131. številka. Ljubljana, v petek 7. junija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeraan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu,se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upvavništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Matica Slovenska". Letno poročilo tajnikova o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1888. do 31. maja 1889. Naše društvo se pomika prav mirno in trezno, svoj blagi namen vedno pred očmi, po jednem in istem tiru, napreduje polagoma, toda dosledno, gmotno in književno. Po odborovem naročilu mi je naloga, poročati o njegovem delovanji v zadnji dobi. Naloga, navidezno lahka, je venderle sitna, ker je človeku ravno z ozirom na omenjeno težavno povedati kako znamenito novost. Ponavljati, kar se leto za letom, sejo za sejo, ne le pri „Matici", ampak pri vsakem društvu že običajno dogaja, bilo bi pa prejednolično, suhoparno, dolgočasno. Skušal bom iti nekako srednjo pot in povedati od običajnih poročil le to, kar je res neogibno potrebno, česar ni mogoče opustiti in prezreti; na drugi strani skušal bom pa tudi navesti, kar je bilo za društvo novega, kar je zadnjo dobo tako rekoč označevalo. Zvest svojemu načelu, naj bi bilo glavno delo prepuščeno odsekoma; gospodarskemu in književnemu, katera imata njemu dobro premišljene in utemeljene nasvete predlagati le v konečno potrdilo, imel je tedaj odbor v zadnji dobi tri seje, namreč: 25. aprila, 17. oktobra in 20. februvarja. V prvi se je odbor konstituiral in večinoma odobril nasvete književnega odseka glede knjig lanskega leta; v drugi pritrdil z malimi spremembami nasvetom združenih odsekov: gospodarskega in književnega glede nagrad pisateljskih, korektorskih in tiskarskih; o tretji je odobril ukrepe 40letnice cesarjeve, 251etnice društvene, glede letošnjih knjig, lanskih računov in pa sklepe pomožnih odsekov. Gospodarski odsek zboroval je 4krat, in sicer: 5. maja, 6. novembra, 12. decembra in 15. aprila. Njegovi razgovori bili so v prvi vrsti namenjeni hišnim zadevam. Književni odsek zbral se je v sejo dvakrat, namreč: 15. oktobra in dne 18. februvarja, in sicer v ta namen, da se posvetuje o VBakojakih književnih zadevah. Posamezni odborniki so bili kot društveni zastopniki delavni tudi po drugih odsekih; tako ima „Matica" na pr. zastopnike v Kopitarjevem odseku, v upravnem odboru „Narodnega doma" in LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal VitcBlav BenoS - Tfobizsky, preložil I. Gornik. ZE»r-vl del. (Dalje.) IV. V Čehih vladala je takrat tihota; včasih so jo res rušili streli belosuknjarjev na kmečke tolpe, a le jako redkokedaj. Hoteli so s svojih nog otresti roboto, hoteli so se vzravnati, hoteli so biti ljudje z neumrjočo dušo in ne nema stvar. Hoteli so gospodi povedati, da se ta tla, katera mora za nje raz-oravati, s katerih zvažajo božji plod v inozemstvo, češka že skoro poludrugo tisoč let, da pripadajo njim, oni pa samim sebi. A jedva začeli so to pripovedovati, zaprla so se usta selskih govornikov na veke, roke njihovih pristašev bile so ukovane v težko železje, in glave ostalcev povesile so se še niže, da bi Bog v nebu ne videl obupnega izraza na njihovih obličjih. „Šibajte ostreje," rekli so gospodje, „škoda pa v odboru za zgradbo Vodnikovega spomenika, ki se ima v kratkem odkriti. Nov odsek jel je v zadnji dobi v društvu samem delovati prav živahno, to je agitacijaki — ideja, katero je že lanski redni veliki zbor z veseljem pozdravil, pritrjujoč besedam odbornika prof. dr. Požarja, ki jo je z ravnateljem Šubicem sprožil. Namen odseku je, izumljati sredstva, kako pripomoči društvu do trdnejše podlage v prvi vrsti gmotne, potem pa tudi duševne; delati na to, da postane „Matica" splošno slovensko društvo, da prodere njena ideja v vse slovjeve in da se temu primerno pomnoži število članov. Z najvažnejšimi dogodki v društvu samem naj bi se seznanjalo razumno slovensko občinstvo po časopisji in se tako od dne do dne za društvo bolj zanimalo ter mu živahnejše pristopalo. Kar se po tej poti povsod ne da doseči, dosegli naj bi poverjeniki, kojih število je sedaj veliko prepičlo. Vse to se polagoma do gaja in snuje. Časopisje slovensko je začelo tudi zunaj Kranjske na „Matico" opozarjati, število poverjenikov in ž njimi novih udov pa, posebno na Kranjskem, veselo raste. Malokedaj se je glede poverjenikov v jednem letu toliko spremenilo. Mesto umrlega dekana Ferčuika je za Kanalsko dolino prevzel poverjeništvo naslednik mu, dekan Incko; mesto dekana Tomans za Moravče njegov naslednik dekan Kajdiž. Vodiško poverjeništvo je opuščeno in sedaj spojeno deloma s Kamniško, deloma z Ljubljansko okolico. Za Št. Lenart v Slov. goricah prevzel je poverjeništvo odvetnik LeŠčnik. Za Idrijo pridobila je „Matica" mesto odstopivšega trgovca Trevna kot poverjenika trgovca Fr. Kosa. Po urar lem Kostaujeviškem poverjeniku, župniku Lesjaku, prevzel je poverjeništvo župuik D. PavliČ. Po njem izpraznjeno Zagorsko poverjeništvo spojilo se je s Trnovskim v jedno pod dekanom Veselom. Nov poverjenik za Brežice postal je tamošnji kaplan De-korti. Kamniška dekanija ima odslej dve poverje-ništvi; jedno za mesto pod sedanjim poverjenikom dr. Samcem, jedno za okolico pod trgovcem Meja-čem v Komendi. Ista je z Leskovško dekanijo, v kateri obdrži okolico dr. Sterbenc, mesto pa prevzame ravnatelj in nadzornik Gabršek. Nekdaj že obstoječe Planinsko poverjeništvo oživelo se je zopet pod župnikom Podbojem, obsežna Loška dekanija ima je vsakega udarca, ki zgreši!" Grajski biriči bili so popolni vragi. Povsodi godilo se je robotnikom zlo, v Pod-lesji še huje. Drugje imeli so nad seboj delektorja, justicijarja, oskrbnika, valpeta, pisarja in mušketirje, v Podlesji pridružili so se tem še gozdarji in vrtnarji. Prvi bili so običajno Nemci, iz tujine prišli služabniki, sosebno po nekaterih vlastelinstvih. Življenje češkega človeka zdelo se je takemu prišlecu desetkrat manj vredno kakor življenje zajca. Najhuje pa je bilo, ko so se mej ljudstvom sam>m pokazale črne duše; žalibože da tudi teh ni nedostajalo. Pomilujmo jih, a ne kolnimo jih. Kadar je zamorjen sleharn Čut, ko šumi človeku v ubo od mladih nog do starih let psovka za psovko, ko ne sme niti pesti stisniti, ko mora pri vsem molčati in ne sme niti z zobmi škripniti, kako čudo potem, da je čast v telesu zamrla. — Gospoda nagrajala je take črne duše z odličnimi mesti: ta dobil je pravo sodnika, iuega morali so zopet hočeš nočeš v občini izvoliti svetovalca, temu zopet so pregledali vso roboto, drugim pa so dovolili pravice do gospodskih travnikov ali do gospodskih lesov. A Podle8cem v pohvalo rečem, da je bilo mej njimi doslej tri poverjeništva: mesto / bližnjo okolico obdrži dekan Kožuh ; za Poljansko dolino prevzame poverjeništvo župnik Petrovčič na Trati; za Selško župnik Sušnik v Selcih. Posebno poverjeništvo, peto v Radovljiški dekaniji, osnovalo se je za Bohinj pod župnikom Mesarjem. Tudi Trebanjska dekanija ima doslej tri poverjeništva s sedeži v Trebnjem, Mokronogu in Žužemberku. V Šmatijski dekaniji osnovalo se je posebno poverjeništvo za Za-tičino z okolico pod sodnikom Jenčičem, konečno v Kranjski dekaniji novo poverjeništvo za Tržič z okolico pod župnikom Špendalom. Vrhu tega pozval je odsek pismeno več odličnih gospodov naravnost, naj bi pristopili društvu, bodisi kot letniki, bodisi kot ustanovni ki. Odsek je to nalogo razen pogostih privatnih razgovorov rešil v dveh večjih sejali, ki sta se vršili 11. julija in 24. novembra. Dne 4. febr. t. 1. preteklo je 2 5 let, odkar je Nj. Velečastvo blagovolilo potrditi društvena pravila, odkar tedaj „Matica" obstoji kot literarno društvo. Odbor je bil tega mnenja, da ne kaže tega dogodka praznovati z nepotrebnim unanjim sijajem. Boljše se „Matica" poslavi sama, ako se lepo razširja in razcvita. Ravno to se je pa v zadnjem letu boljše posrečilo, kakor sploh kedaj poprej. Število Članov je narastlo, deloma vsled delovanja agitacij-skega odseka, deloma pa vsled lanskih društvenih knjig, katere je javno mnenje zelo ugodno sodilo in po katerih slovensko razumništvo prav z veseljem seza. Matica je lani izdala 4 knjige: namreč: 1. Letopis za 1. 1888 , uredil dr. Fr. Požar (19 pol); 2. Slovenci in 1. 1848. Spisal prof. J. Apih (19 p6l); 3. Erjavčevi zbrani pripovedni spisi; uredil prof. Fr. Leveč (16 p61) ; 4. Prihajač (povest); spisal Fr. Dolinar (6x/a p^l). Skupaj 60 pol. Dosegli smo že toliko, da so bile lanske knjige in da bodo tudi letošnje tiskane v 2000 iztisih. Letos izda „Matica" troje društvenih knjig, in sicer: 1. Letopis za 1. 1889., pod uredništvom odbornika prof. dr. Požarja, v isti obliki in podobni sestavi, kakor že običajno. 2. I. del „Du-šeslovja" odbornika prof. dr. Lampeta in 3. II. del. Erjavčevih zbranih sjrisov pod uredništvom odbornika prof. Levca. Knjige imajo obsegati krog 54 pol. Tiskale jih bodo tri različne tiskarne, da malo takih, če pa se je kdo spozabil, gotovo ni bil pravi Podlesec. V Jificah bil je taka nesrečna duša seljak Oufada. Drugi dan potem, ko je odšel Refunda, nataknil je za rana temne, suknjene hlače, uzel dolgo, rujavo suknjo in prijel za palico. „Kaj pa imaš vender s to gospodo, povej mi, mož! Zaman tratiš denar in nnj>ajaš vsakega široko-ustneža; da bi se brigal za otroke!" „Molči, žena, molči, sodnikinja bodeš, in Vavfina ne pojde v vojake." Kmetica je za trenotek odrevenela. Da bi njenega najstarejšega sina mogli vzeti v vojake, to je že davno mislila, tega bala se je bolj nego smrti. Res da je bil mir, vojske so pred nedavnim dovi-hrale in kralji napijali so si s cesarji na zdravje in večni mir. „In za kaj si hočeš kupiti sodstvo?" — Kmetica zastopila je naglo Oufadi pot. „Ali me slišiš, mož?" „Kaj ti tega mari, žena, le da bomo imeli pravico," — in seljak se je zasmejal, kakor kadar zasiče gad. „Zopet greš z nečim proti njemu, vidim ti v se tiskarsko delo jednako pretečenemu letu v prid splošni stvari in primerno porazdeli. Vrhu tega izdala bo „Matica", da že konečno reši zadevo, glede katere se je že pn d več leti častno zavezala, prof. Krizmana „Slovnica italijanskega jezika", kot založno knjigo v 1000 iztisih samo za prodaj. Ako jo udje, ki bi je želeli, dobe po nižji ceni vsled § 6 dr. pravil, ali v zamenjo za katero drugo knjigo, določilo se bo pozneje. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljaui, 7. junija. Posebno klerikalci dobro vedo, da imajo letošnje deželuozborske volitve veliko važnost, zaradi tega pa posebno močno agitujejo. V nekaterih kro-novinah utegnejo pridobiti nekoliko mandatov, samo na Češkem utegne izid volitev biti klerikalni stranki malo po volji. Tudi na Tirolskem se letos kaj živo agituje, če tudi je v tej deželi klerikalcem večina v deželnem zboru toliko kakor zagotovljena. Konservativni nemški veleposestniki se pogajajo z italijanskimi veleposestniki zaradi kompromisa pri volitvah. Če se ta kompromis sklene, bodo nemškim liberalcem odvzeli 10 mandatov. Ker tudi jim v mestih utegnejo vzeti kak mandat, bi skoro nobenega liberalca ne bilo več v tirolskem deželnem zboru. V tirolskih kmetskih občinah bode pa huda volilna borba mej klerikalci samimi. Zallinger in njegovi pristaši hudo agitujejo proti nekaterim sedanjim poslancem, kateri se jim zde še premalo katoliški. Povod temu, da letos baš ekstremni elementi tako napenjajo svoje sile, je šolsko vprašanje. Te volitve imajo pokazati, če ves narod želi tako konfesijonalno šolo. Če bi deželnozborske vo litve za klerikalce neugodno izpale, bi tisti podpisi, ki so jih nabrali za konfesijonalno šolo, zgubili mnogo veljave in bi sploh vsa šolska reforma pala v vodo. Vlada itak prav ne mara v tem oziru dosti nemškim konservativcem prijeti jat i in bi bila še bolj zapeta proti njim, ako bi volitve pokazale, da kle-rikalizem pojema. OgerNiiit vlada odlaša sklicanje cerkvenega kongresa, ki naj bi volil metropolita in tako zopet napravil red v pravoslavuej cerkvi. Najbrž se vlada boji, da bode kongres izvolil kacega njenega nasprotnika. Časopisi ogerskih Srbov odločno zahtevajo, da se ta stvar uravna. Bati se je pa, da bode volitev teško imela kaj uspeha, ker bode vlada najbrž hotela uriuiti kacega pristaša svojega narodnega izdajico. Če ne bode vladni kandidat voljeu, pa volitev ne bode potrjena in bode imenovan nov metropolit, kakor je bil pokojni Andjelič. Gospode v Budimpešti močno bode avtonomija cerkve srbske in bi jo radi vsekako uničili. V u a njo države. Garašanina še neso izpustili iz preiskovalnega zapora. Vodja si't»*kili naprednjakov je bil uložil drugo pritožbo proti preiskovalnemu zaporu. Po srbskej ustavi prav za prav druga pritožba niti dopuščena ui v takih slučajih, toda Belgrajsko sodišče se ne ravna strogo po zakonih. V svoji pri tožbi pravi Garašanin, da prve pritožbe, katero je uložil zagovornik njegov, ne priznava za svojo. Zagovornik ni imel niti pravice ukladati pritožbo. Ko je sodišču došla druga pritožba, je predsednik takoj odredil drugo obravnavo pred tremi drugimi sodci. Sodišče je odločilo, da Be GaraŠauin izpusti iz preiskovalnega zapora, ker ni kriv hudodelstva uboja, temveč le pregreška usmrtenja vsled neprevidnosti. Ta odločba tudi zaradi tega nasprotuje zakonu, ker bi pri takej obravnavi sodišče ne smelo kvalifikovati hudodelstva. Garašanina so pa vzlic temu še obdržali v zaporu, ker je policijska oblast uložila novo tožbo proti njemu zaradi štirih drugih zločinov Poškodoval je štiri osebe z bodalcem, ranil jedno osobo s kamnom in šiloma zadrževal mestnega prefekta kot tajnika pri naprednjaškem shodu Mej naprednjaki se govori, da policija hoče Garašanina vsekako tako dolgo obdržati v zaporu, da minejo volitve Z druge strani se pa covori, da vlada hoče ostati čisto nepristranska v Garašaninovi zadevi. Dosedanjemu pre iskovalnemu uradniku Kraljeviču so vzeli preiskavo proti Garašaninu in jo izročili Protu Krazeviću. Kraljević je baje pristransko postopal in bil tudi jako indiskretan. Radoslavljeva stranka v Bolgariji je v popolnem razpadu. Nekateri njeni pristaši se bodo pridružili Cankovcem, drugi pa vladni .stranki. Odkar so spoznali, da ne morejo spodkopati zaupanja Stambulova pri knezu, so kar obupani. Njih listi pišejo danes tako, jutri drugače, daues so vneti za Avstrijo, jutri za Rusijo. Cankovci pa tudi nič ne marajo za Radoslavovce, ker jim ne zaupajo. Kakor se kaže, bode Radoslavov v kratkem čisto pozabljen, kakor je Karavelov, za katerega se nihče več ne zmeni. — Mej vladno stranko je baje nastal razpor. Posebno hudo sta se sprla Stambulov in Caharija Stojanov. Poslednji, ki je le s pomočjo Stambulova postal predsednik sebrauja, začel je bil spodkopavati Stambulova. Ta pa je to zvedel in je bil močno razdražen. Sedaj bode ministerski predsednik skušal se znebiti tega dosedanjega svojega prijatelja. To bi bilo le želeti, ker je baš Stojanov največji sovražnik Rusije in je vedno bujskal proti Rusom, dočim bi Stambulov kot precej spreten politik tudi bd za spravo z Rusijo, ko bi se mu ponudila priložnost Višja duhovščina na Francoftkeni vedno manj nasprotuje republiki in demokratičnim idejam. Nadškof Pariški Ricbard v pastirskem pismu govori o stoletnici revolucije in pravi, da cerkev ne zameta demokratske oblike sedanje družbe, kakor ni zarae-tavala monarhističnih oblik drugih stoletij in dežel. Cerkevzmatra pravilno porabo državljanskih svoboščin za opravičeno, da celo trpi to, kar je napačnega in neopravičenega na tej svobodi, kakor hitro to zahteva zveličanje. Zveza nemških žensk obrnila se je do vseh nemških vlad, da bi se ženskam dovolilo pohajati vseučilišča zlasti medicinske fakultet s in potem napraviti izpite pod jednakimi pogoji kaker moški. Ker bodo proti tej prošnji se močno upirali zdrav niki, bode najbrž njih prošnja zavrnena. V Nemčiji tudi ni tako pomanjkanje zdravnikov in druge inteligencije, da bi morali gledati po ženskih močeh. .1 a ponvi kaj hitro napredujejo v evropskoj kulturi. Sedaj so uveli že tudi evropski militarizem Nedavno se je objavil zakon, da se uvede občna vojaška dolžnost. Vojaštvo bode orgatiizovano prav po nemškem obrazci ter bodo vojaki služili 3 leta v aktivnej službi, 4 leta v reservi in pet let v deželni brambi. Poleg tega so pa tudi uveli že črno vojsko, v katero se bodo ušteli vsi moški od 17 do 40 leta, kateri bo sposobni nositi orožje in neso vojaki ali so pa že vojaščino odslužili. Ravno tako bodo imeli jednoletne prostovoljce, ki se bedo pa vzdržavali na lastne stroške. Od jednoletnih prostovoljcev se bode tudi zahtevala neka določena Bto-pinja izobraženosti, kakor je navada v Evropi. S tem zakonom Be bode vojaška sila Japana silno pomnožila, kajti doslej so imeli le 43 tisoč vojakov. Dopisi. Z Dolenjskega 4. junija. [Izv. dop.] Sobotna številka (1. junija) »Slovenskega Naroda" dala nam je povod izpregovoriti resno besedo o prihodnjih deželnih poslancih. S posebno zanimivostjo smo čitali imena odstopivših starih zastopnikov in bivših, ki še kandidujejo v svojih dozdanjih okrajih. Kar dušo, ne skriješ mi ničesar. Zopet ga greš črnit in pozabljaš, da je tvoj svak, moj rodni brat, porabljaš, da je nekdaj . . . Seljak Oufada jel se je glasno smijati. „Moj svak, tvoj rodni brat! Zrastla sta skupaj pod jedno streho in igrala se skupaj. — In za tako malenkost, naj bi se kaj brigal jaz svetovalec v Jificah, jaz sin Lvsoviškega zemljaka? Z mojim otcem govoril je knez, moja majka znala je občevati tudi s knjeginjo, vi krtiči tu pa spodrivate zemljo, da bi vas nihče ne videl! Pri nas v okraji je lepša koča, kakor tu vlastelinski dvor, in jaz Ourada, da bi jih tu poslušal? Kar imam jaz v mezinci, nimajo oni v vseh glavah skupaj. — Ti|a na večer pridem !" In zaloputuivši dveri odšel je kakor razšopir-jen petelin. Majka sedla je na stol pri peči, sklenila roci, in videla ni niti do oken, tako so se ji kalile oči. Kolikrat, kar je vzela Oufada, je že se dela tako brez tolažbe, in kolikrat prišlo ji je od one dobe na misel, da ne bode prej dobro, kakor v grobu. A molčala je, tožila ni nikomur, in sol^e v njenih očeh videl je le malokdo. Bila je sestra sodnika Kvčta; najprej videla je Oufado na božji poti v Turanih, drugič v Lounih na trgu in tretjič prišel je snubec. Otec je branil, da je bilo joj, mati ni hotela o tujcu niti slišati, a Liduška je tnnoglavila. Snubci govorili so o tisočih, obljubovali gore in doline, ko pa je prišel sam Oufada, rekel je, da mu domu ni mar. Da mu vzame Liduško saboj brez nobenega goldinarja. Znal je govoriti, umel se je tako prilizovati otcu, da bi se lahko star maček učil od njega zvitosti. Liduška hodila je, kakor bi bila ostavila dušo v Lounih na trgu, in ko je Oufada odšel, ne da bi bil kaj opravil, jela je močno jokati, ni jedla, ni pila, in mati se je že bala za njeno življenje. Oufada drugič ni prišel sam; poslal je zopet snubca z zadnjo besedo. Otec zaprl je pred preganjalcem dveri in rekel, da se njegova hči ne prodaja kakor ua semnji. Ženini prihajali so od drugod, a Liduška se jim ni pokazala, Oufada pa je Čakal. V tretje prišel je zopet sam. Libuška mu je menda jako ugajala; iz rodu Kvčtovih bili so vsi od davna kakor naslikani. Oufada prosil je njene roke s solzami v očeh. Takrat govorila je mati zanj, in stari dal mu je besedo. (Dalje prih.) se tiče starih dolenjskih poslancev, nemarno ničesa oporekati, kajti njih imena so nam porok, da so to pravi možje, uneti za blaginjo dolenjske pokrajine. V zadnjem deželnozborskem zasedanji so pokazali pogosto, povzdignivši krepko svoj glas, da jim je Dolenjska v resnici pri srci. Posebno nas veseli, da na Dolenjskem zopet kandidujeta gg. Viljem rfeiTer v kmetskih občinah in prof. Fr. Šuklje za doleniska mesta, ki sta se za nas Dolenjce vedno potegovala — in gotovo se bodeta še krepkeje potezala — posebno zdaj, ker knietskemu stanu preti naj veča nevarnost. Saj je vsem znano, kako „trtna ušu rapidno uničuje najlepše dolenjske vinograde ter na ta način marsikaterega kmeta spravi na beraško palico. V tem velevažnem vprašanji bodo naši zastopniki morali skrbno razpravljati, kako dolenjskemu kmetu pomoči iz te preteče mu bede. Gospod Viljem Pfeifer je naš ponos in najboljši zagovornik v gospodarstvenenih zadevah. On je jeden starejših parlameutarcev — in koliko dobrega je storil za narod — vzlasti za kmetski stan, vemo vsi prav dobro. Zbog tega nas je zares obradostilo, da naš stari zastopnik, akoravno ni posebno trdnega zdravja, zopet kandiduje in se hoče še vedno žrtvovati za svoj ubogi narod in mu posvetiti vse svoje moči. Prepričani smo, da gospod Pfeifer ne bode imel nobenega nasprotnika pri bodočih deželnozborskih volitvah, kajti volilci naj blagovolijo uvaževati izredne zasluge njegove. Za-torejšejedenkrat prav prisrčno pozdravljam kandidaturo gospoda V. Pfelferja kot prvega zagovornika v gospodarstvu. —r. Iz JLltlje 5. junija. [Izv. dop.] Kakor objavljeno v Vašem cenjenem listu, se je pri nas vršila v nedeljo tombola za napravo gasilnega orodja društvu naš^ požarne hrambe. Akoravno je vreme zelo nagajalo in se dež ulival kakor iz škafa ter nam je zadržal skoro vse goste iz okolice, je bil uspeb te igre vender jako lep, ker je donesel 275 goldinarjev čistega dohodka. Da se je dosegel tako lep uspeh in da se je vse v tako lepem redu vršilo, se je gotovo v prvi vrsti zahvaliti č. tombo-linemu odboru, kateri se je sestavil iz društvenega odbora in prevzel najtežavneji odborov posel, za kar jim bodi posebna zahvala. Zahvaliti se je tudi čč. go8picam, ki so blagovolile pomagati pri prodaji tablic, kakor tudi urediteljera prostorov. Posebna zahvala gre pa č. gospej M K o bi er j e v i((Segački), ki je v ta namen iz proste volje prepustila vse prostore z gostilniško pripravo dobro znane in obče spoštovane bivše svoje gostilne, vrhu tega pa še izdatno pripomogla k zgoraj imenovani vsoti. Konečno, vsem darovateljem lepih dobitkov in vsem, ki so k temu kaj pripomogli in darovali — Bog povrni! I Bodočim Dunajskim velikošolcem! Kako potrebuje naš narod inteligence, je vsa-cemu znano, — da nema zadostnega Števila inteligence, krivo je njega uboštvo, kriva je bojazen slovenskih abiturijentov pred velikomestnim življem, — deloma tudi slabi pojmi o vseučiliščnih, posebno Dunajskih razmerah. Zopet bliža se čas, ko bode prestopilo nekoliko Slovencev gimnazijski prag, bliža se Čas, ko si bodo morali določiti prihodnji svoj dolokrog. Nekako čudno utriplje srce odločujočemu se dijaku, ker v svesti si je — in to je osoda večine slovenskih velikošolcev, — da bode imel le ne-izdatno podporo od doma. Uvažujoč dalje, da ta misel in bojazen mnogoterega odvede od svojega sklepa: poživlja odbor akad. društva 3Slo-venija na Dunaji vse slovenske abiturijente, naj se obrnejo do njega, da jih pouči o Dunajskih razmerah. Dragi rojaki, odbor akad. društva „Slovenija" pripravljen je Vam poročati natančno o vseh mogočih zadevah in razmerah in Vam s tem odpraviti vsako bojazen, kojo morda gojite, kakor marsikdo drug pred Vami. Neustrašno in vstrajno naprej in pridružite se drugim, ki se na vseučilišči pripravljajo, da bodo koristili državi in narodu, — naprej neutrudljivo naprej bodi naše geslo, s" kojim bodemo lahko okoristili sebe in narod! Odbor opozarja posebno na „podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji" in na več drugih dobrodelnih društev, o kojih natančneje na poziv. Torej, bodoči velikošolci, obrnite se do odbora akad. društva „Slovenije", koji Vas pouči rado-voljno in vsestranski, upajoč da Vas pozdravi v bodočem letu tu, obkoljene od germanskega življa! Naslov: Akad. društvo „Slovenija na Dunaji. Wien VIII. Wickeuburggasse 12. Domače stvari. — (Resnicoljubje gospoda Kalana.) Najnovejši in najmlajši kandidat za deželni zbor opravičuje svojo kandidaturo s tem, češ, da on ni vedel, da kandiduje g. Detel a v kmetskih občinah Kranjsko-Loškega okraja. To ni istinito. Gosp. Kalan je prav dobro vedel, da se je g. De te I a odloČil kandidovati v okraji, katerega je bil zastopal od 1. 1878. do 1. 1883. Gosp. Kalan je to vedel, a vzlic temu je, ko je lazil te dni okolu volilcev, slepil jih s trditvijo, da g. Detela ne kandiduje v kmetskih občinah. Ko bi možje bili vedeli resnico, moral bi pač odkuriti g. Kalan brez podpisov. Gosp. Kalan si pač misli: „Der Zvveck heiligt die Mittel". Mi pa rečemo: „Laž ima kratke noge", in g. Kalan utegne še to poskusiti. — (Volitve v Istri) se dobro vrše. V Ve-princi, v Jelšanah, Podgradu m Materiji izvoljeni bo jednoglasno sami narodni volilci. V okraji Koper-skem izvolila je Dolina 14 naših, Milje 7 naših, Roč 6 naših. V Izoli jeden naš. Včeraj bila je volitev v Buzetu, danes pa v Pomjanu. Na obeh krajih je zmaga gotova. — (Slavni naš pesnik Simon Gregorčič) obiskal je iz Kotora tudi Črno goro. Na Cetinji VBprejeli so ga jako prijazno in s pravo jugoslovansko gostoljubnostjo. Upamo, da bode s potovanja svojega po Dalmaciji in Črnej gori prinesel prijetne spomine Boboj. — (K Vodnikovi slavnosti.) Ko smo zadnjič poročali o tej slavnosti, smo po pomoti izpustili ime jednega odbornika. Razun imenovanih 8 odbornikov je v odboru kot zastopnik pisateljskega društva še gospod prof. Fr. Leveč. Iz včerajšnje seje toliko poročamo, da so se k seji povabili Še drugi gospodje, tako da jih je bilo skupaj 19 osob. Izvolili bo se za razna dela posebni odseki in sicer[: 1. odsek za vsprejemanje gostov na kolodvoru: gospodje dr. Vošnjak, Leveč, Praprotnik, dr. Zupanec, Zutner; 2. odsek za vožnjo: gg. Križaj (načelnik) in Rohrmann 3. odsek za stanovanja: gg. Križaj (načelnik), Turk, Drag. Hribar, Skaberne ; 4. odsek za banket: gg. Turk (načelnik), dr. Marolt, dr. Dereani, G. Pire. Rediteljstvo na slavnostnem prostoru prevzemo „Sokoli". Tam bode postavljena tribuna za slavnostnega govornika, šotor za najviše povabljence, jedna tribuna za povabljene goste in dve tribuni (po 300 sedežev) za udeležence, ki si sedeže kupijo, dva slavoloka in mnogo mlajev z zastavami. Za društva in ljudstvo bode prostor odločen okoli tribun, mej tribunami je prostor za pevce in dijake. Uhod na tribune za pevce in za vse odlične udeležence na slavnostni prostor bode skozi licejsko poslopje. Gospodje pevci se prav pridno vadijo in želeti je, da bi vsak slovenski pevec sodeloval iu se udeleževal vaj, ki so v vtorkih in četrtkih ob 8. uri zvečer v telovadnici 2. mestne šole na Cojzovej cesti. Kakor se kaže, bode udeležba od vzunaj ranogo-brojua, posebno s Koroškegi jih mnogo pride. — (Klub slovenskih biciklistov) od ide v soboto popoludne v dveh oddelkih k slavnosti razvitja zastave »Dolenjskega Sokola". Prvi oddelek odpelje se ob 2. uri popoludne po dolenjski cesti, drugi oddelek čez Krško ob 3. uri popoludne s poštnim vlakom. — (Iz Trsta) dobil je Zagrebški „Obzor" vest, da se je dne 3, t. m. ob 1 410. uro zvečer s silnim pokom razpočila bomba blizu društva „Austria" na „Piazza di LegnaM. — (Carska akademija umetnostij v Peterburgu) imenovala je slavnega kiparja gosp. Ivana Rendića svojim častnim članom. — (Pojasnilo.) Po Zaderskem „ Narodnem Listu" povzeli smo bili ^est, da je profesor Spinčič bil v Dalmaciji. Kakor čitamo v „Naši Slogi", pa to ni res, ampak je profesor Spinčič ves čas bil v Gorici. Istemu listu tudi posnamemo, da je g. Spinčič ki je bil nevarno bolan, zopet ozdravel, da ni več v nevarnosti. — („Brusa") izšla je 11. številka. Vse-bina: Makrobiotika. — Dve tri iz življenja Levstikovega. — Tel-grami. — Kje pa je? — Stavbin-ska družba kranjska. — Izmej vojaštva. — Botanični vrt. — Tudi poslanec. — Pred nekaj dnevi v Berolinu. — Grobni napis detetu — Izidora Muz-loviča premišljevanje. — Sveže pivo. — Dopisi. — Volilna agitacija v cerkvi. — Razen navedenih člankov ima rečeua številka 5 lepih podob. — („Freie Stmmen") z dne 1. t. m imajo pod naslovom „Vorsicht thut nothu notico, v kateri zopet malo pohujskajo proti koroškim, posebno pa proti Celovškim Slovencem. Ni jim po volji, da se je v Celovci naBtanil slovensk odvetnik ter ondu otvorila slovenska posojilnica in boje se, da bi se sčasoma Celovcu tako godilo, kakor Celju, potem pa pravijo, da če nekaterim Kranjcem mirne razmere v Celovci ne ugajajo, naj se povrnejo na Kranjsko nazaj. To je stara pesem, ki se vedno ponavlja, kadar „Freie Stimmen" ne vedo, kaj bi pisale. — (V Borovljah) imenovali so deželnega predsednika barona Schmied-Zabierovva častnim občanom in g. deželni predsednik je baje zaradi tega župana pohvalil. Župan je zahvale vesel, baron Schmied-Zabierow pa častnega občanstva in tako je obema pomagano. — (Češki „Sokoli,") katerim so se pridružili tudi hrvatski, odpotovali so v sredo popoludne iz Prage v Pariz. Odpeljalo se jih je pod vodstvom dr. Podlipnega 137 s posebnim vlakom, in s'cer, da se izognejo Nemčije, čez Švico. Pri odhodu nabralo se je na tisoče občinstva, ki se je z naudušenimi klici „Na zdar!" poslavljalo od odhajajočih bratov. Nemški listi so zaradi tega polni gneva in skušajo stvar smešiti, francoski listi pa jih že naprej jako laskavo pozdravljajo in jih bodo izveatno sijajno vsprejeli. — (Duhovniške vesti. Gosp. Josip Toporišič, župnik pri sv. Lovrenci na koroški železnici in Anton Šib al, župnik v Sevnici, imenovana sta kuezoškof. svetnika. Gospod Jernej Pernat, kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškim trgom, izstopil je zaradi bolehnosti iz službe. — (Spomin na Kosovo.) Srbski narod pripravlja se, da dne 27. t. m. dostojno proslavi petstoletnico usodne bitve na Kosovem polji. Po celem srbskem prirejale se bodo spominske slavnosti; vsa oficijelna Srbija pa bode omenjeni dan zbrana v sta-roslavnem carskem mestu Kruševci, kjer se bode poleg družin ceremonij vršilo maziljenje mladega kralja Aleksandra. Žalostni spomini vežejo Srbstvo in vse južno Slovanstvo na 27. dan junija 1389. Tedaj je namreč padlo mogočno srbsko carstvo in po cvetoče j Srbiji ob Moravi in Drini, ob Vardar j in Pečinji zavladal je polumesec. S tožnim srcem bode se torej vsak Srbin spominjal onega žalostnega dne, katerega je na bojnem polji Kosovskem zašla srbska slava, pogažena bila srbska mogočna država; veselje pa mu bode po drugej strani pre-šinjalo srce v zavesti, da je pred petimi stoletji premagana in podjarmljena Srbija probudila se k novemu življenju in razvoju, da je postala zopet samostalna in da Be čedalje bolje bliža nekdanjej svojej slavi in veljavi. S Srbi vred proslavljal bode ves slovanski svet spomin na Kosovo in da ne za-ostanemo tudi Slovenci, poskrbel je vrli „Sokol", čegar odbor je sklenil prirediti ta mesec Kosovski spominski večer s čisto srbskim pro gramom. Da bode ta spominska slavnost tem lepša, naprosil bode .Sokol" vsa narodna društva, da sodelujejo in zato se nam je nadejati prav izrednega užitka. — ( Vandali ze m.) Obitelj Kavšekova postavila je na sv. Krištofa pokopališči lep in okusen spomenik od marmorja. Te dni je neznan lopov ta spomenik oskrunil in poškodoval na mnogih mestih. Pač želeti bi bilo, da bi zaslužena kazen zadela suroveža, ki niti miru pokojnikov ne spoštuje. — (Požiganja) zatožen je bil včeraj pred Ljubljanskimi porotniki Luka Gradišnik, posestnik na Blokah. Ovadil ga je bil pastir, 841etni Mohor-čič, da je zažgal sosedu kozolec. Dolga vrsta prič bila je zaslišana, a samo Mohorčič je trdil, da ve\ da je zatoženec zažgal, potem pa zopet, da ne ve" natanko, ali je res zažgal. Sploh bila je glavna priča skozi in skozi si nasprotna. Zagovornik gosp. dr. Tavčar jo v izvrstnem zagovoru razdejal vso obtožbo, da so porotniki prav mirnim srcem izrekli svoj „ n e k r i v " , na kar je bil Luka Gradišnik zatožbe oproščen. — (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca maja 41.057 gld. 7 kr. dohodkov, 32 tisoč 762 gld. 42 kr. stroškov, skupnega prometa torej 73.819 gld. 49 kr. — (Razpisano) je mesto kancelista pri deželnem sodišči v Ljubljani. Prošnje do 10. julija. — Razpisana je služba učitelja in vodje na dvo-razreduici v Kranjski gori. Plača 500 gld., priklada 50 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 6. junija. V pravdi proti Ver-ganiju, Weinerju, Vetterju in Hierhammerju (Dunajski mestni zbor proti „Deutsches Volks-blatt") so porotniki "VVeinerja s 6 proti 6 glasom, Verganija, Vetterja in Hierhainmerja soglasno oprostili. Peterburg" 6. junija. Severna brzojavna agentura javlja: Iz Berolina došle vesti, se je ruskih papirjev kurz znižal vsled ruskih oboroževanj, so ničeve in neosnovane. Ruska vlada ima najmiroljubneje namene. Petertmrg 6. junija. „Journal de St. Petersbourg" se čudi borznim glasom o ruskem oboroževanji. Saj se je vender že do prenasi-čenja zagotavljalo, da je ruska politika iz-kjučno miroljubna. Borza to bolje zna, nego kdo koli, ker v očigled velikim finančnim operacijam ne stori Rusija niti koraka, ki bi utegnil omajati zaupanje in mir. Povod rečenim glasom utegne torej biti le kaka borzna spekulacija. Pariz 6. junija. „Justice" javlja, da je ruski car črnogorskemu knezu dal posebno naročilo za Pariz. Rim 6. junija. Senat sklenil, da se razkritja spomenika Giordana Bruna ne udeleži. Dunaj 7. junija. „Wiener Zeitung". Drugi predsednik nadsodišča Dunajskega, Sclnvai-ger, imenovan predsednikom, podpredsednik grof Lamezan drugim predsednikom. — Kardinal Ganglbauer preteklo noč več ur spal, moči boljše, zmožnost govorjenja pomnožena, zavest vender še vedno motna, da okolu stoječih ne pozna. Nothnagel upa, da mu ohrani življenje. Cesar iz Brucka, kamor je zjutraj dospel nadzorovat vojaštvo, poslal vprašanje, kakšno stanje. Isto tako povprašali so nadvojvode. Praga 7. junija. V grofa Sternberga in v mnogih drugih jamah je več rudarjev zopet začelo delati. Vsega vkupe kacih 6000 delavcev še ne dela. Razne vesti. * (Pomiloščenje.) Cesar porailostil je, kakor se 4. t. m. iz Brna javlja, zaradi umora v smrt obsojen ga kajžurja Antona Hrom i-j a iz Nehvalina in najvišje sodišče spremenilo je potem pomiloščencu smrtno kazen v dosmrtno teško ječo, poostreno s postom in temnim zaporom. * (Upepeljeno mesto.) Mesto Podhajce v Galiciji zadela j \ kakor smo že ob kratkem poročali, dne 26. maja t. 1. strašna usoda, katere meščani po svoji zgodovinskoslavni preteklosti nikakor neso zaslužili. Ogenj, ki ie nastal v pritlični hišici nadzornika ognjegascev, Felberja, širil se je s čudovito naglostjo in čez jeden četrt ure bilo je 100 hiš že v plamenu. Ko je pa minula jedna ura, spremenilo se je nesrečno mesto v prah in pepel. Pogorelo je do tal 600 hiš z gospodarskimi poslopji vred, zgorelo tudi 24 osob, nad sto ljudij je pa smrtno ranjenih. Na tisoč« meščanov prišlo je na beraško palco. Škoda ceni se na poldrugi milijon goldinarjev. Beda je velikanska in pogled v prihodnjost grozepoln. * (Po voden j v P e n s i 1 v a n i j i.) „New York Herald" opisuje grozno nesrečo, ki je zadela mesto Johnstovvn, tako: Podrobnosti, kolikor so doslej znane, nam kažejo, da je mesto s 25.000 prebivalci Izginilo. Osem milj dolg in tri milje širok nasip gorskega jezera počil je popoludne ob 4. uri in vsa voda razlila se je po hribu nizdolu. Jezero bilo jo lastnina več bogatih ljudij v PtttsburgU, ki 80 imeli ribiško iu lovsko društvo. Jezero je 200 do 300 čevljev nad mestom in na nekaterih krajih do 100 čevljev globoko in imelo ogromno množino vode. Ko se je nasip predrl, nastala je velikanska reka, 40 čevljev globoka, ki je na svojem teku uničila mesto South Fork s 500 hišami in 2000 prebivalci, mesto Mineral Point s 800 prebivalci, Co-nemaug z 2500 in VVoodvale z 2000 prebivalci. Ko je reka pridrvila v dolino in so ljudje dobili vest o katastrofi, zlezlo jih je mnogo na dre/je. A divja reka ruvala je drevje in odnašala je z ljudmi vred. John-stowu je zelo obljudeno mesto. Hipoma je voda pobrala hiše in tovarne s prebivalci in odnesla v groznem vrtinci. V pol ure sta samt) Še dve hiši moleli iz vode. Mnogo hiš, na strehah polno ljudij, drvile so bliskoma po valovji naprej. — Po površnih cenitvah potonilo je 25.000 ljudij. — Mr. Hayer, pen-silvanske železnice uradnik, pravi: Do 1500 ljudij je zgorelo in polublazni ostali neso mogli pomagati-Mnogo ljudij poskakalo je v vodo, da bi se rešili pred smrtjo v plamenu. Mej razvalinami nahajajo bo deli železničnih voz in lokomotive in pozneje izvedelo se je, da je voda odnesla dva železnična vlaka in da so vsi potovalci potouili. Valovi uničili so vse, bilo je, kakor da bi Niauarski fclap drvil po novem in ozkem kanalu. Vsa dolina je polna mr-ličev. Škoda, ki je zadela železnico, ceni se na 3 do 15 milijonov dolarjev. Kolika je bila vodna sila, vidi se iz tepa, da je 12 ton teško lokomotivo odnesla 14 milj daleč. * (Ženski strajk.) Iz Turina se 5. t. m. poroča, da je v predilnici „Toma & Comp., Itass in Abrate* GOO delavk ustavilo svoje delo ter skušalo prisiliti k štrajku Še druge Ženske, katere so mirno delale. Vojaki razpršili so sicer izgrednice, a strajk se bode gotovo nadaljeval. 331 9- --tčT** JBBIJilEI |?S*9 vili za vse leto gld. 4.60 ; za po) leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. T* ii j <3 i : 8. jnnija. Pri MallCI: Herman z Dunaja. — pl. Farravvall k Dunaja. — Perislg iz Starega trga. — Klas, Btnan Kupe-ček, Bellina, Reingrubcr, VVittine, Letnberger, Raki l Du-naja. — Lavrič iz Trsta. — Vogel iz Jesenic. — Nachich iz Sljeta. Pri Slonu: Santi ll Trsta. — Scharf iz Pulja. — Bukan iz Beljaka. — Luccasieh iz Alcxaudrijo. — Juntsch iz Trsta. — Cukjati iz St Gotarda. — Ltpicb, Gliick z Dnnaja. — Lukšić, Malbohan iz Karlovca. — Isoumuhos iz Alexandrije. Pri Južnem kolodvoru : T In »mas iz Zagreba. — Speier z Dunaja — Štrukelj iz Dalmacije. Pri Bavarskem «l%oru: Friihlich iz Judonburga. — Pavsič iz Linca Umrli s<* v IJiioljaul: 5. julija: Fr.mja Hribar, delavka, 28 let, Hrenovo ulice št. 14, ca jetiko. — Katra Martine, mestna uboga, 70, let, Mestni trg št 3, za jetiko. 6. julija: Ana Rogel, ranocelnikova vdora, 70 let, Vodnikove ulico št. 4, /a oslabljenjem. — Fran Poznič, kovač, 67 let, Poljanska cesta št. 42, za vnetjem staničja. — Ivan Novak, i i dni posestnik in mizarski moj a te", 75 let, sv. Petra (-esta št. 74, /a kapom. — Fran Dobruvec, delavec, Hi let na Mirji na polji umrl za kupom. 7. julija: Jože Kozameruik, črevljarjov sin, 3 mes . Židovska steza št. 4, za božjastjo. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Vetrovi Nebo Mo- I kriua v mm. ;—. a •-i 3 — , ^7emsko marke..... „ 59 17'/, — 4°/0 državne Brećke ii 1. 1854 260 gld. 134 (dd. Pržavne srečke iz 1. 1864 100 , 17ti „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 102 „ Vgerska papirna renta 6% . ... 36 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava reg. srečke 5°/n . . 100 gld. 124 „ Zemlj. obe. avstr. 4'/170 zlati zaat. listi . 119 „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ Hadolfove srečke..... 10 ,, 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 127 „ Trammway-drašt. velj. l7o gld. a v. 233 „ danes sr>-:ir. 85 75 109 75 100-60 906 — 304 50 119-45 9-49 5-63 f)8-32 Y5 ar 25 ,. 3 i „ 95 „ 75 „ 50 50 50 Srednja temperatura 23*3°, za 54° nad »oriiialom. Tužnega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja preljuba, nepozabljiva soproga Marija Svetec roj. Križaj danes ob polu 9. uri zvečer, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 32 letu svoje starosti, po dolgej iu mučnoj bolezni, mimo v Gospodu zaspala. Truplo drage ranjke so bode v soboto dne 8. junija ob 5. uri popoludne v hiši žalosti blagoslovilo in na farno pokopališče v Kamniku k večnemu počitku preneslo. Sv. maše zadušnice brale Be bodo v več cerkvah v Kamniku. Drago ranjko priporočam v blag spomin in molitev. V Kamniku, dne 6. junija 1889. Anton Svetec, trgovec, soprog. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Otci In sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Oornik. Mala 8°, 357 stranij. Cena SO kr., po pošti SS kr. OBČNI ZBOR Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje bode V sredo a.n.e 12. j-u.xxi3a 1889. ob 6. uri zvečer v drušvenih prostorih (staro strelišče). DNEVNI RED; Poročilo o delovanji društva v letu 1888/89. BlagajniČno poročijo. Poročilo računskih preglednikov. Volitev upravnega odbora, obstoječega iz 16 članov Volitev računskih preglednikov. Razni predlogi. Na ta zbor se uljudno vabijo člani, dobrotniki in prijatelji društva. (418—1)_ Vodstvo ilrttMva. Služba! Iscem za mojo prodajalnico tobaka in kolekov pridno izurjeno tudi v ženskih ročnih delih in na šivalni stroj. f407-3._Angelo Gasagrande v Ajdovščini, 500 mark v slat^ če Grolioh-ova obrazna oremo Crthne Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kožu, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Scbminke). — Cena 60 kr. — Glavtio razpošiljuluico ima J. Grolich v Brnu (Moravsko). — V Ljubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. (652—17 > Konji za vožnjo. Podpisano c. kr. rudniško ravnateljstvo potrebuje (419—1) 2 ali 3 močne zdrave konje za vožnjo, 8—10 let stare in 151/«—16 pestij visoke. Dotične ponudbe, v katerih se morajo povedati svojstva in eventuelno napake konj, naj se pošljejo c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji najpozneje do «lne '»O. juniju. Idrija, dne 6. junija 1889. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji. Pinkova ploščevina, izvrstni izdelek (o69—6) ces. kralj, cinkove plošcivnice v Celji. Jedino razprodajo za južne dežele cesarstva ima D. EakuSCh, trgovina z železom, V Celji. za prodajalce na drobno primerne CB1TB. mm s_ kisla voda po natriju in litiju najbogatejša k ai Kopališče Radensko Kopanje v slatini in v joklonici upliva po-aobno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnoHti . ženskih boleznih, hIh- boBtih i. t. d. Munoi ulisie po ceni. l'rtiHpi'lit (brezplačno) oil rnv-imfelJNivit: ko* puli ■»<■•■ Hiiilciii c blizu Ljutom orli Hude i is i* si kisla voda, ob vznožji Slovenskih goric, ne sa-menjati m ItuclgoiiNko, to je Raclker»burger. Čeravno Radenska kisla voda Btoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako Be z vinom pomeSa, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno I-J prosto "ali manj' trdno ■pojeao ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odniaši. (264—8) Zalogu Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in M. Kaatner-Jl v ^ubijani. Podpisani usojam si uljmlno naznanjati, dii sem prevzel tititluinko reitayra> oljo v lastnej režiji in jo otvorim z jnirHii}im tlueiu v soboto dne 8. junija pri vsakem vremeuu s prijetnim goatlIniHkiui vrl..... vred s osra TOM vojaške godbe pešpolka baron Kuliii št. tU. Začetek ob 8. uri. Ustopiiiua 20 kr. Č2IstI d.olioca.els za „HSTa-rcd.n.i dom". Tofiila se bodo najboljša prirodna vina in iiian no pivo, skrbelo so bode za izvrstna jedila in bodem kot strokovnjak gledal, da bodem zadovoljil slednjega obiskovalca moje gostilno ter bodem posebno gledal na naglo, pa/mo in prijazno postrežbo. Proseč obilnega obiska, znamnjaiu z velospoštovunjem (422; gostilničar. Novo urejeno kegljišče je vsak dan oddati družbam. Št. 9873. (415—2) Košnja v najem! V torek i»o Iti n koši lil, 11. 9. uri se bode košnja mestnih senožetij pofl gradom Tivoli po očitiiej dra/bi «a leto 1S89. kosoma oddajala r najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne lia seilOŽCtik v liatterinaiioreiu drevoredu poleg vojaške oskrbo-valnice. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. junija 1889. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. LaLtnina in tisk „Narodne Tiskarne".