leto VI., St. 228. Poštnina plažama v ejotovlnl. M liubllani« ¥ t©ra& 10. ©kfelhrs 1022. Pašam, št* 1 05^, IflPSEJ GSasiio Socialistične stranica Jng©sia¥liee Lajovic albin: Še blejske resolucije učiteljstva. Zadnji »Učiteljski Tovariš« se je v neki notici takole mimogrede spodtaknil °d »Naprej« in njegovo naklonjenost do jjpiteljstva. Čital sem omenjeni članek: če bi 5a oa nisal jaz. bi ga napisal sicer dru-jtače, toda jedro bi ostalo isto. Toliko pra-kot so ga vzdignile blejske resolucije, Se ni vzdignil kmalu kak pojav. »Slove-*eC:K je takoj zagrabil za ost, ki mu je bila namenjena ter jo sprožil v drugo smer, j}er bo prizadejala silno mnogo bolečin in _eze in sovraštva in nasprotij. Nisem bil a Bledu, toda iz zanesljivega vira vem, a le bilo poročilo »Jutra«, ki je prineslo ?rv°, blejske resolucije, točno in nepo-vorjeno. V teh resolucijah najdemo za-,. y°’ da naj se posebno nadzira vsakdo, t Je Proti »ustavi« in dinastiji. »Uči-l^ljski Tovariš« je potem besedo ustavo Drernenil v državo, ni pa poslal ne »Ju-lahP 'n lle Narodu« popravka, iz česar anko sklepamo, da je že moralo tako v smej biti. Pomislimo torei. da mora biti avljen vsakdo, ki ni z ustavo zadovo- ljen ln si želi kako izpremeinbo. pod po- n° nadzorstvo. To .ie zahteva, ki jo postaviti le človek, nevedoč. kaj je nfabi!la. svoboda, kai je svoboda prepriča-re„’,kaj je demokratizem in še druge take m’51' *Sami ste nas učili,« sem bral v zadri]/? ^Tovarišu« v neki notici proti kle-Vp -en^' Odprto pa ostane vkljub temu svr?sanju. ali je znak naprednosti pobijati kn?JeG:a .nasprotnika z istim orožjem, ka-B i nas ie on pobijal, ko je bil na višku in Ust rtl0^ Odprto ostane vprašanje, ali je T)(^.ava nekaj končnoveljavnega. kar ni to i?eno n°benim izpremembam. ali je koT? ak? sve*° nismo, ki mora ostati do v„ a neizpremenjeno in ki ga navaden s, niti či-tati ne sme, kaj še. da bi ga Kušal izpreminjati. če hoče riskirati iz-ellcanje svoje duše. ali pa je ustava saki delo zmotljivih človeških možganov, 5* ie Podvrženo stalnim izpremembam k Syoiemu dobremu ali slabemu, kakoršni sn pač ljudje, ki streme po izpremembi. lJstava je nekaj takega kakor tiskarna v syojem razvoju. Vsako leto pride kak nov stroj, brez katerega moderna tiskarna ne more uspevati; vsako leto prinese na ustavo nove zahteve, ki jih mora sprejeti Vase če noče veljati za nazadnjaško, nemoderno. Ali je že kdo slišal, da bi dal Podjetnik svojega uslužbenca, ki dela na zboljšanju strojev in obrata, kedaj pod posebno nadzorstvo? Država naj bi pa na zahtevo tistih, ki so postavili slab stroj v men obrat, dala pod nadzorstvo vse. ki se z upravo tega stroia in obrata ne strinjajo m streme za izboljšanjem? če .ie to pametno, potem je pameten tudi tisti, ki je v Savo s škafom vodo nosil, da bi bila večja. Ta točka resolucije je učiteljstvu Več Prijateljev vzela kot vsa klerikalna gonja po deželi. Pa če bi bilo samo to. to še ne bi bilo najhujše zlo. Zlo je to. da je članom naše organizacije UJU omajano 2aupanje v njeno vodstvo in osebe, ki sede na vodilnih mestih v Ljubljani. Pa tudi to še ni najhujše. Najhujše pri blejskih resolucijah je sledeče. Strokovni tajnik g. tov. Dostal se je v svojem poročilu dotakni! vsesokol-skega zleta v Ljubljani in postavil važno trditev, da kdor učitelj ta Sokol, če sedaj ta stavek obrnemo in rečemo. kdorni Sokol, ni učitelj, tedaj smo izgovorili tako neumnost, kakoršno vsebujejo vsi podobni stavki. Seveda bi bilo idealno, če bi bili vsi. prav vsi brez izjeme Sokoli v duhu Tyršovem. toda obleka še ne naredi moža najmanj pa Sokola. Kdor učitelj ta Sokol, je nekaj tako otroško-naivnega, da se prav čudim tov. Dostalu, ki je sicer pameten dečko, kje jo je pobral, ali če je ni pobral samo zato. da mu nekdo zaploska. Naj že bo. kakor hoče, dejstvo pa je in ostane, da je ta krilatica sprožila pri »Slovencu® in drugih podobnih listih puščico, ki ne bo ranila ne tov. Dostala v Ljubljani. ne drugih tovarišev po mestih in večjih krajih, kjer se posameznik popolnoma izgubi, temveč pokoro, hudo pokoro za to nekrilato krilatico bo delal vaški učitelj, vaška učiteljica, ki je pri blejskih resolucijah tako nedolžna kot Lahov koš! Ne. napačno sem zapisal pokore ne bo delal vaški učitelj, temveč io že dela in to po zaslugi onih, ki so stvorili blejske resolucije. Po zaslugi onih, ki niso v blejske resolucije sprejeli za vse učitelje brez razlike sokolstva in orlovstva ali kakega drugega — stva nekaj, kar tare vse učitelje. in sicer tiste bolj. ki so na dežeji, one. ki so v mestu pa manj. zato oa že tudi danes delamo vsi pokoro, ki je tem hujša, čim bolj gremo v jesen in zimo. Nobena točka resolucije namreč ne pove jasno in točno, da smo lačni, raztrgani in bosi. da je učiteljica, ženskih ročnih del, ki poučuje tedensko 24 ur, samo enkrat na dan, ker ji večkrat ne nese. prav nobena točka resolucije ne pove. da učite-lja-zakonca. ki služita oba, ne moreta kupiti za zimo ne drva. ne krompirja, ka-moli obleko, nobena točka ne pove jasno in določno, da je oženjen učitelj pred obupom ker ne more svoje družine nasititi uiti s krompirjem, nobena točka ne zakliče jasno in odločno, da tako ne gre več... O pač, nekje je točka, da se uči- i teljstvo. včlanjeno v poverjeništvu Ljub- i ljana UJU strinja z resolucijami zagrebških javnih nameščencev in to je tudi vse. za kar se je zavzel »učiteljski parlament« na Bledu. Pri razmerah, kot so danes, bi morali vsi najrazličnejši »— politični« programi stopiti v ozadje, edina točka resolucij bi morala vsebovati zahtevo po iz* Izhaja razen pondelika in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. boljšanju našega gmotnega položaja, iz katerega se norčuje že zadnji, pa prav zadnji kleparski pomočnik, ki se je letos izučil. Pa še nekaj ne omenjajo blejske resolucije več kot z enim samim stavkom* namreč meščansko-šolskega učiteljstva. Gmotne razmere temu učiteljstvu se urejajo že od leta 1919.. ko so bile že deloma urejene s famozno uredbo št. 365 U. L. I. 1919.. ki jo je čuvala tedanja »Zaveza«, katere predsednik sam je učiteli meščanske šole, tako dobro da so bili učitelji uvrščeni mesto v XL. X., IX. in VIII., odnosno meščanskih šol učitelji še v VIL razred, kakor ie sklenila narodna vlada, do samovolji gospodarskega referenta pri višjem šolskem svetu v L. II.. III.. IV. in V* razred, s prijazno pripombo, češ. »kaj bodo pa uradniki dejali, če boste v istih razredih kot oni, plače so Da itak enake!« Po čuvanju »Zaveze« so šli uradniški razredi, zdi se mi tako. za vedno rakom — žvižgat, Od tedaj pa imamo učitelji na meščanskih šolah iste plače kot tovariši na ljudskih, dasiravno naše delo zahtevS večjo izobrazbo in stalno izpopolnjevanje svojega znanja, da ne omenjam primere dela na meščanski šoli z onim na osnovni. Tri leta so že minula, a ureditve še vedno ni, pa je tudi poverjeništvo UJU Ljubljane ne zahteva, je ni in je morda ne bo zahtevalo temveč se ie doslej omejevalo le na pismene vloge in morebitno osebno drezanje. To je vse. Sem redno plačujoč član UJU poverjeništva Ljubljana, delam v svojem okrajnem učiteljskem društvu, toda prepričan sem. da me obirajo z »malkontentom« zato. ker hočem, da se razmere izpremene, zato ker ne kimam. Treba bo resničnega čiščenja, ki mora priti od zdolaj navzgor, treba bo povedati da vemo za zasluge, ki' jih je kdo storil mimo svojih dolžnosti, dati čast in spoštovanje, toda treba bo tudi1 Dovedati. da oseba ni nič, pač pa vse delo za stan. ki ga poverjeništvo UJU predstavlja. ki pa ni eno ne s sokolstvom, ne orlovstvom, temveč ki ima dolžnost širiti izobrazbo v in zunaj šole med ves narod, ne da bi bil pri tem v nevarnosti, da se ga postavi pod posebno nadzorstvo. Treba bo povedati, da naj se. če se že mora varčevati pri vseh mogočih stvareh, ukinejo dopusti vsem. ki so kot n. pr. nadučitelj M. iz Trsta na dopustu s polno plačo zato da opravlja posle tajnika na konservatoriju, kjer ima mastno plačo, posle tajnika pri »Jugoslovenski Matici«, kjer ima še mastnejšo plačo, torei 3 plače naenkrat učiteljica ženskih ročnih del Da dobi kot poroča »Učit iovanš«. za 30letno službovanje 12% Din na teden za 8 tedenskih’ ur. Vse to bo treba povedati, morda bodo potem gospodje v Ljubljani razumeli, da ne.^.na^?- T : če jim njihovi politični somišljeniki v Ljubljani in Belgradu črtajo skoro polovico proračuna za šolstvo vi Sloveniji, če moramo stradati samo zato. ker je g. Pribičevič minister prosvete v. Belgradu. Kakor sem prepričan o resnici predidočega stavka tako sem prepričan, da bi bili že davno stavkali, če bi bili klerikalci na vladi v Ljubljani in v Belgradu. Tole kratko in nepopolno razpravico bi priobčil v »Učit Tovarišu«. Toda imam žalostne izkušnje z urednikom, ki mi črta, kar njemu ni všeč. dasiravno sem podpisan s polnim imenom, zato upam, da jo priobči »Naprej« tako, kot je. Politične mufi. + Minister Žerjav je na sobotnem sestanku obljubljal demokratskim zaupnikom deveta nebesa, če se bodo pobrigali pri ljubljanskih občinskih volitvah. Govoril je o »velekapitalu, ki se nudi na vse mogoče načine zrušiti sedanjo vlado, ki vlada na podlagi široko socialno-političnih tendenc. To si je upal trditi g. minister o tisti vladi o kateri ve danes že vsak otrok, da je najbolj reakcionarna v vsej Evropi Urad-mštvu je seveda zopet obljubljal obleko, obutev mast m živila, to pa le, če bo volilo demokrate. Ljubljansko ljudstvo, pokaži pri občinskih volitvah, da ne verjameš demokratom, ki te vlečejo za nos na vseh koncih in krajih! + Somišljenikom v Ljubljani kriči nedeljsko »Jutro«, ki milo prosi, naj ne ^*sc*Pttne 'n zvestobe, ki je v teh ^ hudih časih tako krvavo potrebna. Nikdar še ni bil tak apel na napredne i-jubljančane brezuspešen, pravi proglas, pod katerim je podpisan g. minister Žerjav in še kopica njegovih pristašev. In prav ima g. Žerjav. Bližamo se pozni jeseni in zato je že zadnji čas, da obračunajo ljubljanski volilci z demokrati. Beseda demokrat je postala že splošno psovka. Zakaj, ni potreba še posebej razlagati. + Prometno ministrstvo je dovolilo invalidom prosto vožnjo po državnih železnicah. + Hrvaški blok je pripravljen sodelovati v vladi, toda le pod pogojem, da pade Pašič in Pribičevič. Vse to se je posrečilo posl. Angjeliču, ki se je pogajal z Radičem. Vendar pa so še vsi beograjski politični krogi v dvomih, čeprav so senzacionalne vesti o Radičevem prihodu v Beogradu živahno pozdravljali. + Vlada je sklenila, da ne bo odstopila, ker je na dnevnem redu še nekaj velevažnih vprašanj, ki se ne dajo odložiti. K tem velevažnim vprašanjem spada proslava desetletnice bitke pri Ku-manovem, kronanje romunskega kralja, izgon kraljeviča Jurija iz države itd., itd. + »Tribuna« je objavila uvodnik, v katerem zahteva, da je treba izgnati kraljeviča Jurija enkrat za vselej iz države. Članek nosi naslov. »Država v nevarnosti«. Iz članka posnemamo, da vrši kraljevič Jurij — antidinastlčno politiko, s katero hoče škodovati Jugoslaviji odnosno kralju Aleksandru. To vest objavlja glasilo radikalov, pa jo priobčujemo brez komentarja, čeprav bi ne škodovalo, če bi ga naveli. t .. + Mirovna konferenca, na kateri bodo končnovel javno rešili spor med Kemal pašo in Grki oz. Angleži, se bo vršila v Skutariju, v azijskem predmestju Carigrada od 1. do 10. novembra. Do tedaj so Angleži sklenili s Kemal pa-<5,0 premirje na podlagi različnih kon-cesij. -f Stališče Rusije glede turškega vprašanja. Jurij Cičerin, ruski komisar za zunanje zadeve, je rekel v intervjuvu, da se bo Rusija držala pogodbe, katero je sklenila s tuškimi nacionalist!? v marcu 1921. Na podlagi te pogodbe je Sovjetska Rusija dolžna pomagati turški republiki v Mali Aziji moralno in materialno. Cičerin je dejal, da je Mustafa Kemal paša, predsednik vlade v Angori, že vprašal Rusijo, če bo pomagala Turkom v slucaju^vojne z antanto. Cičerin odpotuje vsakčas v Moskvo, kjer bodo sovjetski voditelji razpravljali o turškoantanini krizi in storili potrebne zaključke. Cičerin je dobro pretehtal vsak odgovor, predno ga je dal na vprašanja poročevalca. Tu slede vprašanja in Či-čerinovi odgovori: »Ali je res, da sovjetska vlada podžiga turške nacionaliste, da naj vzamejo Carigrad?« Odgovor: »Turkov ni treba podžigati. Turki vedo sami, da se jim godi krivica. Na temelju pogodbe, katero smo podpisali z vlado v Angori 16. marca 1921, se vsako gibanje izvrši sporazumno med obema strankama.« »Kemal paša je torej odgovoril sporazumno s sovjetsko vlado, ko je naznanil, da bo vzel Carigrad.« Odgovor: »Da«. »Ah misli Rusija, da je njej v pred, če imajo Turki Carigrad?« Odgovor: »Da. V pogodbi, katero smo podpisali, je rečeno, da Rusija podpira zahtevo angorske vlade za reokupi-ranje Carigrada in Turčije. Rečeno je tudi, da pridejo Dardanele z Bosporjem vred pod kontrolo komisije, v kateri imajo biti zastopana ljudstva, ki žive ob Črnem in Marmorskem morju ter ob ožini; vsi drugi, Id žive zunaj teh ljudstev, morajo enkrat za vselej držati roke proč«. »Pojdejo ruske armade Ketmlu na pomoč za izgon antante iz Carigrada in Tracije?« Odgovor: »Da, če bo treba. Rusija ne bo trpela, da bi zavezniške države dopuščale grškim bojnim ladjam prehod skozi Dardanele. Vsaka pogodba, ki dovoljuje, da zapadnoevropske sile kontrolirajo Dardanele in Bospor, je krivična. Kaj imata Anglija in Francija, ki sta 2000 milj proč, iskati v Carigradu? — To vprašanje je seveda staro že več stoletij. Krimska vojna je nastala vsled tega vprašanja: kdo bo kontroliral Dardanele? Rusija se nerada meša; Rusija želi mir. Ampak Anglija hoče vojito. Ako se Anglija ne spametuje in svetuje Orkom, da sprejmejo poraz v Mali Aziji in vrnejo Turkom, kar je turškega v Traciji, ne moremo obljubiti Ameriki ne ostalemu svetu, da ne bo izbruhnila vojna kakršna je bila v letih 1914—18«. + Kongres internacionale transportnih delavcev so zaključili 6. t. m. Kongres je spreiel več resolucij, izmed katerih omenjamo resolucijo proti belemu terorju ter resolucijo proti militarizmu in vojni. Dnevne vesti. Naša pošta. Naš list je že večkrat kritiziral turške razmere pni ljubljanski poštni upravi. Zdi se nam namreč, da je to stvar, ki spada v javnost in bili smo dovolj naivni, ko smo mislili, da bodo go. spodje pod pritiskom javne kritike napravili red. Pa ga niso, seveda. Ker nočemo znova na dolgo in široko razpletati, bomo objavili samo nekaj odlomkov iz življenja poštnega uradnika Milana Detele, ki je, kakor znano, odkril Pred nekaj meseci takzv. »dolarsko afero«. Detela se je preselil iz Gradca v Ljubljano v zimi 1. 1919. Na dolgem i» mučnem potovanja sJ je na^opa^r„vQj, bolezni skoro cela družina. Po z kovem nasvetu je poslal Detela svj no v toplice, sam pa je prosil za leto pust, ker je zbolel na grizi njego Milan. Ravnatelj g. Kurent se pa za ® »malenkosti« ni zmenil in je prošnjo dopust odbil. Za zdravniška spnce se ni brigal, eno so prti ravnateljstvu lo zgubili. Detela je bil prisiljen, da ostal doma, zato ga je pa tudi dela kazen radi nepokorščine: godu odlok, da je suspendiran od sluzoe plače od 30. septembra 1919 dalje, nečno pa so jo vendar pogruntah, oa ne gre; sredi decembra so odlok ra* . Ijavili in naknadno celo doplačali zao le službene prejemke. Dobil pa je uK eno službeno leto so mu črtali, zena seveda morala prekiniti zdravljenje pred koncem afere. Ne bo težavno, Postavljati si položaj bedne družine, slednje leto spomladi je Detela bolniški dopust, da izleči svoj zel^že. prehlad in medtem omogoči tudi svoj ni prekinjeno zdravljenje v toP^ . ' se pust je dobil — celili 14 dni! Ženi P ^ je bolezen nenadoma tako P°*‘? bi se bila morala podvreči nujni P cijL Prosil je torej za podaljšanje sta, a dobil je milostno rešitev, aa ^o-všteli onih 14 dni za letni C*0PUS“’P, ioVi nec! — Kmalu nato je prišlo p°J^gidh zaslugi do razkritja tatvin amer ^ pisem .Začelo se je s tem, da je:do g> tela odlok za premestitev v Mo tela odlok za premestitev v " Šlo je pri tem tudi za drugo -eg0vo stvar: kolegi so špekulirali na anjski stanovanje in takoj obvestili stan urad o njegovi premestit v. nakar J tu„ odpoved stanovanja. Omenimo i j(y-di, kako okrutno šalo si je ^ovo , Ute' rent, ko je Detela prosil za doP potiva" meljeval je odklonitev prošnje z ^drav1] cijo, da bi se bil Detela lahk® _ od med časom, ko je bil suspen n bolj službe in plače. — Žena je vedn bila rala, ponovna prošnja za o^P1" ;e zopet odklonjena, ubogi trpin P yjdjub ral nastopiti službo neozdravlj geIia strahotnemu položaju je mo srečj# vendar k operaciji, ki jo je s. ,_i bilo* po prestala, a pomoči vendar m g. enoletnem hiranju je umrla. , ^ se Kurent pa je skrbel za Detelo pfic0 drugače. Nagradil ga je kot S^ ^vO. pred sodiščem z disciplinarno P£ h0-Več dni je trajalo zasliševanje. n* tel sekretar g. Suhač kot odg , dri^t' »ne« ali »da«, je Detela zahten- nem ^ ga preiskovalnega komisarja- taji10’ tudi prosil, da se ohrani PrflS tvodovafc ker bi vest o njej lahko zelo so zdravju njegove žene. Tej P dfl® ustregli s tem, da so poslali se is na popoldne štirikrat poštnega ^U' dom, da ga pozove k nadaljevanj feil šavanja. Ker Detela sam slučajn ^ doma. je sluga zahteval, da ž, ^ je no potrdi sprejem poziva. M™* \e t>ila prišel sluga že ob 7. zjutraj! -tod se er pnsei siuga ze od /. zj, se gu-torej dovolj obveščena o te;m’ i;valo di z možem. Kako je vse to P Q sledi' njeno zdravje, vemo. — * oddele.K lo? Nič! Poštno ravnateljstvo, 0d- za socialno skrbstvo in zdrav ivad$*' sek so se takih malenkosti že » Proti njihovim navadam n da/ ukreniti ničear, skrbeli pa b^j0 doto ne pozabi in Prav nenado bili gospodje tudi zasluzeno && P1 er Danes obhajamo drugo obM* krjvd. blscita na Koroškem. — Krivcev mn0go. da smo pronadli. smo spojna« e dela**® Dejstvo je, da so odločde šb^ke ^ kateiim smo uneii prem^ *att: in še enega Kair smo imeli', nismo znali prav Dokazati ker smo izhajali Dremalo iz lepote, ljubezni in resnice. Morda spoznajo moralo nesrečne zgodbe naši možje do dveh letih. • l. ^ Amer^ ie severno od Qutaria »zbrulmil ogromen požar, ki je opustošil ozemlje v obsegu 80 km. Kakih 25.000 nudi je ostalo brez strehe, kakih 100 nudi pa je našlo smrt v plamenih. Škoda -nasa nad 50 milijonov dolarjev. Listnica uredništva. Nekateri naši “adi so nam ori5eii pošiljati dopise v strašiti slovenščini. Opozarjamo na notico ?x 3umianski trg« in »Marionetno geldali- nrfi u ,.se 130(10 s^u^an ponavljali, bomo Skrbeli za bolj temeljito blamažo. sle« Svoboda« Ljubljana. Seja ljubljan-^ e Podružnice se bo vršila v sredo. 11. iavr incne v tarek' kakor smo prvotno ob-'• Seje naj se udeleže vsi odborniki! tra' *° blato... Danes zju- 3 se ie oglasil v našem uredništvu neki da ru^. ki ie imel obleko tako oškropljeno, ga Sp *e k°maj razločila prava barva bla-jj. JPripovedoval je, da ie šel čez cesto ce k -iŠČU Dunajske in Gosposvetske uli-^ ko ie pridrvel neki avto s tako naglico, ln k*ato brizgnilo na vse strani. ODa -|U^esra sluteči pasanti so prepozno in kr / »»varnost in tako je marsikakplašč skih R Obstalo žrtev zanikrnosti ljubljan-Ua *n Dreb°dov. čas bi bil. da mest- - uprava poskrbi za red. da postane t , gačna3na tudi v tem oziru vsaj malo dru- ljubljanski trg. Dviganju vrednosti Ue za ^enaria in ukinjenju uvozne cari-Dotrghnekatere zivljenske potrebščine ter živa- .611111 zv’sanju izvozne carine za se naV]c: Cedilo takoj padanje cen. Danes Cen Ra m010 tesra razvoja Padanja Do ra7Y;Zx -a v cenah ene*a in istega blaga VelikT , krajih Jugoslavije so danes še urom tVS Popolne odpovedi tovornega kur 6 ^ onemogoča takojšen uplivkon- trj>6nce cenejšega blaga ter špekulacije hia V • de nas ne preseneti zopet katastro- fa!, dal i*cn padec našega denarja, kar pa ni pri- - kovati. Amerikanska mast na debelo ro Ljubljana okrog 105 K. v detajlni zprodaji 116 K. Kvaliteta amerikanske usti je prav dobra. Dosedaj še nismo moteli nobenega vzorca, kjer bi bila mast °mešana. Domača mast se trži še vedno 0 ceni 160 K kg. Cena debelim prašičem a drobno v Ljubljani se še vedno vzdr-m.ie na 85 do 90 K za kg žive teže. Smemo Pričakovati hiter padec. Amerikanska moka. ki je prvovrstne kvalitete (štev. 2) K, (štev. 0) 21 K kg. Domača pšenična m°ka (št. 0) 27 do 28 K kg. Cena pšenici 2l £adla že na 14 K. kar odgovarja ceni * K za kg moke št. 0. vsled tega bo mo-j^ra fudi cena domači moki hitro navzdol. vJR,° kažejo vse druge žitarice pot na-tr* • 9ena sladkorju je padla. V detajlni jkovini se prodaja danes kristalni slad-64 do 68 K, v kockah 74 do 78 K. Cena še pasti. Riž 32 do 40 K. aUe 88 K, Glede nfesa ni pomanjkanja. Svinjsko meso 90 do 94 K, telečje 58 do 60 K. Goveje meso je padlo za približno 1 dinar pri kg. V mesnicah po mestu 54 do 60 K. na trgu se prodaja goveje meso od 34 do 60 K po kvaliteti. Opozarja se mesarje, da se bo postopalo proti vsakemu prekoračenju cene 60 K za kg govejega mesa prve vrste. Meso tretje vrste 34 do 40 K kg, se je zadnje tedne bistveno zboljšalo, tako da ga moremo priporočati občinstvu. To meso se prodaja na trgu na Ljudski stojnici. Pucihar. Otrin, Toni-Marčan, Vnov-čevalnica.Proti vsakemu poslabšanju kvalitete mesa tretje vrste se bo energično postopalo. — V očigled padanja cen se poziva vse ljubljanske gostilničarje, da pri memo znižajo cene v svojih obratih in še strožje pazijo na kvaliteto živil, ki jih prodajajo. — Cene sadja na ljubljanskem trgu so nizke in je konkurenca zelo občutna. Gob je še vedno dovolj, cene pa postajajo že različne. Orehi liter 10 K. Zeljnate glave so občutno padle; kg 3 do 4 K. Glede preskrbe Ljubljane z mlekom se trenutno ne da ničesar ukreniti v zboljšanje, ker manjka vsake pravilne organizacije mlekarstva po deželi. Slovensko marijonetno gledališče je otvorilo v veliki dvorani »Mestnega doma« v nedeljo, dne 15. t. m. zopet svojo sezono. V dolgem prestanku. v katerem gledališče ni moglo igrati, se ie notranji ustroj istega temeljito preuredil in izbolj šal. Naslikale so se nove scenerije, napravile nove lutke in izpolnilo igralsko osob je. Režijo je prevzel in igre naštudiral po-klcni igralec-strokovnja£ Radi tega bodo predstave v tel sezoni vseskozi scenične in igralsko zares umetniške. Na repertoar se je postavilo najljubkejše Poccijeve bajke. nekaj iger Schmidovega marijonetne-ga gledališča v Miinchnu, dve igri iz italijanske »Commedia dele arte«. češkega »Zakletega kalifa« v novi predelavi dr. Laha. nekai izvirnih slovenskih, na novo naštudiranih iger in pa literarno znamenito za slovenski oder posebno prirejeno igro prvotneg a»Fausta«. K otvoritvi te (tretje) sezone je spisal dr. Ivan Lah času primeren šaljiv prolog in igralo se bode kot premiero eno izmed najlepših Pocci-jevih bajk »Kraljevič Rožencvet in princesa Lilijana«. Igralo se bode vsako nedeljo redno, in sicer dve predstavi, prva ob 3. popoldne, druga pa ob 6. zvečer. Da-siravno so marijonetne predstave zvezane z velikimi stroški, se je nastavilo razmeroma nizke vstopnine. Sedeži stanejo: I. prostor 6 Din; II. prostor 5 Din. III. prostor 4 Din, IV. prostor 3 Din in zadnji prostor 2 Din. Cene so tako nizke, da je omogočen obisk vsem slojem, posebno mladini. kateri je v prvi vrsti gledališče namenjeno. Pa tudi odraslim bodo nudile marijonetne predstave obilo vžitka in za-bave. Maribor. Klerikalcem slaba prede v delavskih vrstah in tuhtajo na vso moč, kako bi prišli iz zagate. V zadnji »Straži« priznavajo, da sadijo žlahtne rastlinice svoje Strokovno in Prosvetno zvezo samo za to, da te rastlinice nekoliko časa života-rijo, a kmalu usahnejo. Tako daleč so že, da nameravajo v zimskem času povabiti mlajše može in fantičke (zreli jim ne bi šli na lim) v posebne tečaje, da jih izobrazijo za — voditelje. Seveda si želijo, da bi bili ti mlajši možje in fantički iz delavskih vrst, ker nima delavstvo pred duhovniki nobenega rešpekta. Ampak kako dobiti med delavci sposobnih moči, če klerikalizem sam priznava, se spoznajo s klerikalnim! metodam! —» pobegnejo? In če bodo klerikalci v zimskih mesecih pridobili nekoliko nezrelih’ »voditeljev«, ali res mislijo, da bo potem delavstvo na 24. aprila kar v masah drlo za njimi — bolje: pred njimi — na izlete po Zaloških cestah? Pretekli teden se je pod okriljem »Svobode« ustanovil abstinentski krožek, kateremu je takoj pristopilo več sodru-gov. V petek 13. t m. ob 8. zvečer se bo vršil drugi sestanek v »Svobodinem« tajništvu. Proletarci, zavedajte se, da je bil krožek ustanovljen za vas! Izredna seja podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v torek, dne 10. okt takoj po delu v društvenih prostorih Še-lenburgova ulica 6. II. nadstropje. Udeležba nujna! Iz gledališke pisarne. Operne predstave so se pričele v nedeljo, 8. t m. Kot otvoritvena predstava je bila »Prodana nevesta« z g. Julijem Betettom v vlogi Kecala in z g. Marijem Šimencom v, vlogi Janka.Ker sta bili igrani operi »Trip-tyvhon« in »Lakme« koncem sezone le v, skrajšanem letnem abonmanu in sta ostali tako večini letošnjih abonentov neznank, sta uvrščeni za sezono 1922.123. v redni normalni abonma. Tako se igra »Tripty-chon« v torek, dne 10. t. m. za red E, »Lakme« pa v četrtek, dne 12. t. m. za red A. Ustrezajoč željam mnogih abonentov se odigra za vse abonmane tudi opera »Carmen«. Vse operne predstave se pričenjajo redno ob pol osmih zvečer, vso dramske pa ob osmih. — Operni načrt za prve mesece sezone obsega najprej dve' slovanski, v Ljubljani do zdai še nevpri-zorjeni znameniti operi, in sicer Smetane komično opero »Tajnost« (Tajemstvi) in Leoša Janačka veliko moderno tragično' opero »Pastorka Jenufa«. v »Tajnosti« iz-J vajajo glavne vloge gg. Thierrv-Kavčni-kova (Roza). Thaderjeva (Blaženka), Kovač (Vid). Zathey (Bonifac). Zupan (občinski svetovalec Malina) in Cvejič (občinski svetovalec Kalina). Potujočega pevca Šrjančka poje g. Bratuž. Opero bo dirigira! g. kapelnik Balatka. V glavnih vlogah »Janufe« nastopijo gg. Thlerry-i č v »Delavskih Novicah« — ki si domišlju-jejo. da bodo »rešili« socializem z ogabnimi osebnostmi. Najpodlejše je. da niso niti najmanj izbirčni v podtikanju in obrekovanju, neglede na to. če zadenejo pravo ali ne; predvsem blatijo vse. kar sovražijo. Mali kužek — tajnik podružnice kovinarjev — ki podtika sodr. Jeramu egoizem, bi moral poskrbeti, da se delovanje sodr. Jerama obelodani in se mu odvzame funkcija glav. zaupnika, ako se mu dokaže tisti ogabni egoizem. To je treba izvršiti še pred zaključkom mezdnega gibanja, ker ni malenkost, obdolžiti koga. da je ogaben egoist, ako ima pri neštetih pogajanjih s podjetjem usodo vsega delavstva v rokah! Treba priti z dokazi na dan, splosno sumničenje je naj-ogabnejše! Kaj pa izvrševalni odbor obratnih zaupnikov in sodr. predsednik? Ali vam je na rednih sejah sodr. Jeram predlagal račune? Vi boste v največji meri odgovorni, obračunali boste na zaupnih mestih. Zganite se torej in izjavite se še pred zaključkom mezdnega gibanja! Osebnosti nimajo ž njimi nobene zveze. —- Tajniku podr. org. kovinarjev v Jesenicah Da priporočamo, da objavlja svoje kritike o org. kov. v »Delavcu«, ker »Delavske lažnice« vendar niso glasilo naših strokovnih organizacij! In še nekaj, sodr. tajnik, v zadnjem času ne čitamo v »Delavcu« nobenih poročil z Jesenic — ali se pri nas cedi mleko in med. je organizacija res tako vzorna? Nastaja vprašanje, če se sodr. tajnik sploh zaveda svoje dolžnosti, kar se tiče organizatoričnega dela. In sploh niti ne vemo. če zna sodr. tajnik glasno govoriti: odkar je tajnik, ga nismo slišali na zborovanjih. Ljudi je treba poučevati dramiti, gojiti v njih razredno zavest, paziti.^ če se izvršujejo sklepi, čuvati statut itd. Želimo, da pokaže sodr. tajnik svojo zmožnost tudi v debati o organizaciji in ne samo v osebnostih na papirju! Jesenice. Naglo prihaja jesen in ž njo vred se naglo širi jetika med organizacijami. Med delavstvom je zavladala popolna brezbrižnost in o resnem sodelovanju v organizacijah ni govora. Morda ni poskrbljeno za duševni napredek? — Stro- kovna organizacija sklicuje zborovanja; zaman, ker prihajajo vedno isti udeleženci. Krajevna politična organizacija skliče javen shod. da se delavstvo pouči o notranjem in zunanjem političnem položaju, o podrobnostih socialne zakonodaje itd.; zaman, razen politično organiziranih članov je prišlo zadnjič na shod še par kričačev. ki se niso zavedali, da so smešili sarm sebe in bili sebe po zobeh, ko so razbijali shod. — poskrbljeno je tudi za izredno poučna predavanja v »Ljudskem vseučilišču« in »Delavskem domu«. Predavala sta gg. učitelja Šega in Zupančič iz Jesenic, večkrat so predavali sodrugi Cerkvenik. Podbevšek in Bernot. tudi g. dr. Lemež je predaval enkrat. Prišli so isti ljudje kakor vedno. Obratni zaupniki so sklenili, da je posečanje strokovne šole in ljudskega vseučilišča obvezno. Sklep je ostal na papirju. Komaj 5 obratnih zaupnikov je prišlo v strokovno šolo in. ako bi ne bilo več drugih agilnih sodrugov, bi strokovna šola zaspala. Ravnotako je na ljudskem vseučilišču. O organizacijskih zaupnikih — razen par častnih izjem — sploh ne moremo govoriti. Kje tiči vzrok te strašne duševne lenobe? Predvsem priznajmo, da so prihajali in se še naha-iaio med delavstvom različni ljudje, ki so obetali zlate gradove, sami pa niso poznali poti socializma. Članov razrednih organizacij niso priklicali in poučili o važnem podrobnem delu, ki se mora brezpogojno redno, točno in vestno izvrševati v vsaki delavski organizaciji, ali z drugimi besedami.delavstvu niso razložili Markso-vih besed v pravem smislu, da bodi rešitev delavstva delo delavstva samega. Vzrok tiči tudi v tem. da zavzemajo odgovorna mesta v organizacijah ljudje, ki se nikdar niso bavili. ali pa zelo malo, s podrobnim delom v organizaciji. — Nerazumljivo je, da delavstvo vseh resnih opominov najagilnejših sodr. zaupnikov ne pojmi in ne prične razmišljevati. kakšna bodočnost bo, posebno, če se upošteva današnji notranji in zunanje-politični položaj. Tudi v tovarni se plete bič. kjer že čakajo kakor hijene, da se vse razkropi in zaspi — smo vsi slepi?... Ne vidimo teh pohlepnih in našo neslogo in duševno lenobo zasmehujočih hijen? Kdo veruje še v bogove in čudeže? Si bo še kdo upal sejati razdor v delavske vrste, če bo vse resno premislil? Spoznati bo treba, da z ustanavljanjem novih in razdiraniern^sta^ rih organizacij ni in ne bo rešitve, nosti in vere v sebe je treba, pa bo’ spoznal, da je mogoč samo en re socializem. Pri današnjem stanju P manjka samo še halunk za opij. pa želja nekaterih ljudi »sta sore.^ to uresničila... — Resnica v oci h kdor se boji. da smo radi teh vrs 1 stavljeni v javnosti v slabo luc ter s - • da bi to iz kakoršnegakoli • n~ valo slabo se boji povedati, da K . diši. Kdor pa dokaže- da temu ni tak ^ se oglasi! J m ! Ali — au- Leše ori Prevaljah. Nadzornik: pripoveduje po vseh farovžih. da štiri, pisarji mu pa ne veria,™e]0Dr, 'r,o-uganko rešil: od 8.-10. odpira Brus pu 10 o \r hlagaini. Pu dela za što. od 10.—12. kosilu pa gode doma. Od 2. _ -Pavla, od 4.—6. za Zaca. Od iuti a čera dela. naredijo pa drugi, ker se okoli vozari. Ker dela za štiri, im precejšno zbirko častnih naslovov . Det se mu obeta nov: inšpektor rt gozdov pri Sv. Lenartu. Lani ie lial na grofa, letos je Pa njegov ačo in n nerili k bati na grofovo ime. Vsi so že le po farovžih ga še sprejemajo.^ Odgovorni urednik : Anion Podbevšek pa 1U»KU' . ^ „,,rii — za lepo plačo in nič dela. Le so se mu zamerili ke^r mu ^oža siti. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr * * T!.< Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubil*"*- DIHI ŠTEJ LJilJA!, FluiIllICiiniiviui — j,. == REfilSTBOVSHS ZflPRUCft Z OMEJEMO B TSSKOVSME ZA SOLE, STtfA (N URADE. MAJM©® MEJ5E PLAKATE SH ... ZA SHOOE J Pl . - LETNE ZAKUUCp K AJMO0ERNEJSA TISKANJE SASOP5S©W» BROŠUR 1TB- 5YERE©TSPiJft. i 1« Z* z o« z* V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) N C !> D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ................. izdelki. .............. o N Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473, II d tl UO 11 ClJa) Ua ^ fnarencg—rajgKBBgflPaaBEaB—iiii"«1*11 _ Zimska seziJaljC I L A __ ... -___._______ ! SMp’’ ./.»/»(V Veliko množine Zimskega bfas® ravnokar došle. A & E. Skabernč Ljubljana) Mestni trg 10. BE metini siakit, w*e P SilTiS za SStfllS® *** najceneje pf|! ».šiMKOVicna*«' SOS* ec, “------------------------- I V*.* W — Pridobivajte naročnike! j Ljubajana, Mest 19* Najtežja s a log a IIP IB mil s priporoča T V R & K A I. DOLENC, LJubiJan«, Mi!šep|eva ulica št, 5 kup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejgjh jn n i z kih cenah. E3 najboljše kakovosti peže . delavska pekajK Ljubljani, KolezUska v „ in »a oddaja .»i-ah v LiubBja^i in okolici v on!h prodajalna označene s tozadevnimi napis«- ki *o \