PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJI V SVETU
Proizvodnost  se  je   skozi sto-   j<? hil ta porast samo 3 odstoteaj
lctja polagoma  razvijaJa. V  te-   Od leta 1934 do leta 1938 je t«
ku nekoliko    desetletij    našega  .letni porast proizvodn-osti v ZD^jl
stoletja pa je produktivnost do-   7.5 odstoten, v Kanadi 5 odsto«J
živela   večji  napredek  kaikor v   ten  in v  AnglUi    4    odstote^M
vseh prejšnjih stoletjih. Učinek  _Druga   svetovna   vojna   ]e   po«
ene dedavne ure v ZDA leta 1870  'vzročila znat.no razdejanje. Zat«fl
ustreza   11   delovnim   minutam   so  evropske dežele, k| so sodoJ|
leta 1939. Napredek proizvodno-   lovale   v   vojni,   dosegle   svojčfl
sti v posamezraih deželah je do-   Predvojno  raven    proizvodnoa* '
kaj   neenakomeren.  Industrijsko   šele  leta  1949.  nekatere pa celo
razvite   deže.le   napredujejo   W-   ^^e-   °dH ^   1949. *>   let*
treje od zaostalih dežel, zato .e   l95ile   S^ska   povecala  pro-
Je   bati,  da   se  bo  prepad  med   ^odnost   dela   v   mdustriji   z.
skupinama dežel fe bolj razširil    več kot « odstotkav, Anglija z>
Naj      navedemo     disproporcije   26  »dstotkov.  Nemcija pa  za 24
v   tefcstilni   industriji:   amerištti    odstotkov.   V   nekaterih  Indu-
delavec v eni uri proizvede to-   »trijakih strokah j«  dvig proiz-
l&o, kakor   angieiki   d&lavec  v   vodnosU še večjL dveh urah ali  egiptovski v oa-      NajnovejSa doba   —   otodobie
mih delovnih urah.                       avtomatizacije, elektronike, upo-
V   povojnl   dobl   raste   pralz-   iabe  i«Jrske   energije za  miro-
vodnost   v   enajstih   zahodnoev-   Ijubne   namene   —   nudi   velik«
ropskih deželah  ie  od leta  1943   možnosti, zlasH industriusko raz-
povpr&čno za 6 odstotkov na le-   vitim deželam. da povečajo pro-
to. V času med dvema vojnama   Izvodnost dela