. Za točilno mizo je gospo-,n,.a debela Nemka s korenjasto rdečico na licih in zaspanimi očmi, rejena od nakradene slanine.
Iljuša so postavili na nizek podij, pod fvihrerjevo sliko. Pijani oficirji so v svoji objestnosti kričali nanj:
—	„Halo!“ ,,Wagner!“ — ,,Cho-pin!“ Kakor vemo, so okupirali Nemci Chopinove skladbe obenem z ozemljem Poljske; na črko ,,o“ prenesen naglas in Chopin je postal Nemec.
Iljuša je poznal Chopina po radiu. Zaigral je po spominu.
Glasba je prevzela celo svinjske kože. Nemci so poslušali, kimali in šepetali: „Kolosalno!“ Debeluhasta krčmarica za točilno mizo je odrezala trideset gramov kruha in ga vrgla goslarju pod noge. ,,Chopin!" so tulili pijani oficirja. ,,§e enkrat Chopin!" In potem je moral Iljuša še vsak dan zabavati Nemce, spat je pa hodil v mesto, kjer je, kakor je dejal komandantu, živel njegov zelo stari ded.
Zelo stari ded je stanoval v predmestju, v hišici pod košatim topolom, ni pa bil Iljušin ded. Bil je samo naš sovjetski ded, ki so v njegovo hišico zahajali kurirji partizanskega odreda. Zdaj je sedel pri delu s pipo v ustih komandir diverzantske čete partizanskega odreda. Po njegovi zaslugi je bil pred dobrim tednom dvajset kilometrov od mesta porušen železobetonski most.
Iljuša je skrbno položil futeral svojih gosli na klop, se pretegnil in dejal: — Dovolite raportirati vam, tovariš komandir! — Dovoljujem najprej objeti komandirja, — je odgovoril le-ta. Pantiča je tresla mrzlica. Bilo je kaj raportirati!
Po raportu je položil komandir na mizo zavitke razstreliva, detonator in vžigalno vrvico. Ded je odšel na dvorišče, stopil v senco topola in prisluhnil, če bi se morda ne oglasili v temni prečni ulici tuji koraki.
Kmalu je stopil na dvorišče komandir odmaknil je desko v ograji in zlezel skozi odprtino. Zašumelu je suha trava. Zatrkljal se je kamenček po tleh in vse je utihnilo.
Starček se je vrnil v hišico. Iljo-ša mu je pripravljal posteljo. Sebi je postlal kar na klopi, blizu okna — okna niso zapirali na zapah. Ded je zazdehal in vprašal: — Truden si, kajne, fant? — Kaj še! — je odgovoril Iljuša. Ali gre vse v redu? — Vse gre gladko. —- No in hvala bogu! — je dejal ded. To je bilo vse, kar je hotel vedeti.
Čez dan je Iljuša zopet igral Chopina pod fiihrerjevimi brčicami dvornega norca. Pred kantino so se ustavljali vedno novi avtomobili. Oficirji so se valili iz njih in odhajali v kantino. Iljuša je igral. Kar je zavaljeni polkovnik zaripljega, s krvjo zalitega ohraza srdito sunil z nogo v stol.
— Ali vam ne ugaja goslanje tega fantiča? — je vprašal začudeno ko mandant kantine in se globoko priklonil. To vam je pravo čudo.
— Njegovo goslanje mi ugaja, — je zagodrnjal polkovnik, — ne ugajajo mi pa njegove oči. To so oči strupene kače, pripravljene ugrizniti človeka.
Komandant je vzravnal hrbet in zakričal na Iljušo:
— Ne glej gospodov oficirjev, kadar igraš! Glej v tla!
Pogasiti mržnjo v otroških očeh? Kdo pa jo je zanetil? Kdo je zastrupil v otroškem srcu zrna radosti, da ne bodo nikoli vzklila v veselje ljudem? Kdo je zaplodil v tem srcu čustvo neutešenega maščevanja?
Glejte, uničena Iljušina otroška leta, razprostrta pred menoj liki grenka vrsta nesreč, trpljenja, ponižanj, bede in izgub. Bili so časi, ko nebo njegovih otroških let še ni poznalo neviht. Poznalo je samo bedo. Doraščal je v družini, kjer je bilo mnogo otrok in mnogo gladovanja, pasel je gosi in hodil pod okna go-
sposke hiše poslušat, kako gospa ob spremljevanju učitelja iz prestolnice gosla. In glasba mu je božala dušo. Gosi so ščipale gosposko pšenico, a fantičeva duša je rasla, ni pa še mogla spoznati svojega genija. Deček je zbral gosi in krenil k reki. In zapela je njegova piščalka. Toda tako lepo ni pela, kakor gosli v go-spejinih rokah. Ni pa bil njen genij višji: njene gosli so bile boljše od pastirjeve piščalke.
Potem 17. septembra 1939 pa se je življenje obrnilo k sreči. Gospa je odpotovala, kakor v zemljo se je vdrl gospod. Gosposko zemljo so dobili tisti, ki so jo obdelovali. Oče je postal predsednik vaškega sovjeta. Odprli so šolo. Iz radijskega zvočnika je zadonela nad zeleno gališko vasico glasba iz vseh kotičkov sveta. Učitelj je prinesel iz mesta gosli in položil lok med drhteče Iljušine prste. Strune -so zazvenele. Deček je prebledel. Potem je postal zvok močnejši. Struna je zapela. To še ni bila glasba, pač pa njena jasna slutnja. Polna je tekla počasi liki potok, zajezen z blatom in mahom. Kar je postala gibčna liki bič. Učitelj se je obrnil od okna.
— Kaj takega še nisem doživel, — je dejal. — Ali veš fant? Ti si bil že v zibelki glasbenik.
Deček je igral na posluh vse, kar je kdaj slišal. Sklenjeno je bilo, da pojde po končani ljudski šoli na konservatorij. šola mu je podarila gosli. To so bili meseci nepopisne sreče, toda kmalu so jih zastrli črni oblaki. Potemneli so in se povesili liki veje obžgane breze. Vas so zažgali od dveh strani. S kopic na polju, z gumna, s podov so sejali smrt mitraljezi. Nemci, Nemci! Oče je visel na vratih vaškega sovjeta. Kraj njega je visel učitelj. Na dvorišču so kričali pod biči krvnikov mati in sestre. Iljuša je pritisnil futeral z goslimi na prsi in planil na vrt. Mislil je, da bo zblaznel. Sesedel se je v seno.
ODLOMEK
Janez Mencinger:
V Ljubljano v solo
Oče Rok in mati Špela sta negovala sinčka Melkijada izredno ljubeznivo. Kadar je blebetava soseda opomnila, da paglavček malo postrani gleda, je mati vselej odklonila tako sodbo, rekoč: ,,Seveda postrani gleda, v Ljubljano! Saj mu je sojeno, da bo gospod. Vozil se bo v svoji kočiji."
Oče Rok je vzgajal sina po načelih svojega deda: ,,Otroci so kakor žrebeta: čini več, čim prosteje skače žrebe, tem iskrejši bo potlej konj." Tako je Melkijad rasel v strahu pred bogom in pred šibo, ki je brez posla samovala za čelesnikom. Preživljal je detinstvo med dobrimi in slabimi ljudmi, med ovcami in kozli, ob žgancih in mleku. Razvijal se je po reklu unens sana in corpore sano in možgani so mu bili tako čvrsti kakor lobanje okoli njih, ki je pretrpela marsikako bunko v deških dvobojih pod lipo sredi vasi. Brez dvobojev pa ni moglo biti, ker so mladi paglavci bodočemu gospodu le preradi nagajali, pojoč mu za hrbtom: ,,Mleko-jed, krivogled, v kočijo sed‘!“
Redne šole takrat v Bohinju ni bilo. Fužinski oskrbnik je pridobil za svojo deco zasebnega učitelja in hkrati napotil nekaj imovitnejših posestnikov, da so pošiljali svoje sinove na Bistrico k njemu v šolo. Med tistimi Bohinjčki, ki so se v visokih sobah fužinskega gradiča ali pod velikansko lipo pred njim pripravljali za latinske šole in gosposki stan, je bil naš Melkijad po materini sodbi najbolj bistroumen, o po učiteljevi najbolj razposajen. Gotovo pa je imel med vsemi najtrdnejšo voljo, pogospoditi se.
Dobrih enajst let proste domače in prisiljene šolske vzgoje so privoščili Melkijadu, preden so določili, da je goden za ljubljansko mesto in za latinske šole.
Nekaj dni pred Vsemi sveti je oče Rok pričvrstil na kola kripico, podedovano za očaki, razložil vanjo de-žice masla in zaseke, vrečo poveje-nega mesa, moke in kruha in skrinjico s sinovo obleko za svetek in petek. Vse to je zadelal s slamo, čez je pogrnil belo prteno rjuho, na rjuho pa posadil Melkijada in dva druga dečka, ki sta se takisto dala preveriti, da se pogospodita. Nato je opremil kohilo starega bohinjskega plemena s prazničnim komatom in z jerme-njem, na blesk olikanim, ter jo potisnil med težke, zakrivljene ojnice. Ko je hlapec kobilo vpenjal, je sedel oče spredaj na kripico. Za njegovim širokim'hrbtom pa so segale desnice treh mater v desnice treh dečkov po slovo in tri levice na vozu so brisale solze iz oči.
Hlapec je delo opravil in pogladil kobilo po dolgi, gosti grivi. Tedaj je oče počil z bičem, da se je razlegalo v tretjo vas, kobila je potegnila, voz je zaječal in zaropotal in potem dalje in neprestano ropotal po dolini in mimo jezera, ki je, utripaje v tankih valčkih, oponašalo solze, utrinjajoče se malim popotnikom iz oči. Voz je ropotal po spodnji dolini mimo Bistrici, kjer je dobra teta potisnila Melkijadu meden kolač v naročje, dalje mimo Nomenja, kjer so se poslovili od poslednje bohinjske hiše, in končno skozi dolge, dolgočasne štenge v deželo . . .
(Dalje na 4. strani)
Zdramil se je šele, ko je bila že napočila jutranja zarja. Dvignil je glavo. Nikogar ni bilo na vasi: ne ljudi ne živine. Sicer pa tudi vasi ni bilo. Samo s pogorišč se je valil dim. Obžgana trupla sester in bratov so ležala kraj ruševin razbite peči. Vrata so bila zgorela — oče in učitelj sta ležala na tleh, oči so [ima bile iztekle.
Tedaj je zbežal Iljuša na polje. V daljnjem borovem gozdu je živel očetov tovariš, bradati gozdar, Iljuša je zdaj tekel, zdaj se je. skrival v pšenici. Kako da ni umrl tam na polju? Kako je ohranil svojo živo dušo. Proti večeru je pritekel do gozda. Gozdarjeve koče ni bilo. Požgali so jo bili. Bradati gozdar je visel na kavlju iztegnjenih, bosih nog. Iljuša je kriknil in padel vznak.
Ponoči se je dotaknila njegove rame roka: Našli so ga partizani . . .
Iljuša se je maščeval sovražniku kruto in drzno. Ko so pijani Nemci povesili glave na mize, je odšel na mračni ozki hodnik. Tam, kraj stranišča je bila shramba, polna navlake. Iljuša je previdno vstopil in skril gosli v navlako. Potem je vstopil s praznim futeralom k vratom. „IIeil Hitler!" — je zaklical stražarju. — Dobro, dobro, smrkavec, ie odgovoril stražar.
Zjutraj je bil Iljuša zopet pri vratih. — ,,Heil Hitler!" je zaklical stražarju. Stražar je bil nov, toda po sorodstvu s fašističnimi dušami je odgovoril kakor njegov prednik: ,,Dobro, dobro, smrkavec, le pojdi." Iljuša je šel pogledat v shrambo. Tu je potegnil iz futerala razstrelivo in ga položil k steni, potem je pa položil v futeral gosli in odšel v dvorano. Debeluhasta krčmarica si je popravljala na napudranih nedrjih ukradene čipke. Oficirji so že popivali pri mizah, že se je vil pod strop dušljivi dim njihovih cigar, že se Jfe lesketalo v bokalih vino, nakradeno v vseh kleteh Evrope. Nazdravljali so fiihrerju, dvigali bokale za to, da bi vrag vzel Rusijo, da bi bog rešil Nemčijo, da bi razpadla zveza svobodnih rodov, da bi kazenski odredi podavili partizane.
Dečkovi prsti so drseli po goslih. Iljuša že davno ni igral Chopina. Plešati godec ga je naučil igrati nekaj omedlih nemških popevk, nastrojenih na krokodilovo solzo. čim bolj se je bližal konec obeda, tem bolj so bili oficirji pijani. Podli morilci, zdaj mislijo na svoje žene, drhteče od strahu v vlažnih zakloniščih! Deček je igral tisti dan tako vneto, da je debeluhasta krčmarica očitajoč si razsipnost, odrezala ne trideset temveč petdeset gramov kruha.
O tem dečku je treba napisati povest: o tem, kako so požari sežgali v njegovi duši detinstvo, o tem, kako je dozorelo v tej po požarih sežgani duši maščevanje. Med odmorom je odšel Iljuša na hodnik. V temi je otipal vrata shrambe, vstopil je in počenil. Zažarela je vžigalica. Plamenček se je dotaknil vžigalne vrvice; zasmrdelo je po dimu.
Iljuša je odšel na dvorišče. Pri vratih mu je zagrozil stražar, ljubitelj ur in sam po poklicu urar.
— Ali ti bom še zabičeval, smrkavec? Prinesi mi jutri uro, ukradi jo dedu. če je ne prineseš — ti izpulim ušesa. — ,,Heil Hitler! Prinesem jo!" — je odgovoril Iljuša in odšel pošasi po ulici.
Sel je vedno naravnost, potem je pa zavil v prečno ulico in začel teči. Kar so zagrmeli za njegovim hrbtom vzbuhi. Za hip je objela zemljo tako močna svetloba, da se je videla na nji senca trave. Sadni vrtovi, ograje, polja ... Po vsem mestu so še odmevali streli. V gramozni jami je čakal voz. Partizan z bičevnikom v zobeh je držal na vajetih konje.
Komandir jd prijel Iljušo pod pazduho in ga postavil na voz. Voz je oddrdral.
— Dovolite raportirati vam, — je dejal Iljuša med drdranjem koles, dr^eč gosli v visoko dvignjenih rokah.
— Ne dovolim, — je odgovoril komandir. — Je že raportirano! Zamahnil je z roko proti mestu, nad katerim se ie dvigal odmev pož»r%
KOMANDANT
Že tretji, četrti dan ofenzive so mogli čutiti, kako se obroč okoli brigade počasi in neizmerno zožuje in vztrajno požira prostor, na katerem je manevrirala brigada. Najprej se je opazilo to na malenkostih: iz mesta ni bilo več časnikov in zavitkov, kruh je prihajal z zamudo in bilo ga je premalo, kurirji so se izgubljali in se zamujali, izvidnice pa so se vedno pogosteje streljale s sovražnikovimi oddelki, ki so tipali nago moč. Končno je zmanjkalo ge soli. Stari partizani so megali z žlicami priskutno juho, resno kimali z glavami in mrmrali:
,,Spet se bomo prebijali in nato margirali vso božjo noč. Povem ti, da nas bodo spet vrgli iz vasi.“
Bolnike in ranjence so poslali v votlino nekje na Kozino. Vedno več jih je imelo tifus. Vso noč so bledli, skakali s postelj in skugali nekam pobegniti, pa so se zaletavali le v to-varige, zgnetene v tesnem, mračnem podzemskem prostoru, pod katerim je bilo čuti nevidno vodo.
Pri gtabu brigade je nesel kuhar Topolič iz komandantove pisarne nazaj komaj načeto porcijo s kavo. Čehljal se je za vratom in zamiglje-no govoril:
,,Ljudje moji, bog ne daj, toda bojim se, da bo komandant zbolel. Glejte, od včeraj skoraj ni jedel. Poliže žlico, toliko kot mačka, pa jo vrže stran. “
Strojničar Stojan, či*n, mračen in redkobeseden človek, najstarejgi v brigadni zagčitnici, je počasi dvignit težke obrvi in nezaupljivo meril kuharja.
„Ni mogoče, človek . . . Hm, slabo bi bilo, če bi sedajle zbolel prav on. Poskusi pa mu speči na ražnju jetra ali kogtrunove ledvice!“
,,Vse sem poskusil, tovarig, pa se niti ne zmeni.“
Med zagčitno četo se je kmalu raznesel glas, da komandantu ni dobro. Borci so nehali popevati, razgovar-jali so se s pritajenim glasom in če so hodili mimo gtaba, gledali s skrbjo v nizko okno kmečke hige. Ko pa so opazili komandanta za mizo, so si olajgano oddahnili.
,,Dobro je, glejte ga, za mizo sedi. “
Naslednji dan komandant ni vstal ob svoji navadni uri. Kuhar se je vračal iz gtaba s skodelo mleka, bromljal čez dvorišče s svojo gepavo nogo in mleko mu je pljuskalo čez rob. Srečavali so ga zaskrbljeni po* gledi.
,,Kaj je, Topolič, kako je komandantu ?“
,,Slabo, tovarig — leži. Vročino ima. Toplega mleka se ni niti dotaknil. “
Namrgčeni strojničar je potegnil iz žepa nekaj zmečkanih, na kol praznih cigaret in mu jih ponudil.
„Na, nesi mu jih! Morebiti bi kadil . . .“
Mineval je dan, poln težke negotovosti, ki jih je tigčala kot mora. Borci iz zagčitnice so prislugkovali streljanju v bližini; molčali, smrkali in se zaman trudili, da bi se umirili na enem mestu. Bolničarka Zora, vedro in veselo dekle, je prihajala iz gtaba s sklonjeno glavo, pozabila se je pošaliti s komandantovim spremljevalcem Jovom, ko pa so jo obsuli z vprašanj'., je nerada in zmedeno zamrmrala:
,,Vse se zdi, da utegne biti tifus. Nič se ge ne ve.“
Borci so se razšli brez besed in se pobiti vračali v sadovnjak. Nihče m več ue govoril ne vpraševal. Kakor da jim manjka nekaj, kar je neob-hodno potrebno. Zato so se čutili izgubljene in zapuščene kot otroci.
Popoldne je prispel v štab komandant prvega bataljona, okretni m živahni Milančič. Nad eno uro je ostal pri komandantu, zvečer pa so se zbrali vsi bataljoni na enem mestu in brigada se je brez borbe pomaknila navkreber in nadaljevala s pohodom proti Medgorju, da bi se
povsem izmaknila iz sovražnega obroča.
Po dolgem posvetovanju komandantov bataljonov je bilo sklenjeno, da komandanta brigade ne bodo pustili v bolnišnici, marveč ga nosili z brigado.
Ko so borci videli na koncu drugega bataljona nosila, so se pomirili. Šepetajo so obveščali drug drugega:
,,Glejte, tudi komandant je z nami, nosijo ga. Prav je, da ni ostal . . . Takoj je človeku malo laže."
Vzdolž brigade je po nizkem snegu, ki je ge ostal na gori, večkrat stopal neutrudni Milančič ter vse zapazil in pregledal s svojim ostrim očesom. Kadar koli je gel mimo, so čutili borci nekaj neugodnega. Vsakokrat so se spomnili visoke, močne postave komandanta brigade, ki je gel ob takih prilikah ves dostojanstven miren vdolž kolone in vsakomur vlival veselo upanje, da se bo tudi tokrat končalo vse dobro in lepo.
„Cuj, ali se komandant zaveda?" je bilo čuti zaskrbljen šepet za hrbtom brigadne zagčitnice.
Šepetanje in nerazumljivo mrmranje je presekal prepričevalen glas:
,,Da, ge je pri zavesti: izdaja povelja, Milančič jih le izvršuje."
,,Dobro je, bratje", je skrušeno vzdihnil nekdo iz teme.
Vztrajno in brez odmora je stopala brigada skozi gluho noč navkreber. Takole po polnoči pa se je na daljšem postanku raznesel glas po trudni koloni:
,,Komandant stoka, onesvestil se
je.“
„Stoka? Res?"
Do tega trenutka ni nihče niti mislil na goro in na položaj, v katerega je zagel, sedaj pa se je vsakdo začutil prepuščenega samemu sebi, izgubljenega v pusti in trdi Grmeč planini. Za hrbtom so imeli težko oboroženega in neusmiljenega sovražnika. Kdaj in kje je treba udariti, je vedel samo komandant, brez njega pa se je vsakdo počasi spreminjal v bojazlivca in se začenjal bati Švabov.
Le eno so vedeli vsi: če bi do česa prišlo, bodo padli vsi okoli komandantovih nosil.
Strojničar Stojan je sedel na nizkem panju, držal v naročju zbrojev-ko, sklanjal glavo in dolgo molčal. Kuhar Topolič se je v mraku nagnil proti njemu, stremel vanj in se ga previdno dotaknil, ko ga je prepoznal. ,,Si zaspal, Stojan?"
,,Zaspal! Kaj ti pride na misel! Tam se bori človek za življenje, jaz pa naj bi spal! če bi bil hotel spati, mar bi bil gel na tako pot?"
Spet je bil zaukazan pohod.
V mraku je hitel nekdo mimo kolone in komaj je spregovoril, so borci prepoznali Milančiča. Zdel se jim je čudno razburjen in negotov, glas se mu je tresel. Najbrž je tudi njega zaskrbela komandantova bolezen.-
,,Vraga, tovariši, tudi Milančiča je zaskrbelo", je zamrmral nekdo in se v temi spotakni! ob posekano deblo.
Molče, kot da je izgubila dugo, je brigada nadaljevala svoj počasni in težki nočni pohod, čuti je bilo le kopita prenatovorjenih konj in sopenje utrujene živine, ko se je pot nepričakovano obrnila v klanec. V temi je bilo jasno videti nosila, pokri-
ta z belo rjuho. Belila so se in plavala nad temno kolono.
,,Moj hog, saj gremo kot za pogrebom," je nekomu ugla boječa primera. Toda njegovo kratko zgovornost je naglo požrla neprijetna tigina, v kateri ni bilo slišati drugega kot samo vztrajno.,, pritajeno udarjenje nog.
Ob svitu je brigada dospela na visok in gol gorski greben, na katerem se je bleščal nedotaknjen sneg, ki je komaj na rahlo porumenil sij svita. Dolga, temna vrsta je obstala na čistini, da si odpočije.
Nad daljnim gorskim grebenom se je vedno bolj širila in drsela po nebu svetla rožata pahljača čistega pomladanskega razsvita. Okoli uges in po dlačicah na obrazu jih je ščegetal vzvaloven in hladen jutranji gorski zrak. Oči so prijetno počivale na mirnem belem morju megle, ki je legala po dolinah pod planino. Tam doli so vasi, blato, pogorišča in mrz-ki tujec — borci, glej, pa so se rešili in stoje nad vsem tem v ostri, bistri jutranji tišini. Oddahnili si bodo trenutek, dva, ko pa bo on ukazal, se bodo spet vrnili dol, v meglo in na vrhove, posejane z jarki kakor z osirji.
,,Samo da on ozdravi."
Vsakomur uhajajo oči proti nosilom, izgubljajočim se v snegu. Tam se neprestano vrtita bolničarka Zora in trgali, plešasti zdravnik.
,,Moj bog, le kako mu je danes?"
Nenadoma so se tam pri nosilih vsi nekam razgibali in raztrgane skupine so se začele dvigati. Po koloni je ginil nagel in vesel šepet:
,,Komandant se je zavedel. Dal je povelje, da krenemo proti Hrgarju."
Oživljena in svetla kolona je krenila dalje po nedotaknjeni snežni planoti, polni bleščečih iskric jutranjega sonca, ki je pršelo v veselih mavričnih barvah.
I||||l!llllllilllllllllllllllli:|||l!lllllllllllllllll!inilinilllllll!lllillllllllllllillllllllliuiiiiilllllllllllllllllllillllllllllilllliw^	;;'i!i:tiii!i:nii!iiiiii!i!!ii|
V Ljubljano v šolo
Nadaljevanje s 3. strani)
Kdor gre po svetu, marsikaj izkusi. Prva skušnja je doletela nage popotnike kar v prvi vasi zunaj Bohinja, to je na Bohinjski Beli. Na vežnem pragu blizu ceste sta stala zastavna mati in droban deček. Ta je odpiral oči in usta, ko se je pomikalo proti njemu neznano, nedomače vozilo.
Kar blejski sin nekaj povpraša blejsko mater. Ta mu zašepeče na uho in deček skoči na cesto ter zakliče: ,,Stric, napačno ste naložili!"
,,Jezik za zobe, raztrganec!" se obrne mož na vozu, ne da bi se ozrl na dečka.
Mladi Blejec se umakne proti bigi in zakriči na vse grlo: ,,Bohinjska teleta vozijo spomladi na semenj, a vi ste jih naložili jeseni!"
V tem trenutku plane Melkijad z voza, pobere kamen in ga zaluči proti veži, v katero je bil smuknil zabavi j ivec. V vežnem oknu je zažven-ketalo. Nag junak se urno dvigne na voz, oče pa švigne z bičem, ne po sinu, ampak po kobili. Toda plemenita kobila, od nekdaj vajena samo težke, premišljene vožnje in trdno prepričana, da sama najbolje ve, kdaj je treba hitreje potegniti, si nikakor ne da izbičati svoje značajne hladnodugnosti.
Zdaj stopi lastnica ubitega okna k vozu in zgrabi za bič in povodec. Voz obstoji in trop vaščanov ga obstopi. Zena srčno zahteva dva groga za steklo. Bohinjec je hud, Blejka še hujša. Zatorej odgrne oče Rok svoj mognjič in odrine denar. Da bi pa nihče ne mislil, da ga je ženska ustrahovala, ji poda petico za pet grogev, poudarno govoreč: ,, Tista slepa škrbina ni bila vredna niti počenega groga. Dam ti pa pošteno petico. Saj jo bog skoraj potrebovala za hišna okna, če ne bog svojemu paglavcu z debelo leskovko vtepla zapovedi, da v cerkvi in na cesti pri miru puščajmo poštene ljudi!"
Kobila je spet potegnila. Sin na
vozu pa je rekel sam sebi: ,,Dobro sva jih izplačala!"
Stopimo sedaj v Ljubljano! Tam pri mitnici na Celovški cesti so se ustavili, da se odrine užitnina. Oče Rok je ponižno povedal, da je ubog kmet in da nima na vozu drugega ko deset funtov masla v dveh deži-eah, golarsko obleko pa detelje in slame, kolikor je potrebuje nazaj grede za kobilo. Užitninar pa ni verjel, da vozi tak mož za tr> dečke samo deset funtom masla. Ukazal j e torej fantom, ki so sedeli na vozu kakor pribiti, naj se umaknejo. Zdaj je otipal z golo roko in z železnim drogom mnogo stvari, ki so ga jako zanimale.
Kmet se je izgovarjal, da so mu te nenapovedane reči domače ženske skrivaj podtaknile na voz, in rohnel nad dečki, zakaj mu niso tega poprej povedali. A vse to mu ni pomagalo. Ustrelili so ga za dva goldinarja globe.
Drugo jutro se je vršilo vpisovanje v prvo latinsko golo. Osma ura zjutraj je bila, ko je bohinjski oče prikoračil v šolsko poslopje, pred seboj tiščeč ukaželjno trojico. Pred ravnateljevo pisarno, tedaj ge zaprto, je čakala obilna množica očetov in sinčkov, največ kmetskega stanu, gnetoč se proti vratom. Ti čakalci so že od daleč čuli škripajoče udarce moževih podkvic po kamenitem hodniku; in ko je Rok prišel do njih, je vse presenetila krepka postava, ge bolj pa nenavadna oprava starogege-ga Bohinjca. To splošno zanimanje in čudenje je mož takoj izkoristil in se prerival proti pisarničnim vratom. Ker je ta napor nagel krepak in hrupen odpor, je poprosil mož z najprijaznejšim glasom: ,,Možje, spustite me predse; jaz sem prišel med vami vsemi od najdalje!"
Takoj se oglasi v drugem koncu skupine suh mož v narečju, bohinjskemu najmanj podobnem, vendar znanem po vsej deželi: ,,Kaj bi tisto?
Saj prav zato ste prišli najzadnji- Od kod sie prikrošnjali, oče?"
,,Kaj treba vpraševati? Iz Bohinja sem in pripeljal sem se s svojor kobilo. Krognjo naj drugi nosijo!"
V tem čuje za seboj krepak glas. Nag Rok se ozre: hipoma sname klobuk in zakliče dečkom: ,,Brž poljubite gospodu roko! To so nag prejšnji koprivnigki far!"
Dečki pa so se spogledali, češ zdaj pride gromska strela na vse, ker je ta zarobljenec duhovnega gospoda dirnil s psovko ,,far“. Ta gospod je bil Valentin Vodnik, za francoske vlade vodja višjih ljubljanskih gol. Ker je bil pred leti prvi župnik nove fare na Koprivniku, je dobro vedel, da beseda ,,far“ v Bohinju ni žaljiva. Prijazno je pogledoval vse tri Bohinjčke pred seboj, vprašal Roka, ki ga je že od prej poznal, po svojih znancih v Bohinju in mu naposled obljubil, da bo njegove dečke naj-prve vpisal.
Sluga je naredil ulico do pisarne. Gospod vodja je stopal skromno naprej, za njim pa je korakal oče Rok tako košato, da se mu niti klobuka ni račilo sneti, ko je stopil pred vodjevo pisalno mizo. šele znani glas izmed vrat: „Oče, rejto raz gkopnik!" ga je opomnil, kaj se spodobi.
Tretji je bil vpisan nag Melkijad. Počasi je bral Valentin Vodnik krstni list, kakor da ne verjame črkam, a zapisali je moral ime Melkijad in ne drugače. Nato je pogladil dečka po licu in mu rekel dobrovoljno: „Tvoj krstni patron je sveti papež. Škof pa mora postati Kranjec in zakaj ne bi Bohinjec! (Oča Rok je tedaj zrasel za pol glave.) Bodi torej priden in poslušen, če ne, bog vse žive dni samo mlekojed, kakor so tvoji bratje v Bohinju!" (Oča Rok se je zdaj sklonil za pol glave.)
Gospod vodja je naročil pozdravila do znancev v Bohinju.
Oča Rok se je ge tistega dne*poslovil od Ljubljane in domačih prvošolcev. Ti pa so krenili na sprehod po Dunajski cesti, da so tam spet videli domačo Savo in se ozirali proti domačemu Triglavu, ki jim je bil tako mil in hkrati tako neizmerno oddaljen.
Na Koroškem ne trpijo dvojezičnih napisov
Kdor koli pride v naše kraje, sliši na Vsak korak slovensko govorico ljudje po našili dolinah se pogovarjajo slovensko, slovensko molijo in pojejo. Toda oblast skrbno pazi, da bi na zunaj nikakor ne bilo vidno, do je tukaj pretežno slovensko ozemlje. Zastonj iščeš na javnih občinskih in drugih uradih dvojezičnih napisov, ker' tujec, ki bi potoval po teh občinah, nikakor ne sme dobiti vtisa, da prebivajo v teh krajih Slovenci.
Ker se oblast ni zganila, da bi svojo tolikokrat širokoustno poudarjeno enakopravnost obeh narodov tudi v resnici dokazala, so se naši ljudje, predvsem naši mladinci, posluž. svoje naravne pravice in so tu in tam na lastno roko napravili na občinske urade in druge javne prostore dvojezične napise. Toda tako imenovane ,,demokratične11 avstrijske oblasti so to akcijo nasilno zatrle in klicale naše ljudi na odgovor.
Toda ena majhna izjema je bila. Na čudežen način se je na občinskem uradu v popolnoma slovenski občini v Bilčovsu do zadnjega gasa obranil dvojezični napis. Do zadnjega časa, tik pred volitvami — a danes ga ni več. Čez noč je slovenski napis zginil, prepleskali so ga, tako da je viden samo še nemški.
Kdo ga je odstranil? Kaj reče k temu socialistični župan, če se že to ni zgodilo z njegovo vednostjo, in kako more takšno dejanje zagovarjati pu svojem socialistično internacionalnem pojmovanju o enakopravnosti vseli narodov. Poznamo duševne očete takšnih narodno nestrpnih in šovinističnih izpadov. Slovenci, ki baje živimo v demokratični državi, ki jamči vsem državljanom enakopravnost, si takega teptanja osnovnih naših pravic ne moremo in ne bomo pustili dopasti. Hočemo in zahtevamo, da bo naša eksistenca vidna tudi na zunaj v napisih na uradnih prostorih in javnih ustanovah.
Ker plačujemo iste davke in imamo enake dolžnosti kot nemški dr-
žavljani zahtevamo tudi enake pravice. Le na podlagi popolne enakopravnosti sta mogoča mir in složno sožitje v deželi.
Spominjamo pa se dogodka, ko je kazalo avstrijskim oblastem varati javnost o ,,enakopravnosti11 in ,,pravicah11 koroških Slovencev, da so se poslužili potvorbe in sleparije. V št. .Jakobu v Božu na primer se je v začetku julija t. 1., ko je meščanska šola razstavila svoja dela, pojavila po naročilu ministrstva za pouk neka filmska družba, ki je snemala tudi vas. Tedaj jim je padlo v glavo, da so za to priložnost pritrdili na poslopje ,,Hauptschule St. Jakob im Rosen tale11 tudi slovenski napis ,,Glavna šola št. Jakob v Rožu11. Tu-
V torek 15. novembra 1949 je bila pri Prangarju v Zmotičah zaključena prva sadna razstava Kmečke zveze za Slovensko Koroško. Iz Šmihela nad Pliberkom, kjer je bila otvorjena 23. oktobra 1949, je prepotovala razstava večji del Slovenske Koroške in so j:o naši sadjarji, kmetje, gospodinje in kmečka mladina mogli videti v Šmihelu , Dobrli vesi, št. Janžu v Rožu in v Zmotičah pri Brnci. Razstavo je obiskalo nad tisoč ljudi in kar moramo posebej
Prometne nezgode v oktobru
Varnostna direkcija za Koroško javlja, da je bilo meseca oktobra pri prometnih nezgodah 13 oseb ubitih, 42 težko in 90 lažje poškodovanih. V 27 primerih je nastala znatna materialna škoda. Varnostni organi so prisodili v 3.756 slučajih kazni zaradi prestopkov prometnih predpisov. V več primerih so brezobzirni vozniki s svojim vozilom pobegnili, ne da bi se brigali za ponesrečence.
di nemškemu krajev, napisu ,,St. Jakob i. Rosental11 so pridejali slovenski napis in sam deželni glavar VVedenig je bil pri tej komediji navzoč. Yim pa so spet odnesli pete, so slovenske napise'nemudoma spet odstranili.
Tak je bil ,,švindel“ v št. Jakobu po načelu: namen posvečuje sredstva! Vendar velja to le tako dolgo, dokler izrabljeni ,,švindla“ ne spozna! Motijo pa se, če imajo naše ljudstvo za neumno. Naše ljudstvo je ,,švindel“ že davno spoznalo in ne 1)0 odnehalo boriti se za svoje pravice tako dolgo, da jih doseže. K najosnovnejšim pravicam avtohtonega naroda pa spadajo tudi narodni napisi v njegovem jeziku!
poudariti, tudi ljudski šoli v Šmihelu in v št. Janžu v Rožu s svojima zadnjima dvema letnikoma.
S tem obiskom je bil namen razstave — da poglobimo med našim podeželjem smisel za smotrno sad-jarjenje, znanost in izkušnje sadjarstva ter da naš kmet spozna priporočljive sadne vrste in se seznani z raznovrstnimi potrebami v svojem ' sadovnjaku — v veliki meri dosežen. ž.al razstave nismo mogli posredovati severnim delom Slovenske Koroške. Narodna Sela v Št. Rupertu pri Velikovcu, kamor smo prvotno imeli namen prenesti razstavo, je nam v zadnjem trenutku odpovedala prostore, ki nam jih je prej obljubila. Za Škofiče pa razstava ni več uporabna, ker je blago vsled večkratnega prevoza utrpelo precejšnjo škodo in za razstavo ni bilo več uporabno.
Vemo in prepričani smo da, jo bo vsak, ki si jio je ogledal, znal ceniti in da bo razumel naša prizadevanja, pomagati našemu kmetu iz gospodarske zaostalosti, v kateri trpi po
krivdi drugih. Prva sadna razstava je dokaz naših prizadevanj in odločne volje, priboriti našemu kmetu boljšo bodočnost.
Oh tej priložnosti obveščamo tudi naše sadjarje, ki so prispevali za razstavo sadje, da zaradi pomanjkanja prostorov 'nistftb povšod mogli razstaviti vsega sadja in da naj zato, ker niso na razstavi videli vsega svojega sadja, ne bodo užaljeni.
Ob zaključku prve sadne razstave se zahvaljujemo vsem sodelavcem in sotrudnikov, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je razstava dosegla cilj, ki smo ga ji določili.
Prva sadna razstava naj odpre pot še številnim podobnim razstavam, ki jih bomo priredili, da našemu kmetu pokažemo možnosti kmečkega gospodarstva.
Delu čast in oblast!
Kmečka zveza za Slovensko Koroško Pokrajinski odbor
Celovec — Škocjan. Iskreno čestitamo novoporočenemu paru, ki je v soboto 12. t. m. sklenil zvezo za življenje. Oba zaslužna naša sodelavca, tovariš Janko Grdblacher in tovarišica Milena Mohorjeva, zaslužita, da naš list ne gre mimo tega pomembneg-a in veselega dogodka, ampak ga naznani naši širši javnosti, saj poznamo oba širom slovenske zemlje. Oba sta se udeležila narodnoosvobodilne borbe koroških Slovencev in sta danes marljiva in aktivna narodna delavca.
Cerkveni poročni del je bil v sta-roslavni gosposvetski cerkvi, kjer ju je zvezal g. kanonik Feinig, kakor je v svojem poročnem govoru dejal, ne na ,,kvatre“ ampak za celo življenje. Nato je bilo na nevestinem domu v Škocjanu prav prisrčno slovensko poročno slavje ob prepevanju narodnih in partizanskih pesmi in razigrani volji sorodnikov in gostov.
Na mnoga srečna leta!
Hodiše. Vsi izseljenci, ki so bili na Hesselbergu, poznajo našega Pavla Kričeja iz Rut pri Hodišah. O njem poročamo danes veselo novico, da se je dne 6. t. m. poročil z Antonijo Grabnar iz Hodiš. Pavel je pevec in igralec Prosvetnega društva in so mu domači pevci pri poroki tudi zapeli. čestitamo in želimo mnogo sreče!
Ob zaključku prve sadne razstave
™| VELIKEM NAČRTU
Mi začenjamo zidati na novo. Mi moramo graditi vse po najnovejših pridobitvah tehnike. Naše tovarne bodo imele najnovejše in najboljše stroje. -
Gradimo na ledini.
Toda na ledini je laže graditi.
8.	Tam, kjer so taborili Kazaki
,,Magnetna gora. To ni samo ena, temveč so štiri gore. Ob vznožju se začenja stepa. Na obronkih so raztresene kolibe Kazakov, ke se njih črede poleti tu pasejo.
Tu so ležišča železa v strnjenih plasteh rude, ki so 3 —4 metre dolge in po 2 metra široke in visoke. Ruda je izvrstne kakovosti, skoraj brez vsakršnih škodljivih primesi. Rudo predelujejo v Belorecki tovarni. Tovarna utegne predelati šele v letu dni od tega, kar izkopljejo v dveh do treh tednih. Ogromne zaloge rude leže nedotaknjene.11
To je odstavek neke zemljepisne knjige, ki je izšla nekaj let pred revolucijo.
V vznožju Magnetne gore, tam, kjer je še pred kratkim Kazak pasel svoje črede, gradijo ogromno me-talurgigno tovarno.
Stara Belorecka tovarna je imela 1700 delavcev.
V Magnitogorski tovarni bo delu-lo 11.000 delavcev. Razlika ni videti tako velika. Toda stara Belorecka tovarna je razpolagala samo s 24.000 mehaničnimi delavci (1200 IIP). Tovarna Magnitogorsk pa jih bo imela 6,400.0000 (320.000 IIP.) — Približno tri stokrat toliko.
Takšna je razlika med tovarnami, ki so bile zgrajene pre revolucijo in med današnjimi.
Kaj bo počela v Magnitogorski tovarni ta armada mehaničnih vojakov?
Kaj je njihova naloga?
Magnetno goro, ki sestoji skoraj v celoti iz železne rude, predelati v jeklene tračnice, traverze, železne plošče in palice.
Kako se bo to zgodilo?
9.	Gora, ki bo snedena
Gora Atač je eden izmed vrhuncev Magnetne gore. Na njenem pobočju so izklesane- stopnice. Vsaka stopnica je visoka osem metrov.
Po stopnicah so položene tračnice, ki po njih električni vlaki priha-
jajo in odhajajo. Na koncu zagat delajo ekskavatorji, ki nakladajo pravkar izkopano rudo v vagone. To je bodoči Magnitogorski rudnik. Gora Atač ni še prevrtana. Toda kmalu pridejo delavci z vrtalnimi st,roj\ in dinamitom. In Atač se bo stresel pod težkimi udarci.
— Kaj pa je to? se bodo vpraševali ljudje. Kje streljajo iz topov?
— To ni streljanje iz topov, jim bodo odgovorili. Na gori Atagu kopljejo rudo z dinamitom.
Železne zverine — ekskavatorji bodo snedli goro Atač. Pobrali bodo vso rudo. Kos za kosem, stopnjo za stopnjo. Vedno niže in niže bo padal vrhunec gore, vedno globokeje se bodo stopnice zarile v njeno te-
lo.	Tona za tono se bo gora preselila v tovarno, v plavže. In v ognjeni notranjščini plavžev bo iz rude priteklo železo za naše tovarne.
10. Testo iz premoga in rude
Ko rujejo rudo z dinamitom, nastanejo večji kosi rude in pa drobci. Drobci pa niso pripravni za plavže. Ako bi nasuli v plavže drobce, bi ti zadelali praznine med velikimi kosi in peč bi ugasnila.
Kaj naj naredimo z drobci? Ali jih bomo zavrgli, kakor so storili poprej?
Ne, tega ne bomo delali. Saj to niso smeti, to je železo. Staro železo pobiramo po hišah, železo je za nas kakor kruh, zato ga ne bomo za-metavali.
• Moramo si nekaj izmisliti. Treba
je iznajti način, kako se iz majhnih koščkov rude narode veliki. In iznašli so ta način. Iz rudnih drobcev bomo pekli testo. Majhne kose bomo zmešali s premogovim prahom in jih bomo spekli v velikih posodah. Premog zgori, a drobci rude se sprimejo v pečene pogače. Pogače naložimo v deže, a deže pošljemo po majhni železnici gor, na vrh plavža. Ko prispe deža na vrh, se povezne jn presiplje kup pogag naravnost v velikanovo žrelo — v. plavž!
11. Stroj, kakršnega še ni bilo videti
V nekem leningrajskem časopisu je stalo nedavno takole:
,,V tovarnah Jugostala bodo postavili peg ,,Blooming“, ki bo njena proizvajalnost takšna, kakršne še ni bilo videti v Sovjetski zvezi.11
To je slabo povedano. Blooming sploh ni peg in ji tudi ni podoben. In ako pri nas še ne vedo, kaj je blooming, je tako zaradi tega, ker imamo pri nas še malo strojev, malo tovarn. Toda gez pet let bo vsak novinar, pa tudi vsak učenec vedel, kaj je blooming.
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10, telefon 1624-4; Za vsebino odgovarja:	France Kosutnik. 'Diska:
Robitschek u. Co., \Vien Vil!.. Hernalsergurtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, Postschlieflfach 17.
Da bodo kokoši tudi pozimi nesle
Važen vir dohodkov v kmečkem gospodinjstvu je v prodaji jajc in marsikatera kmetica bo v zimskih mesecih tarnala: „če bi bilo vsaj nekaj jajc za prodati11.
Seveda je treba poskrbeti, da bomo imeli tudi pozimi jajca na prodaj. Pogoji za to so dobra pasma kokoši, svetel, prostoren in suh hlev in pravilna na beljakovinah bogata krma.
Sedaj, ko se bliža zima, seveda ne moremo nič spremeniti v pasmah kokoši in tudi v kurniku ne dovolj. Toda krmljenje lahko'usmerimo na to, da bodo kokoši nesle tudi v naslednjih mesecih.
Spomladi in poleti so se hranile kokoši v veliki meri same z različnimi hrošči, muhami in njihovimi ličinkami, s črvi in polžki — sama na beljakovinah bogata krma. Zato so tudi pridno nesle. To krmo moramo zdaj nadomestiti, kajti beljakovino, ki jo potrebujejo jajca, mora dobiti kokoš s krmo. Kot belja-kovinasta krmila za kokoši nam stoji na razpolago: posneto mleko, mesna moka, ribja moka in oljnate tropine. Ribja moka, kakršno do-
Ce mošt noče kipeti
Letos se je utegnilo temu ali onemu sadjarju pripetiti, da mu mošt v posameznih sodih ni hotel in noče kipeti. Dobro kipenje mošta je za njegovo kvaliteto in trpežnost seveda nujno potrebno. Kaj napravimo v takšnih primerih?
Če imamo v kleti še drug sod mošta, ki 'kipi, potem odvzemimo od njega nekaj škafov mošta in ga vlij-mo v onega, ki noče kipeti. Včasih bo pomagalo tudi že to, če mošt v sodu s čistim drogom ali debelejšo palico dobro premešamo, da ga ,,prezračimo“. Prezračimo ga lahko tudi, če iztočimo iz soda nekaj škafov mošta in skrbimo pri tem, da teče mošt v širokem curku, da pride čim bolj z zrakom v dotiko. Iztočeni in ,,prezračeni“ mošt vlijemo spet nazaj v sod. čestokrat pa bo vzrok nekipenja mošta premrzla klet, kar bo letos pojav pri moštu, ki smo ga zelo pozno stiskali. Mošt zahteva za kipenje toploto od 15 — 20 stopinj Celzija, če zgoraj nave-
Petruh postane legionar
Na gradu na Raynah je nadporočnik Malgaj s širokimi koraki hodil po sobi sem in tja in klel. Na mizi je ležal bel listek, ki ga je zdaj pa zdaj vzel v roke, a ga koj, spet jezno zalučal nazaj in še dalje hu-dobavčil.
,,Pri Narodnem svetu so menda znoreli! — jaz naj zdaj začnem s preiskavo proti plenilcem v prevratnih dneh? Moji legionarji naj zdaj začno iskati po bajtah stare in prazne konzervne škatle? . . . Ko bi drugega dela ne imeli! A Celovec je še zmiraj v nemških rokah! Lepa reč — tako povelje!“
Narednik Kotnik, ki je nepremično sedel pri svoji mizi v kotu, je že nekajkrat zahrkal, ker Je hotel s tem vzbuditi nadporočnikovo pozornost.
gele čez nekaj časa se je Malgaj obrnil k njemu:
„Kaj praviš ti?“
Legionar narednik Kotnik je bil
bimo sedaj na trgu, za kokoši ni priporočljiva, ker vsebuje izredno veliko soli. Sol v večjih množinah je za kokoši škodljiva, za piščance pa pomeni celo smrt. Zato je boljši, če vzamemo mesno moko.
Kokošim napravimo mešano krmo in sicer dajmo k mešanici žitnega zdroba in krmskih mok 15 — 20 % mesne moke in 3 % sprane krede (Schlemmkreide). Mlajšim kokošim dajmo še nekoliko več mesne moke.
Od oljnih tropin pridejo za kokoši v poštev tropine zemeljskega oreha in zdrob sojinega ekstrakta. Če hočemo h krmi dati še tropine,
To je bolezen, ki se je pri plemenskih svinjah s pujski najbolj bojimo, Obolela žival kaže navadno po normalnem porodu nekakšno utrujenost, vročino in trdo vime. Pujskom ne pusti sesati, nič ne žre ali le malokaj zaužije.
Čim se bolezen pojavi, pokličimo živinozdravnika, da še reši, kar se rešiti da. Navadno pa je vsaka pomoč zaman. Zato je vedno boljši, da skušamo preprečiti, da bi se mr-tvoudnost sploh pojavila. V ta namen priporoča nek dunajski list:
„Tri do štiri dni pred oprasenjem damo breji svinji v krmo 10 dkg sladkornega apna (Zuckerkalk) in sicer dnevno po 3 dkg. Zdravilo do-
domačin in je imel rodbinske zveze z najvplivnejšimi člani Narodnega sveta.
„Po mojem mišljenju ima to tudi svojo dobro stran. Stvar moramo gledati s politične strani."
Malgaj se je široko razkoračil pred njim, ga skoraj pomilovalno pogledal in s prezirljivim glasom povzel :
,,Politična stran! Ti mi poješ isto, kar mi je snoči pel župnik Rep — tisti župnik Rep, ki te gleda, kot bi mu črvi lezli iz nosa. Vi vsi tako pojete! Toda rečem ti, vi imate kurjo 'pamet! Za nekaj magnatov se bojite, ki so jim delavci upravičeno izpraznili magacine ... Te bi radi pridobili, množice pa odbili! — Kdor misli, da so dogodki zadnjih dni povzročili grabežljivost, ropaželjnost, dobičkarstvo, ta se moti! Motiv je bil čisto drug: srd nad stoletnim ponižanjem, to je vodilo množico! Vi pa iščete zajca za čisto drugim grmovjem . . . Toda to nam bo škodo-
potem napravimo naslednjo mešanico :
10 — 14 % mesne moke 4 — 6 % tropin zemeljskega oreha
3 % sprane krede 77 — 85 % žitnega zdroba in krmskih mok
Poleg tega dajmo kokošim dnevno še 4 — 5 dkg zrnaste krme (oves itd.)
Zdrobljene oziroma zmlete kosti so sicer dobra dodatna krma za kokoši, a nesnosti ne zboljšujejo. Zmlete kosti pospešujejo rast kokoši, predvsem tvorbo kosti in perja.
bla bakrene ploščice po načinu oku-lacije in da imajo pri tem sijajne uspehe.
Učinek naj bi bil v tem, da prične drevesni sok razkrajati baker, ki naj bi, pretakajoč se z drevesnim sokom po drevesu, preprečil naselitev glivic škrlupa in monilije na drevesu.
Ta način obrambe proti tem boleznim so propagirali od leta 1947 po raznih časopisih in so tudi nekateri sadjarja napravili' poizkuse.
Strokovni list ,,Der Pflanzenarzt", ki ga izdaja na Dunaju Zvezni zavod za zaščito rastlin, prinaša o teh poizkusih obširno razpravo, kjer ugotavlja, da so bili kakor v letu 1948
bimo v lekarnah ali drogerijah. Sladkorno apno je bel prašek, katerega imamo lahko v zalogi. Hraniti ga moramo na suhem.
Važno ,ie tildi, da damo zdravilo
svinji v resnici 3 do 4 dni pred porodom; sicer ne učinkuje oz. deluje nezadostno. Sladkorno apno mora namreč še pravočasno preiti v kri in povečati množino apna v krvnem obtoku."
Poizvedovanje v vseh celovških lekarnah in drogerijah po tem ,,novem" zdravilu, je bilo zaenkrat žal brez uspeha. Kazalo bi, da se merodajna mesta pobrigajo zanj mogoče na Dunaju.
valo — povzročilo bo med delavstvom hudo kri! Že tako bomo morali pomesti z nekaterimi voditelji, ki so začeli rovariti za Avstrijo. Zdaj pa še ta preiskava! Ali ni, kot bi vlival petrolej na tleče iskre?"
Narednik Kotnik je obmolknil.
Malgaj je spet pobral listek z mize, še enkrat pogledal vanj, ga spet zagnal pod mizo, potem pa rekel:
,,Povelje je povelje, čeprav idiotsko povelje! Začnimo torej; s to pro-kleto preiskavo — ali rečem ti, da morate biti previdni. Ni treba povsod nosu vtikati!"
Vsi perzonali, vsi grabni, vsi bregovi so bili pokonci:
„Kaj pa je to? . ..“
„Ali so znoreli..."
Ozim je poiskal Drena, Dren je videl Kordeža, Kordež je videl Pa-sterka, Pasterk je videl gantača. Po dolini so spet cvrli ljudski kurirji.
„ Preiskava ..."
Soldaške in žandarmerijske patrulje so krožile po perzonalih in stikale po bajtah zapuščenih globač-Ovaduštvo se je pojavilo — prvi strup demoralizacije . . .
Nadporočnik Malgaj je imel prav: legionarji so kleli in so iskali tam, kjer so bili prepričani, da ne bodo našli ničesar. Pri Pasterku je Straž-mir za opažem kozjega hleva nehote naletel na boh slanine.
,,Skrijte to stvar malo bolje!" je zašepetal Pasterku in odgnal patruljo na drugo stran.
(Dalje)
tako tudi v letu 1949 poizkusi negativni in da je bilo sadje na teh drevesih prav tako napadeno po škr-lupu in moniliji, kakor na onih, katerim niso bile vložene pod kožo bakrene ploščice oz. deblo nabito z bakrenimi žebljički.
Ti negativni rezultati so tudi razumljivi, kajti pregled vloženih ploščic jeseni 1949 ni pokazal na bakru nobenih pričakovanih sprememb razkrajanja oz. oksidacije. Deli ploščic, ki so bili novoobrezani ali opiljeni letos spomladi, so bili v jeseni še prav tako sveži, kakor spomladi, 'kar dokazuje, da v drevesnem soku ni snovi, ki bi razkrajevalno vplivale na baker.
Nasprotno pa je nabijanje drevesc z bakrenimi žebljički pokazalo negativne posledice pri koščiča-stem sadju. Iz drevesc se je pričela močno cediti smola — torej je drevo napadla smolikavost.
Kakor vem, je na zgoraj omenjeni članek reagiral tudi naš sadjar Janez Miki na Ločilu in tudi vložil pri večini dreves bakrene ploščice. Zanimivo bi bilo slišati tukaj tudi njegove izkušnje, da bi imeli popolnoma jasno sliko o uspešnosti takšne obrambe protu škrlupu in moniliji.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je zaenkrat v obrambi proti škrlupu in moniliji edino uspešno sredstvo škropljenje z bakrenimi in žveplenimi preparati in da je obramba z bakrenimi ploščicami in žebljički neuspešna, kakor je tudi neuspešno zalivanje drevesc z enoodstotno žvepleno-apneno raztopino, kar so ponekod tudi poskušali.
Blaž Singer.
Odredba deželnega glavarja o zajezitvi ohromelosti svinj
Z 11. novembrom 1949 je stopila v veljavo odredba deželnega glavarja št. 76.390-8/49 o zajezitvi
kužne ohromelosti svinj.
Po tej odredbi je prepovedan izvoz živih in zaklanih svinj, kakor tudi surove svinjine in surovih izdelkov iz svinjskega mesa iz naslednjih okrajev: okraj Celovec in mesto Celovec, okraj Beljak in mesto Beljak, okraj Velikovec in okraj gt. Vid.
V teh okrajih:
a)	se mora pri prodaji in izmenjavi svinj v območju ene občine dobiti živinski list;
b)	so trgovanje s svinjami, svinjski trgi, ogledi in razstave svinj prepovedani;
c)	morajo živinski in mesni pregledovalci kakor pri domačem klanju tako tudi pri klanju v mesnicah brezpogojno, pregledati svinje pred zakoljem tudi še žive in jih preiskati ;
d)	mora vse v sili zaklane svinje pregledati in preiskati pristojni živinozdravnik.
Kršitve te odredbe so po zakonu o živinskih kužnih boleznih kaznive.
Divji kostanj - važno jesensko krmilo
Večinoma dobi pri nas živina v sedanjem času preveč razne zelene krme, pesnega in repnega perja ter druge zelenjave, katero ne utegnemo ali pa ne znamo konzervirati za zimski, suhi čas. Zaradi tega je vse govedo sedaj več ali manj driska-vo. gkodljivo drisko pa lahko preprečimo s česlovino divjega kostanja. Treba je živino nanj samo navaditi. Kravam ga damo na dan lahko po 2.5 kg, mladi živini, ovcam kozam in svinjam po V*kg. Da omilimo učinek čreslovine in zapiranja, stolčeni ali zmleti kostanj kake tri dni izlužimo v vodi. Tudi s kuhanjem delovanje čreslovine ublažimo.
Ako bi hoteli večje množine kostanja hraniti za poznejši čas, bi ga morali plitko nasuti in prelopatiti.
Redilna vrednost kostanja je po-škrobni vrednosti ali pitovni sposobnosti skoraj enaka ječmenu.

PREŽIHOV
V O R A N C i
Jl i i
POŽGANICA
Kako se ubranimo škrlupa in gnilobe sadja
Pod tem naslovom je v 29. številki Slovenskega vestnika z dne 9. aprila t. 1. tov. Janko Pečnik objavil članek, v katerem je opozoril naše sadjarje, da v obrambo proti škrlupu (Schorf) in gnilobi (monilija) sadja ponekod vlagajo spmladi, prodno gre drevo v. sok, pod kožo de-
deni poskusi mošt ne bodo spravili do kipenja, potem vzemimo nekaj škafov mošta, ki noče kipeti, ga v čisti posodi segrejmo polagamo na 50 stopinj Celzija in ga tako toplega vlij mo nazaj v sod.
Porodna mrtvoudnost pri svinjah