Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 147. Izvcn Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v ponedeljek, 30. junija 19».
Leto XLl,
s= Velja po pošti: ~
Za oelo loto naprej . , K 28'-za on meseo » • • n 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meae* „ . . „ 2
V	opravi prejemat meseSno „ 1-70
s Sobotni izdaja: =
za celo let ....... V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12-—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popust.
Porotna oznanita, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano: 1
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
fcsr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne e=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boBn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Občine za deželnega glavarja.
Obč. odbor na G r o s u p 1 j cm jc soglasno sklenil krasno izjavo, v kateri izreka g. deželnemu glavarju dr. šusteršič u slovesno svoje visoko spoštovanje in neomajno zaupanje — liberalni stranki pa n a j g 1 o -b o k e j c zaničevanje. Občinski odbor zagotavlja deželnega glavarja, da stoji ob njegovi strani v skalnati zvestobi.
Občina D r a š i č i pri Metliki jc poslala podrobno moško-jedrnato izjavo. Slični izjavi sta poslali občini Božja k o v o in Petrova Vas.
Občinski odbor V c l i ke Polja-ji e je poslal dež. glavarju naslednjo izjavo: Občinski odbor občine Vel. Poljane izreka Vašemu Veleblagorodju kot deželnemu glavarju in voditelju S. L. S. vsled Vaše nesebične požrtvovalnosti v blagor dežele svoje neomajano za-npanje, vdanost, ter najodličnejše spoštovanje, obsojajoč s studom in ogorčenjem kakršnesibocli neosnovane napade od nasprotnikov na Vašo vzvišeno osebo in Vaše delovanje. Obenem Vam čestita k Vaši 50 letnici z željo, naj Vas ljubi Bog ohrani še mnogo, mnogo let v korist kranjske dežele in v blagor vernega slovenskega ljudstva.
Občinski odbor v S o d r a ž i c i je V včerajšnji svoji seji kot najboljši in najhitrejši odgovor na nesramni napad »Slov. Naroda« na obč. odboj- v Sodra-žici in na dež. glavarja soglasno votiral g. dež. glavarju popolno zaupanje in mu čestital k njegovi 50 letnici.
Občinski odbor v Gorjah je v Seji dne 27. t. m. soglhsno sklenil: Neosnovane napade na blagorodncga gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šu-steršiča občinski odbor z ogorčenjem obsoja in zavrača ter istemu izreka soglasno neomahljivo vdanost, spoštovanje in zvestobo, proseč ga, naj vztraja z vso odločnostjo v blagonosnem in trudapolnem delu za blagor dežele.
Goliške deželnozUorske volitve.
Danes se prično v Galiciji volitve v kmečki kuriji, v kateri gre za 74 po-slaniških mest, in sicer 27 v zahodni, 47 pa v vzhodni Galiciji. Volilni boj sc bori v znamenju volilne preosnovo, za katero sc zavzemajo poljska ljudska stranka, krakovski konservativci in ukrajinski narodni demokrati. Tc stranke so dozdaj razpolagalo v kmečki
LISTEK.
Mednarodna svetovna razstava v Geniu.
Sedem let po luttiški in tri leta po bruseljski svetovni razstavi jo stari, ponosni Gent otvoril svojo mednarodno in svetovno razstavo. 2c s tem dejstvom samim je pokazal veliko mladostno energijo in samozavest. Toda Gent jo s svojo razstavo tudi ponosno dokazal, da ni precenjeval svojih moči. Gentska razstava, ki zavzema 130 ha, nc nad-k ril ju jo pariške (1900), bruseljske (1010) in turinske (1011) samo po razsežnosti, marveč še bolj s točnostjo v podrobnostih in harmonijo, v kateri nosi vsaka stvar vse znake svoje individualnosti in originalnosti.
Genčani so svoji razstavi vtisnili pečat svoje narodne duše in se tudi v tem oziru visoko dvignili nad slične prireditve drugih mest, ki sc pod vplivom reklame in kupčije le prerade iz-provržejo v kričeč letni semenj. Gent jo v tem prekosil tudi Bruselj. Razstava nudi tako točen sestav flandrijske kulturo, dušo in krajevnega obeležja, kakor bi ea moglo podati samo daljše,
kuriji z 51. poslanci. Nasprotniki judovske volilne preosnovo so Vsepoljei, centrum, avtonomisti in Rusofili, ki so v tej kuriji dozdaj razpolagali z 20 glasovi; trije mandati so bili izpraznjeni. Volilni boj je jako hud. »Gazeta Narodova« poroča iz Brzezanyja, da je ukrajinski poslanec Staruch na nekem volilnem shodu pod milim nebom pozval volilce, da naj tistim, ki bodo proti njemu glasovali, živino pomore in žito na polju pogazo, poljski šlahti naj pa hišo zažigajo in šlahčiče pobesijo.
EKs feks stanje m Češkem.
Praga, 30. junija. Vse časopisje se peča z oks leks stanjem, ki se ta teden na Češkem uveljavi po odstopu deželnih odbornikov, ko se uvede s cesarjevim patentom deželna knežja komisija. Ministrski predsednik jo tozadevne sklope sobotnega ministrskega sveta kroni v odobrenje predložil. Vsekakor so razpusti tudi češki deželni zbor, katerega doba itak žo jeseni poteče. Nemci z izidom češko krizo niso nič kaj zadovoljni, kor sc bodo deželne doklade povišale.
Praga, 30. junija. Češki realisti so izdali oklic, v katerem izjavljajo, da jo mogoča sprava Čehov in Nemcev lo po demokratiziranju deželnega in občinskega volilnega reda.
Praga, 30. junija. »Venkov«, glasilo čeških agrarcev, izvaja, da so mora energično protestirati, čo namerava vlada poplačati nemško obstrukcijo.
Praga, 30. junija. »Pravo Lidu« objavlja izjavo, da češki socialni demokratje želo, da se samouprava Češke ohrani in da protestirajo proti oks leks stanju. Posl. dr. Šmeral napoveduje boj komisariatu.
Praga, 30. junija. Glasilo radikal-ccv, »Češke Slovo«, izjavlja, da bo ko-misariat na Češkem toliko časa. trajal, dokler no bodo Čehi vsled pritiska od zgoraj z Nemci miru sklenili.
Vohunska alera v Polju.
Vsepovsod sami špijoni? — V Pulju aretirana nadpoštar Nikolič in narednik šmuc.
V Pulju so so v sredo popoldne nenadoma pojavili v poštnem uradu v ulici Carrara višji policijski komisar s tajnimi agenti in nekateri oficirji armade. Kakor bi trenil, so zaprli urad, potem pa so začeli preiskovati stanovanje uradnega načelnika Nikoliea. Njega so nato zaprli z lastnikom hotela »Austria« — nekim Jovanovičem —
resno potovanje po tej deželi. Pa tudi mednarodna in svetovna stran gentsko razstave je prosta konvencionalnega bombasta mitologičnih alegorij in laž-njive monumentalnosti, dasi tudi v tem oziru nudi več nego katerakoli druga razstava.
2e glavni vhod je značilen: namesto običajnega baročnega portala vidimo ogromno rotundo z belo dostojanstveno kupolo. Brezprimorno lepoto to arhitektonske dovršenosti poveličuje njena notranjost, kjer jo v simboličnih slikah podana apotooza belgijskega poljedelstva in živinoreje, ki ima žo prod rotundo svoje cerbcrsko predstavitelje: šest bikov, šest pravih obeležij zelenih in plodnih flandrijskih livad. Iz rotundo stopimo na dvorišče, ki s svojim bazenom, skulpturami in prekrasnimi cvetličnimi nasadi močno vpliva na gledalca; stransko veže belgijskega oddelka in palače lepih umetnosti spominjajo na slog Ludovika XIV.
Francoski oddelek otvarja interc-santno »Avcnue des Nations«, k jot1 sc na čudnih in originalnih paviljonih različnih narodov zrcalijo jačji ali sla-bejši vplivi civilizacijo. Ta pogled nam mnogo jasnejše nego najobširnejša statistika pove, kaj jc kak narod najbolj-
vred. Čuje se, da jc vmes politika in špijonaža. To so posebno govoriči v ka-moraških krogih, ki žo natanko vedo, da sc jo špijoniralo za Rusijo, najbrže zato, ker je ravno — Rusija posebno pri rokah. — Od druge strani se poroča iz Pulja: Tu so prišle oblasti na sled Jako razširjeni družbi, ki so jc pečala z vohunstvom. Pri hišni preiskavi pri nadpoštarju Nikoliču jc našla policija mnogo obtežilnega materijala. Aretiran je tucli domobranski narednik Š m u c. Čuje sc, da bodo toni aretacijam izsledile še druge aretacijo. Arc-tovani posestnik hotela »Avstrija«, prej »Balkan«, se piše Savo Ivanišc-vič. V afero jc zapletenih več vojaških oseb. Na delu jo ves policijski aparat.
Rusija z vsemi silami na delo.
Nek list se jc takrat, ko so jc grof Tisza v ogrskem državnem zboru z vso ostrostjo obrnil proti ruskim prizadevanjem na Balkanu, vprašal, kako bo Sazonov na to odgovoril. Odgovor je danes pred nami: grožnja Rumunije, cla poseže v srbskobulgarsko vojsko na kvar slednji. Rumunska javnost jo zelo odločna in jo sklop Rumunije sad tehtnega premisleka.
Avstroogrska diplomacija jo vslod tega presenečena. Na eni strani podpira Bulgarijo proti Srbiji, ozir. Husiji, na drugi jc doslej podpirala Rumuni-jo, da bi slednja iz balkanske vojsko no odšla prazna in ji jo delala skomino po bulgarski Dobrudži. Zato so zdaj izlepa no moro izreči proti Rumuniji, proti Bulgariji pa tudi no, cla no zraste Srbija.
Edini izhod iz fo zagato jo, čo Bulgarija Rumuniji prostovoljno kaj odstopi. Vprašanje pa je 1. če so Bulgari za kako koncesijo sploh pripravljeni, 2. čo so Rumunija danes zadovolji s tem, kar bi ii Bulgari hoteli ali mogli dati.
Zato so bržkone zgodi tako, da so bodo Srhi. Bulgari in Grki morali mirno sporazumeti, in sicer na podlogi kompromisa. Bojazen dunajskih listov, da bi Srbi vslod romunske intervencijo utegnili postati šo nespravljivejši, jc, kakor sc zdi, neopravičena, ker sc poroča, da skupščina odobri Pašičcvo politiko, katera gre za. tem, da o sporu razsodi brezpogojno Rusija. Kako — to Pašič iu Danev najbrže žo davnoj vesta.
»Fromdenblatt« izraža vnovič pomisleke proti ruski intervenciji v interesu neodvisnosti balkanskih držav. Bržčas je bil članek spisan, ko naši iz-
šoga ustvaril, kaj najbolj ljubi in kakšno cilje ima. Popolna pisanost Perzije, ki jo z majhnimi razlikami nahajamo na vseh razstavah, in omiljeno rdeče renesančno holandsko pročelje s svojimi močno povdarjenimi konturami motita nekoliko enotno sliko to »Avcnue«. Italija kakor vselej tudi topot preseda s svojimi banalnimi kipi in neprijetno vsiljivostjo svojih connnis-voyagcursov, ki s svojim hvalisanjem razstavljenih predmteov naravnost odganjajo obiskovalce. Belgija, Francija, Anglija in Nemčija, ki so dalo gentski razstavi njeno moč in velikost, so nadvse bogato in ponosno zastopane. Za tisto dožel, ki'nimajo posebnega paviljona ali ki so saluo zasebno zastopane, jo zgrajen obsežen mednaroden oddelek »hallo ihtornational«. V tem oddelku .jo mimo Guatcmale najsiromaš-nojšo zastopana Avstrija, ki ima sedaj pač drugo skrbi . . . Nekoliko dalje stoji »lo villagc moderne— moderna vas, ki s svojo cerkvijo, občinskim poslopjem, županovo hišo, šolo, higijenionimi kmečkimi domovi, vrtovi, pristavami itd. napravlja na gledalca globok vtis. Kdaj bodo liašo vasi take?!
Za mednarodnim oddelkom so nam nenadoma odpre popolnoma drug po-
borno informirani diplomati šc niso vedeli, kako sc obrne Rumunija. Stališče »Fromdonblata« jc popolnoma pravilno, sliši sc pa tako, kakor bi kdo po toči zvonil.
XXX
Rumunija svari Bulgarijo. Sofi-j a, 28. junija. Rumunski poslanik princ Ghika jc danes bulgarski vladi oticielno sporočil, da si Rumunija v slučaju srbskobulgarske vojske pridržuje svobodo postopanja.
Rumunska grožnja vpliva. Dunaj, 28. junija. »N. Fr. Presse« meni, cla ima avstroogrska diplomacija vtis, cla je Rumunijo nahujskala tripelententa. — Rumuni sami odločno trdijo, da postopajo neodvisno in cla jo vlada žo prod tremi tedni opozorila velesile, da v slučaju srbsko-bulgarske vojsko no ostane nevtralna. Rumunija se veseli ,če jc njen nastop bojevite duhove v Sofiji iztreznil, ako pa nc, bo Rumunija takoj zopet nastopila. — Po nmc-jn dunajskih krogov so bo Bulgarija zdaj morala udeležili poterburške konference. Dr. Danev potuje baje v ponedeljek v Peterburg, da se s Srbijo in Grčijo pogaja, kor Bulgarija no more riskirati vojske na treh frontah.
Rumunija jc dobila pomirljivih vesti. H u k a r o š t , 28. junija. Rumunska vlada je dobila iz Sofije povoljne vesti, da se bo mir vzdržal. Vsled tega je Rumunija nekatere mobilizacijske orfredbe suspendirala, sc pa sicer pripravlja dalje.
Srbija se podvrže ruski razsodbi. Belgrad, 29. junija. Vladna stranka jo sklenila v današnji seji skupščine izreči Pašiču zaupanje. Srbija bo razsodbo Rusije sprejelo. Pašič odpotuje v Peterburg.
Rusija daje svete Bulgarom. Peterburg, 28. junija. V ruskih diplo-matičnih krogih niso izgubili upanja, da zmaga pri zaveznikih zdravi razum in da so mirno rešijo spori. Bulgarska mora spoznati, da bi so podala v največjo nevarnost, čc bi v sedanjih razmerah začela vojno. Rumunsko izjave so popolnoma jasno. Čo pride clo vojno, je Bulgarska angažirana na. troti frontah: proti Srbom, ki ji ti podpirajo Črnogorci, proti Grkom in proti Rumu-noni. Svojo turško meje pa tucli no bi smola pustiti brez obrambo. Misliti mora naposled na to, cla. Turčija šc ni demobilizirala. Četudi ni verjetno, da bi jo Turčija takoj napadla, bi sc razpoloženje vendar lahko izpremenilo, ako bi Bulgarsko zadela večja vojna nezgoda. Sicer jo p« opažati, cla so vrača. tudi v Sofiji treznost. Če nastopi
glod. Tn nam začno govoriti duša belgijsko umetnosti po svojih zgodovinskih stavbah. Ako hočeš uživati eleganco, razkošnost in dovršenost raznih arhitektur, so pomudi na »plače com-munal«, kjer v lepoti tekmujejo mod sabo štiri najznačilnejše belgijsko mostno zbornice: bruseljska, gentska, ant-werponska in liegeška. V tej dovršeni harmoniji nasprotujočih si slogov sc ti oči no utrudijo. V lažjo in boljše razumevanje intimnega življenja in zgodovinsko prošlosti flandrije so ti nekoliko naprej od »avenue d' Anvers« skozi močna vrata odpira vhod v slaro-flnndrijsko mo.sto. Uličice in trgi, ljudje v noši Iti. in 17. stoletja, tihota in večerna monotonija — vso to diha svojo posebno, pristno življenje in poezijo, To jc kaj drugega nego »jadranska« razstava na Dunaju, ocl katere bo tisti, ki sam š<> ni videl morja in Dalmacije, imel malo haska.
Tucli v zabavnem delu podaje gentska razstava pravih umetniških atrakcij. tinti tu so so Genčani znali ogniti kričečemu somanjskomu obeležju. Stari Gent jo tucli tu ostal sam sebi zvest in so ni dal zapeljati po trenotnih ve-likomestnih muhah.
Bulgarska pot sprave, ne bo imela ničesar obžalovati. V nasprotnem slučaju bi jo posledice lahko bridko presenetile.
Bulgarija in Rnsija. Pari z, 28 junija. »Petit Parisien« poroča iz Peter-burga., da je bil tamošnji bulgarski poslanik Sazonovu naznanil, da Bulgarija v četrtek odpokliče svojega poslanika iz Belgrada. Sazonov jo nato Bulgariji tako zagrozil, da je bulgarska vlada v Peterburg sporočila,- da svojega zastopnika iz Belgrada ne odpokliče.
Optimizem v Peterburgu. Berolin, 29. junija. »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga, da ruski zunanji urad položaj optimistično presoja. Te dni pričakujejo bulgarske in srbske spomenice, ki bosta tvorili podlago za razsodbo. — Peterburg, 28. junija. Ruska vlada stoji na stališču, da se ima s srbskobulgarskim sporom obenem rešiti tudi bulgarsko-grški.
Anglija tudi dobre volje. London, 29. julija. Državni tajnik za zunanje zadeve Acland je v govoru v mladoliberalnem klubu izjavil, da ves svet pričakuje zdaj trenutka, ko se bodo balkanski zavezniki mirno sporazumeli. Rezultat balkanskih dogodkov je, da se je dobro razmerje med velesilami le še izboljšalo. Ni res, da bi moralo med Anglijo in Nemčijo priti do vojske. Razmerje med obema državama je izborno.
Anglija in Francija z Rusijo. Pariz, 28. junija. »Temps« tipa, da bo zmagal razum balkanskih držav in opozarja na Poincarejeve izjave na zadnjem ministrskem svetu, češ, da Anglija in Francija podpirata prizadevanje ruske vlade. Zato ni opustiti upanja v mirno rešitev. Pomisliti jc tudi, da sta se Anglija in Francija ob priliki sestanka predsednika republike v Londonu o balkanskem vprašanju v zmislu ruskega stališča natančno domenili. (Glasom nemških listov je korak Rumunije baje direktni sad londonskih dogovorov.)
Nemčija odobrava rusko taktiko. Berolin, 28. junija. Tukajšnji krogi odločno dementirajo, da bi bila Rumunija nastopila proti Bulgariji vsled vpliva Rusije. Sicer pa Rusija na Balkanu meri na to, da vzdrži mir, kar se v Nemčiji odobrava.
Bulgarska spomenica. Lo n d o n, 28. junija. Bulgarska spomenica se je potom posebnega kurirja danes odposlala v Peterburg. Bulgarija izjavlja, da ima pravico do vsega spornega ozemlja, Če pa Rusiaj ne bi hotela celega ozemlja Bulgariji priznati, naj rusko - srbsko - bulgarska komisija v spornih krajih izvede plebiscit, mecl tem pa naj jih zasedejo bulgarsko-srbske čete. Spomenica navaja žrtve Bulgarije in spominja na izrek Aleksandra II., da je Makedonija bulgarsko ozemlje. Bulgarija odklanja obenem odgovornost za zletovske spopade in izjavlja, da so se jih udeležili samo četaši.
Srbija tudi že odposlala spomenico. Sofija, 28. junija. Srbija je svojo spomenico glede Makedonije odposlala v Peterburg včeraj. Dr. Danev odpotuje v Peterburg v ponedeljek.
Grčija in Turčija. Sofija, 28. junija. Tukajšnji krogi so izvedeli, da se grški odposlanik Dragumls v Carigradu domenjuje s Turčijo glede eventualne vojske med Bolgarijo in Grčijo, oziroma Srbijo.
Bulgarija se bo v Peterburgu tndi t Grčijo pogajala. Sofija, 28. junija. Dr. Danev in Venizelos bosta o grško-bulgarskem sporu v Peterburgu clis-kutirala.
Srbsko-bnlgarski kompromis. S o-
fdja, 27. junija.. »Reichspost« piše: Tu se govori, da se Rusija trudi za sledeči kompromis: 1. Srbija prizna pogodbo, Bulgarija Srbiji dovoli koncesije v Makedoniji v obliki obmejne regulacije, oziroma izmenjave. Dr. Danev dela z vsemi silami za mir. opozi-cionalne stranke so pa nejevoljne.
Razpoloženje v Rumuniji. Bukarešt, 28. junija. Duhovi so se nekoliko pomirili. Odredba, da se blagovni promet na železnicah ustavi, sc jc preklicala. Rumunija je zato tako naglo nastopila, ker se je bilo tc dni bolj kot kdaj prejo bati, da Bulgarija Srbijo napade. Kralj je odgodil potovanje na Sinajo in je sprejel v avdijenci nemškega poslanika, čemur sc pripisuje velik pomen. Za jutri jc poklican v avdijcnco šef liberalne stranke Brati-anu. Tudi ta avdijenca sc smatra za zelo važno. Ministrski predsednik Ma-jorescu se je danes zjutraj zelo dolgo posvetoval s šefom generalnega štaba Averescu in ravnateljem rumunskih železnic. Vozne priprave se nadaljujejo.
Grčija in Srbija. Rim, 28. junija. Venizelos jc dopisniku »Sccola« izja-
vil, da ostaneta Srbija in Grčija vseskozi solidarni.
Venizelos potovanje odložil. Be 1 -
grad, 28. junija. Grški ministrski predsednik Venizelos je potovanje v Belgrad odložil, dokler se ne rešijo vprašanja, ki sc imajo še rešiti v skupščini.
Črnogorske čete v Srbiji. Belgrad, 28. junija, črnogorska armada je dospela včeraj ob 3. uri popoldne živahno pozdravljena iz Mitrovice v Skoplje. Črnogorcev je 12.000.
Novi spopadi. Belgrad, 18. junija. Pri Zaječaru so se vršili včeraj novi spopadi med Bulgari in Srbi. — Solun, 28. junija. Srbski vojaki so se med Bitoljom in Ohridom spopadli z močno bulgarsko četo, ki je po hudem boju ušla. — Atene, 28. junija. Bulgarska stotnija je včeraj poizkušala pri Kerkimisu prekoračiti nevtralno cono. Grki so jo prisili, da se je kmalu umaknila. — Belgrad, 28. junija. O zadnjem spopadu pri Zle-tovu poroča »Politika«, da je trajal zgolj 25 minut in cla so sc Bulgari morali umakniti. — Sofija, 29. junija. Tukajšnji listi zaznamujejo nove praske na meji in trdijo, cla so jih provo-cirali Srbi in Grki. O Srbih se poroča, da so v Makedoniji onečastiii več žena.
Grof Berchtold piše. Dunaj, 28. junija. Jutrajšnji »Fremdenblatt« priobči važen članek, v katerem se odločno poudarja samostojnost balkanskih držav, ki naj brez tuje intervencije svoje spore same rešijo, kakor hočejo in se napoveduje trdna volja av-stro-ogrske diplomacije nasproti rešitvi spora zavzeti lastno stališče Končno svari »Fremdenblatt« balkanske države, da bi se dale izrabiti kot orožje kogarkoli, da bi se sedanje ravnotežje v Evropi zmotilo.
Rusko časopisje napada Avstrijo. Peterburg, 29. junija. Tukajšnji časopisi ostro napadajo zunanjo politiko Avstrije in jo dolže, da je zakrivila kritični preobrat na Balkanu s svojimi intrigami v Sofiji. Pravijo, da je hotela Avstrija razbiti balkansko zvezo, ker noče, da bi postali balkanski narodi resnično neodvisni. Staro sovraštvo do Srbije jc zopet izbruhnilo in avstrijski zunanji urad jo je hotel še enkrat ponižati, da bi jo dobil tem lože v svojo oblast. Nekateri listi se bavijo z avstrijskimi oficielnimi izjavami in pravijo, da uganja Avstrija sama to, kar očita Rusiji. Posredovalno delo Rusije ne gre za nadvlado na Balkanu; Edini cilj mu je mir. Avstrija pa želi vojno, vedoča, da bi oslabila oba dela. Bulgarski očitajo, da je postala igračka dunajske politike.
Bnlgarske dezertacije? Bukarešt, 28. junija. »Agence telegrafique Roumaine« poroča: Ivo jo avstroogrski parnik »Kari Ludwig« s 300 bulgarski-mi vojaki pristal v pristanišču Ramadanu, je del bulgarskih vojakov pobegnil na neki avstrijski prevozni čoln in mislil tako dezertirati. Vojaki so raditega hoteli streljati v čoln, a kapitan parnika in neki oficir sta to preprečila. Dezerterje je pripeljala finančna straža na stražnico. Ko jih je neki podčastnik hotel zopet spraviti na parnik. je bil aretiran in po preiskavi zopet izpuščen. Parnik je nato odpotoval v Ruščuk, kjer so se ostali bulgarski vojaki, ki niso dezertirali, izkrcali na suho. — S o f i j a , 28. junija. »Agence telegraficjue bulgare« poi*oča: Z nekega avstrijskega parnika, ki je s 40 bulgarskimi vojaki pristal v Gjur-gjevu ob Donavi, sta poskušala, dva vojaka turške narodnosti pobegniti. Korporala, ki ju jo zasledoval, so Ru-muni aretirali. Bulgari so protestirali proti takemu postopanju rumunskih oblasti, nakar je bil korporal s posredovanjem avstrijskega konzula v Gjor-gjevu izpuščen.
Izpred sodlSCo.
POROTNA OBRAVNAVA PROTI OKRAJNEMU ŠOLSKEMU NADZORNIKU FINŽGERJU IN URADNIKU OKRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA RO-SINI V GORICI.
Danes zjutraj se je pričela v Gorici porotna obravnava proti šolskemu nadzorniku Francetu Finžgarju in uradniku okrajnega šolskega sveta Ivarolu Rosini.
Obtožnica c. kr. državnega pravd-ništva zoper Franceta Finžgarja v Gorici in Karola Rosina v zaporu radi zlorabe uradne oblasti, poneverjenja in goljufije sc glasi:
Ustanovljen v zmislu deželnega zakona od dne 8. februarja 1869, leta posluje okrajni šolski svet tydi v Gorici, in sicer za Goriško okolico ter za sodne okraje Kanal in Ajdovščina. Troške za učitelistvo, zgradbe in urejevanje Sol
krije z dokladami na iziavne davke (sedaj 94%) s prispevkom od dežele ter prodajo kake stare šole ali oprave. Vsi ti dohodki, izvzemši zadnje, prihajajo neposredno na davčne urade, vsled česar okrajni šolski svet teh dohodkov nc dobiva v roke. Način plačevanja tro-škov ni bil vedno enakomeren, kar bode razvidno iz poznejših izvajanj. Omeni naj se že tukaj, da so se v predmetni dobi kar preveč samoblastno nakazovale in dvigale velike svote.
Kot okrajni šolski nadzornik jc nastopil Franc Finžgar svojo službo dne 1. oktobra 1899. leta. Karol Rosina je bil tedaj že nekaj časa uradnik. Finžgar je služboval v taki lastnosti do 31. julija 1. 1912. Ako je užival v tej dobi splošno zaupanje, obstoja razlog edino le v tem, ker se ni poznal neopravičljiv splošni nered, ki je bil v njegovem uradu in njegovo samooblastno poslovanje. Pri tem mu je stal na strani Karol Rosina, o katerem je bilo splošno znano, da trosi za svoje življenje mnogo denarja.
Kmalu po nastopu sedanjega okrajnega šolskega nadzornika prof. dr. Pavlina se je uvedla po dveh deželnih računskih uradnikih natančna revizija vsega delovanja, ki je prišla kmalu na sled različnim kaznjivim dejanjem in ki je potem povzročila sodno kazensko preiskavo. Rosina je pobegnil 24. februarja 1913; javil se je pa prostovoljno dne 12. aprila 1913 v sodnih zaporih, kjer se je Finžgar nahajal že od 5. istega meseca*
Kakor že omenjeno, sta ugotovila izvedenca, da je vladal v okraju okrajnega šolskega (svetnika) sveta skrajni nered; uvedel sc je tak način poslovanja, da je olajševal izvršitev kaznjivih dejanj in prikrival odkritje istih od strani nekaterih udov okrajnega šolskega sveta, ki so pregledovali letne račune.
Kazenska preiskava je jasno ustanovila toliko glede Finžgarja kakor glede Rosine uprav tipičen način izvršitve dejanj, radi katerih sta sedaj pozvana pred kazenskega sodnika. Za plačilo kakega troška za časa zgradbe novih šol, za kake poprave ali naprave v šolah, za naročnino časopisov itd. je Finžgar vedno izdal lastnoročno spisano nakazilo davčnemu uradu, da mora izplačati dotični znesek njemu ali okr. šol. svetu. Tudi tozadevno pobotnico je Finžgar vedno sam spisal in podpisal. Ta način sam na sebi ne bi bil nepravilen, ako bi se stranki, na korist katere je Finžgar dvignil denar na davkariji, isti tudi v resnici izročil in bi se v spisih hranila dotična pobotnica. V mnogih slučajih je pa žal ugotovljeno, da stranka ni dobila dvignjene svote. Do tega bi seveda ne bilo prišlo, ako bi Finžgar nakazoval denar naravnost na ime istega, ki je do plačila imel pravico.
' Rosina od svoje strani jc pa glede ravno omenjenih troškov sicer nakazoval pri davkariji izplačilo na ime opravičene stranke in v to svrho na lastnoročno spisanem nakazilu ponaredil podpis Finžgarja. Rosina je pa vedno le sam pobotnico spisal, podpis stranke na isti ponaredil in si pridržal dotično svoto denarja.
Večje zneske sta dvigala na davkariji izključno ali Finžgar ali Rosina. Uradni sluga Alojz Pavlin je dvigal denar le po naročilu Rosine, nikdar pa ne več nego 400 K.
Opravičeno je seveda pri tem vprašanje, kako je bilo mogoče, da je tako poslovanje toliko časa moglo ostati prikrito. Toda tudi to je zakrivil edino le način uradovanja Finžgarja in Rosine.
Vsa izplačila, katera so na podlagi nakazov izvrševale davkarije v Gorici, Kanalu in Ajdovščini, zapisovale so sicer davkarije v mesečne izkaze, ki so se. ob koncu vsakega meseca vpošiljevali na okr. šol. svet. Ako bi se bila pri okr. šol. svetu vpisovala izplačila v glavno knjigo, ki je zrcalo vsega denarnega prometa, takoj ob nakazu vsakega zneska, bi bilo koncem vsakega mesca lahko ugotoviti, ako se jc glasom davčnega mesečnega izkaza več izplačalo kakor se je nakazalo. Pod Finžgarjem in Rosino so se pa izplačila iz davčnih mesečnih izkazov vpisovala v glavno knjigo naenkrat šele konccm naslednjega leta in šc tedaj brez vsake točnosti, večkrat kar na slepo brez vsakega ozira na namen izplačila. Članom o. š. s. kakor pregledovalcem računov ni radi tega preostajalo druzega nego prepričati se, ako se zneski iz davčnih mesečnih izkazov zlagajo z onimi, ki so bili navedeni v glavni knjigi. To sc je pač strinjalo.
Težavno je bilo torej delo zveden-cev, ki so sedaj pregledali vso tvarino izza poslovanja Finžgarja in Rosine.
Izplačila so bila za zgradbe novih šol, za šolsko opravo, za učne pripomočke, z.u posojila, za naročnine časo-
pisov in konečno za različne druge naslove. Vseh sumljivih slučajev sta izvedenca našla v vseh skupinah 297 ter izjavila, da znašajo sumljiva izplačila skupni znesek 171.844 K 50 vin., med katerimi so pa všteti tudi oni zneski, katerih izplačilo sc ni moglo kontrolirati, ker manjkajo dotični spisi. Neopravičena izplačila za zgradbe in za poprave tvorijo dobri dve tretjini vsega dvomljivega zneska. Prvi dvomljivi slučaj sc je ugotovil že v oktobru 1899. leta, torej v prvem mescu, ko je Finžgar nastopil svojo službo. Rosina od svoje strani priznava, da si je prilastil prvi znesek na kaznjiv način leta 1902. Največ sumljivih slučajev, in sicer 27 in tudi največji znesek 22.394 K 70 vin. se je ugotovil za leto 1905. V onem letu si je Finžgar sezidal lastno hišo.
Zgradbe novih šol.
Iz poročila računskih izvedencev in stavbenih spisov je posneti, da se je v letih 1900—1912 zgradilo dvajset novih šol. Natanko ugotovljeno je, kdaj in komu se je oddala zgradba, koliko se je dalo za zemljišča, koliko so po konečni likvidaciji znašali stroški zgradbe, kdaj so sc izplačali posamezni obroki podjetnikom in konečno, koliko sc je za vsako šolo preveč izplačalo. Skrajno sumljivo je dejstvo, cla se je ocl 20 novih šol edinole glede treh izkazalo, cla se ni preveč izplačalo.
Pravilno je bilo, da so se podjetnikom potorti nakazil pri davkarijah izplačali zasluženi zneski v obrokih, katere so predlagali dotični inženirji nad-ziratelju. Opravičen sum vzbujajo pa oni obroki, ki niso bili predlagani od inženirjev in ki vsled konečne likvidacije niso pritikali podjetnikom. Skoraj v vseh takih slučajih se vidi, cla je Finžgar sam sebi ali okrajnemu šolskemu svetu nakazal obrok in spisal ter podpisal dotično pobotnico vedno pod številkami, ki niso bile v nikaki zvezi s predmetnim opravilom. V nekaterih takih slučajih se je pač nakazal obrok podjetniku; podpis le-tega na pobotnici je pa očividno ponarejen. Dvomljivih takih slučajev sta ugotovila izvedenca za leta 1901—1912 kar 50, v katerih niso opravičena plačila za 62.590 K 25 vin. Največ neopravičenega, in sicer za 13.980 K je v letu 1905. Povprečno pride preveč izplačanih 5000 K na vsako leto. Mnogo teb sumljivih slu« čajev je ugotovila tudi kazenska preiskava.
Poprave.
Tucli pri izplačilih za poprave se je nakazal in dvigal denar na isti način. Še predno so se poprave začele ali pa tudi šc leto pozneje, ko so bile končane, je nakazal Finžgar, vzlic temu, da je bil račun že ponajvečkrat poravnan, približen znesek ali sebi ali o. š, svetu. Tudi sejni zapisniki, v katerih bi pač morale biti razvidne vsaj večje poprave, ne dajejo v večini slučajev potrebnih pojasnil. Sumljivih izplačil za poprave sta našla izvedenca za 60.789 K 35 vin. Obtožnica pa vpošteva edino le ona, ki so na podlagi spisov in izpovedb prič najbolj ugotovljena iu pri katerih ie vedno le Finžgar lastnoročno spisal in podpisal toliko nakaz« nico, kolikor pobotnico.
Posojila.
Tukajšnja hranilnica in z njo združena zastavljalnica Montc di Pieta je večkrat posodila o. š. svetu izdatne svote. Finžgar sam priznava, da je vse operacije na Monte osebno izvrševal in pazil, da je šlo v redu. Kljub temu sta se tudi v tej skupini ugotovila dva slučaja, radi katerih se mora zvati Finžgar h kazenski odgovornosti:
Nakaznica 19. aprila 1903, št. 931, davkariji v Gorici, da izplača Finžgarju za poravnavo obresti, zapadlih na Montu v računu št. 4361 in 247 1345 K. Na podlagi tega nakazila in pobotnice, spisanih in podpisanih od Finžgerja, sc je dvignilo na davkariji 1345 K. Iz izpovedbe ravnatelja Antona Jakončiča in iz izpisa računov se pa posname, da račun št. 4361 v onem času sploh več obstojal ni in da na Montu ni bilo vplačanih 1345 K.
Dne 28. maja 1906 je dvignil Finžgar na tukajšnjem Monte di Pietd 30 tisoč kron, od katerih si je pridržal 2000 K. Omenjeno svoto je namreč Finžgar rabil, da založi davkarije, ki niso imele več denarja na račun o. š. s. Istega dne je pa Finžgar odposlal le 28.000 K, in sicer 22.000 K davkariji v Gorici, 2000 K oni v Kanalu in 4000 K oni v Ajdovščini, kakor je to razvidno iz reccpisov, nahajajočih se v dotičnem spisu.
Naročnina listov ln tiskovine.
Glede časopisov, s katerimi o. š. s. zalaga vse šole v okraju, si je ugotovilo, cla je z dotičnimi upravništvi Finžgar dopisoval lo osebno v svojem imenu. Naročnine jc vpošiljal navadno
za več let skupaj in to šele vsled opeto-vanih opominov od strani upravništev in večkrat tudi njihovih odvetnikov.
V teh navedenih slučajih se Finžgar zove h kazenski odgovornosti. Glede vseh nakazil in pobotnic Finžgar izrecno priznava, da jih je lastnoročno spisal in podpisal. V mnogih slučajih mora sam tudi priznati, da nakazila niso bila opravičena. Vedno pa dosledno trdi, da si on ni pridržal niti vinarja in da jc izdajal neopravičena nakazila in pobotnice edino radi tega, ker mu je Rosina predlagal fiktivne akte ali pa dajal napačne informacije. Tako opra-vičenje pa nima nobene zaslombe, ako se vpošteva način izvršitve posameznih dejanj.
Kar pa tiče pravne kvalifikacije teh dejanj, se opaža v prvi vrsti, da se mora ozirom na določbe državnega šolskega zakona od 14. maja 1869, št. 62 drž. zak. in deželnega zakona z dne 8. februarja 1869, št. 9, smatrati vse člane o. š. sveta za uradnike v zmislu § 101 k. zak. C .ki\ okrajni šolski nadzornik, kojega imenuje minister za uk in bo-gočastje, je tudi član o. š. sveta in ima v prvi vrsti seveda didaktično-pedago-gično poslovanje. Navadno in tako tudi pri o. š. svetu v Gorici pa predsednik o. š. sveta odkaže gotove posle posameznim članom o. š. sveta. Vsled tega je torej Finžgar imel pravico nakazovati v imenu predsednika o. š. sveta izplačila pri davkarijah. Ker jc pa zaupano mu to oblast na zgoraj ugotovljene načine zlorabljal, vsebuje njegovo dejanje vse znake hudodelstva zlorabe uradne oblasti.
O Finžgarju jc pa kazenska preiskava obzirom na njegovo uradno poslovanje kakor c. kr. okrajni šolski nadzornik in član o. š. sveta ugotovila še druga kaznjiva dejanja, ki so tudi zloraba uradne oblasti v splošnem pomenu, ki pa tvorijo poseben način te zlorabe v tem, da jc Finžgar pridržal od strank mu zaupan denar. V tej smeri navaja obtožnica več slučajev.
S tem je obtožnica utemeljena.
Karol Rosina.
Le-ta priznava, da je pričel s kaz-tijivimi dejanji že leta 1902 in cla je v poznejših letih vedno več zakrivil, ker je rabil mnogo denarja za svoje potrebno življenje.
Kakor je bilo že omenjeno, je obstojal način kaznjivega dejanja od strani Rozine v tem, da je nakazoval denar neopravičeno vedno le strankam in je v to svrho ponaredil na nakaznici na goriško davkarijo podpis Finžgarja in po odhodu tega v treh slučajih (ir. Pavlina, ponaredil podpis stranke na pobotnici, dvignil denar na davkariji in si ga prilastil.
Na podlagi ugotovitev kazenske preiskave obdolžiti se mora Rosino glede sledečih nakazov:
Gradbe novih šo l : Čepovan, Grgar, Kal, Kozana, Lokavec, Lokve 5084 K 50 vin.
Šolske poprave: Šempas, Vipolže, Vrtojba, Šempas, Šempeter, Šmartno, Bukovica, Gabrije, Vrh, So-vodnje, Črniče, Rihenberg, Gradišče, Renče, Kal, Osek, Sv. Križ, Bilje: 14.957 kron 4 vin.
šolska oprava: 825 K. Učni pripomočki 530 K 42 vin. Posojila 1066 K 46 vin. Časopisi in naročnine 1106 K. Različni naslovi: 21 K.
Kakor žc omenjeno, je Rosina v vseh ravnokar navedenih slučajih na način, povsem različen od onega, uporabljenega od Finžgarja, prišel do denarja. To vse Rosina popolnoma priznava.
Glede pravne kakovosti teh dejanj se pa mora omeniti, da je Rosina bil kartelist in pozneje oficijal v službi o. š. sveta in cla nikakor ni imel pravice nakazovati plačil pri davkariji.
Ker mu ta oblast ni pristojala, je tucli ni mogel zlorabiti in radi tega vsebujejo napominana dejanja znak hudodelstva goljufije.
Rosini se po vrhu tega mora očitati tudi še hudodelstvo poneverjenja v enem slučaju.
Z ozirom na vse to c. kr. državno pravdništvo obtožuje
Franceta Finžgarja, pok. Jožefa in Marije Bohinjec, roj. 20. septembra 1865. leta na Brezjah na Gorenjskem, bivajočega v Gorici in semkaj pristojnega, rim.-kat. veroizpove-danja, oženjenega, bivšega c. kr. okr. šolskega nadzornika, c. kr. profesorja v Gorici, z malim premoženjem, nekaznovanega.
K a r o 1 a Matijo Rosina, pok. Josipa in Roze Marin. roj. 18. januarja 1864. leta v Šiniliclu pri Novem mestu, bivajočega v Gorici, semkaj pristojnega, rim.-kat. veroizpovedanja, bivšega oficijala c. kr. okrajnega šolskega sveta, brez premoženja, že kaz-HOVftuegUi
Franceta Finžgarja:
a)	da je v dobi od leta 1905. do 31. julija 1912. leta v Gorici kakor c. kr. okrajni šolski nadzornik in ud c. kr. okrajnega šol. sveta za goriško okolico in sodne okraje Kanal in Ajdovščina, torej kakor državni uradnik v uradu, v katerem je bil zavezan, zaupano mu oblast v namenu, omenjenemu okr. šol. svetu škodo storiti, na ta način zlorabil, da je v naslednjih slučajih spodaj označene svote pri c. kr. davčnem uradu v Gorici sebi ali okr. š. s. nakazal, dotične pobotnice spisal in podpisal ter dvignjene zneske okr. š. svetu odtegnil, in sicer v naslov:
Zgradbe novih šol . . K 22.547 60 Poprava . . . » • K 6.018 40 Učni pripomočki „ . K 881T0
Posojila......K 3.345'—
Naročnine listov . . K 76886 Na račun A. Gabršček . K 84'64 da je s tem zakrivil hudodelstvo zlorabe uradne oblasti po § 101 k. z., kaz-njivo po § 103 k. z.;
b)	da jc v Gorici spodaj označene zneske, ki so mu bili zaupani vsled njegovega javnega urada kakor c. kr. okr. šolski nadzornik, oziroma pooblaščenec od c. kr okr. šol. sveta za goriško okolico ter za sodne okraje Kanal in Ajdovščina, pridržal, in sicer:
dne 28. decembra 1907 200 K, ki jih je plačala občina Rifenberg kot obrok za ondotno staro šolo,
dne 30. septembra 1908 200 Iv, ki jih jc plačala občina Rifenberg kot daljni obrok za ondotno staro šolo,
dne 16. februarja 1910 568 K, ki jih je plačal Jos. Blažič kot zadnji obrok za ondotno staro šolo, dne 19. decembra 1911 1000 K, dne 2. januarja 1911 3500 K in clne 4. julija 1912 500 K, ki jili je plačal Josip Štrancar, župnik cerkve sv. Urha, za ondotne stare šole;
da je s tem zakrivil hudodelstvo \iradnega poneverjenja v zmislu § 181. k. z., kaznjivo po § 182 k. z. obzirom na zakon z dne 9. aprila 1910, št. 73 drž. z. Karola Rosino:
a)	da je v Gorici v sptfdaj napomi-nanih slučajih izdal goriškemu c. kr. davčnemu uradu neopravičena uka-zila, da ima plačati spodaj omenjenim osebam označene zneske, pri čemur je ponaredil podpis za nakazilo okr. šol. nadzorstva, da je nato v vsakem slučaju sestavil pobotnico, v kateri je neopravičeno denar nakazal, in da je vse zneske na davkariji dvignil in si jih pridržal, in sicer na naslov:
Gradbenih šol ... K 5.084'50 Šolske poprave ... K 14.957'04 Šolska oprava . . » K 825'— Učni pripomočki . . K 530 42
Posojila.......K 1.06646
Časopisi in naročnine K 1.106'— Različni naslovi . . K 21'— da je na ta način ponaredil javne listine, naredil kriva privatna pisma in s takim zvitim dejanjem druge v zmoto pripravil, s katero bi imel trpeti c. kr. okr. šol. svet v Gorici škodo na svoji lastnini, katero jc tudi v resnici trpel, da je torej zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197, 199 d, 201 a, 203 kaz. zak., obzirom na zakon od clne 9. aprila 1910, št. 73 drž. zak. kaznjivo po § 203 kaz. z.;
b)	da si je dne 30. avgusta 1912 v Gorici pridržal znesek 500 K, ki mu je bil zaupan po njegovem javnem uradu kot oficijalu c. kr. okr. šol. Sveta za goriško okolico in za sodna okraja Kanal in Ajdovščina, oziroma po posebnem naročilu gosposke, in sicer c. kr. okr. šol. nadzornika dr. Jos. Pavlina, da je na ta način zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjenja po 8 181. k. z., kaznjivo po § 182 k. z., obzirom na zakon z dne 9. aprila 1910 ,št. 73. drž. zak.
Kot izvedenca se zaslišita poleg 63 prič uradnika deželnega odbora Josip Hrovatin in Josip Furlani.
HrvaŠke zadeve.
»Hrvat«, novo glasilo vrhovne uprave Stranke prava.
Iz Zagreba nam pišejo: V soboto jc izšla prva številka novega glasila vrhovne uprave Stranke prava, »Hrvat«. Izdajatelj novega lista je predsednik vrhovne uprave dr. Mile Starčevič, urednik pa bivši večletni glavni urednik »Hrvatstva«, g. Dragutin pl. Ilrvoj, bivši poslanec garčinskega okraja. Ko-misariatski aparat je proti temu novemu listu razvil vse svoje šile. List je bil zaplenjen na 68 mestih. Najnedolž-nejše stvari, ki bi le iz daleka mogle dirniti občutljivost onih, ki so se nedavno odcepili od Stranke prava, — vse je bilo zaplenjeno in prečrtano. Ves čas komisariata se kljub vsej krutosti ni postopalo tako proti nobenemu listu. Zaplenjene so celo javne izjave klubov in duhovniških zborov v prilog dr. Star-čeviču. Komisarska vlada namerava novo glasilo najostreje preganjati. »Hrvatu« prihaja vsak dan nešteto izjav in somišJjcniških priglasov.
Hrvaški madjaroni v Budimpešti.
Iz Budimpešte poročajo: Hrvaški madjaroni so večinoma še tukaj. Zadnje dni so imeli venomer posvetovanja in konference. Prišel je tucli Tisza ter je, kakor vsi prejšnji ogrski ministrski predsedniki, pravil, da hoče ščititi hrvaške pravice in skrbeti za pošteno izvrševanje ogrsko - hrvaške pogodbe. Tudi revizijo železničarske pragmatike je obljubil. Za zakon o hrvaških krajevnih imenih je dejal, cla ne bo delal potrditvi tega zakona »nepremagljivih ovir«. Hrvaške mamelukc so te besede potolažile. Grof Pcjačevič postane baje hrvaški minister. Kdo bo ban, se še ne ve. Tisza pojde tudi osebno na HrvaŠko, da sc prepriča o ondotnih razmerah. Hrvaški poslanci so priporočali, naj se ne razpišejo volitve prezgodaj.
Opozicionalni blok na Hrvaškem.
Iz Zagreba nam poročajo, da je vodstvo seljaške (kmečke) stranke izjavilo željo za pristop v zvezo s koalicijo in Stranko prava na temelju že sklenjenega pakta; v pismu na dr. Star-čeviča in dr. Badaja stavi navedeno vodstvo konkretne predloge in izraža željo, da se blok razširi tudi na osješki središčni klub.
Dnevne novice.
-f Strah liberalcev pred deželnim zborom. Klavrna vloga, ki jo igrajo liberalci vsakokrat v deželnem zboru, je splošno znana. Zato se boje deželnega zbora in kar oddahne se jim, da ga ni. Ko so pa trdno na jasnem, cla ga sedaj za enkrat ne bo, — začno veselo tuliti po deželnem zboru in se kregati, zakaj da ga ni in kličejo na korajžo, kakor tisti, ki je bil ven vržen in ki ve, da se nihče zanje ne zmeni. — A liberalcem ne moremo pomagati: Deželni zbor se bo zbral in sicer na vsak način popred, kot bo liberalcem všeč in takrat bo zanje sodni dan. Samo poletje imajo še za oddih — potem pa pridejo batine.
-f Silno pečejo liberalce izjave naših vrlih občin, ki prihajajo iz vseh delov naše dežele. To je pratična kazen za nizkotno lažnjivo početje liberalno stranke. Pa bodo sledile šc nadaljne kazni!
-j- Shod Kmačke zveze v škocijanu. V Škocijanu se je vršil včeraj zjutraj pod predsedstvom načelnika Kmečke zveze g. Zamana političen shod, na katerem je poročal d r. L a m p e o političnem položaju, o delu poslancev S. L. S. in o naših nalogah za bližnjo bodočnost. Dr. Lampe je tudi ob pritrjevanju poslušalcev ožigosal liberalce, katerih delo je edino le v zasramo-vanju poštenih ljudi in v razdiranju. Shod je izrekel zaupanje poslancem S. L. S. Sklenilo se je tudi, da izdela Kmečka zveza skupno z novoustanovljeno živinorejsko zadrugo spomenico o gospodarskih potrebah Škocijana in okolice. Dr. Lampe je obljubil, cla bo deželni odbor to spomenico proučil in da se bo opravičenim željam, zlasti kar se tiče občil, voclne preskrbe in povzdige živinoreje po možnosti ustreglo. Po shodu so navzoči deželnemu odborniku izražali razne želje. Nato se je vršil ogled najbolj korekture potrebnih cest. V spremstvu načelnika Zamana in najbolj uglednih mož Kmečke zveze si je deželni odbornik dr. Lampe ogledal cesto med Z 1) u r a m i in Š m a r j e t o. Ker se jc dosegel sporazum med posestniki zemljišč, se bo ta potrebna preložitev kmalu izvršila. Ravno tako si je ogledal dr. Lampe strmi klanec med Bučko in Š m a r j e t o. Zdaj je preložena cesta med Rako in med Bučko v krškem okraju do meje mo-kronoškega okraja. Preložiti bo treba še del v mokronoškem okraju, s čimer se bo zveza med Bučko in Škocijanom znatno zboljšala in skrajšala. Tako bomo kmalu prišli do tega, da bo od Krškega preko Rake, Bučke in Mokronoga do Trebnjega deželna cesta v takem stanju, da bo zadoščala potrebam prometa.
+ Shod S. L. S. se jc vršil včeraj dopoldne na Savi pri Litiji. Na shodu je poročal deželni poslanec dr. Ivan Zajec. Soglasno je bila odobrena sledeča resolucija: Volilci občine Konj in Št. Lambert, zbrani na shodu na Savi ob južni železnici dne 29. junija, izrekajo zaupanje g. deželnemu poslancu g. dr. Ivanu Zajcu in drugim poslancem S. L. S. za njihovo delovanje v prid slovenskega ljudstva in obenem obsojajo vse neupravičene in grde napade na poslance S. L. S., zlasti na njenega načelnika dr. Ivana Šusteršiča. Shod poživlja može, mladeniče in žene k obilni udeležbi katoliškega shoda v Ljubljani.
-i- Shod Prometne zveze v Radečah. V Radečah uri Zidanem mostu se
je vršil včeraj shod železničarjev skupine »Prometne zveze« v Zidanem mostu. Govorila sta zastopnik osrednjega odbora g. Sclnvab in drž. poslancc J. Gostinčar.
-j- Županska volitev za občino Ljubno. V vnedeljo, dne 22. junija, je bil v naši noVi občini izvoljen enoglas-. no za župana g. Alojzij Cvenkel, posestnik v Ljubnem.
Iz seje deželnega odbora kranjskega clne 28. junija 1913. Da se prilagodi novi most čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, ki jc projektiran kot železobetonska konstrukcija, tamošnji stari cerkvi in celi romantični okolici, se bo maskiral s kamnom, tako cla bo delal popolnoma vtisek starega. kamnitega mostu. Obris fasade so pošlje centralni komisiji za varstvo umetnin v izjavo. — Za napravo obč. ceste iz Malega Lipoglava čez Veliki. Lipoglav h Kočcvemu mlinu v občini Dobrunje se dovoli 3300 K deželnega prispevka. — Za povzdigo ribarstva v deželi se vrši v torek, dne 8. julija konferenca pri deželnem odboru, h kateri se povabijo razni zastopniki. — Samostojnemu perutninarskemu odseku c. ki-, kmetijske družbe se dovoli 500 K podpore in imenuje zastopnikom deželnega odbora poročevalec grof Bar-bo. — Izvrši se trasiranje ceste od Kleč. clo Grintovca in od Neubacher do Tiefenbach v Kočevskem okraju. —• Odobrijo se pogoji za oddajo dobavo cevi in drugih potrebščin za dež. elektrarno ol) Završnici. — Zgradba mostov pri Bezenčanu in Presničevem mlinu ob okr. cesti Lilija—Kresnice se odda ponudniku Jakob Konjar in Fr. Gorenc v Litiji za 4200 K 28 vin. — Za regulacijo Glinšice se dovoli 30%' deželni prispevek in naprosi deželno vlado, da izposlujc vsaj 50% državne podpore. — V vodno zadrugo za vzdrževanje uravnalnih del Sore se imenujeta zastopnikom deželnega odbora Franc Finžgar. župnik v Sori in župan Franc Lušina. — Deželni zvezi za tujski promet se izplača 300 K deželne podpore. — Pritožbi občine Moste proti sklepu obč. sveta ljubljanskega v zadevi odprave nesnage, ki prihaja iz kemične tovarne, se ugodi in ukaže komični tovarni, da izpelje kanalizacijo clo tja, od koder naprej jo mora izpeljati po postavi mestna občina. — Graja se nepravilno postopanje županstva občine Senožeče v zadevi razdelitve Fabjanči-čevega volila za obč. ubožce. — Gasilski zbor* ki so ustanovi med gojenci na kmetijski šoli na Grmu, se v gasilno-policijskem oziru podredi občini Šmi-hel—Stopiče.
— Avtomobilska tekma čez Kranjsko in Ljubelj. Pri najlepšem vremenu so v soboto ob tričetrt na tri popoldne pasirali lekmovalci Ljubelj. Prvi so bili angleški vozovi Rolls-Royse, ki lotos tekmujejo za prvo ceno. Ta angleško-amerikanska tvrdka je postavila štiri vozove, ki bodo najbrže odnesli tudi častno darilo. Zadnji vozač je pasiral ob pol 8. uri zvečer obeliske na Ljubelju. Kranjski avtomobilski slub se je zbral mnogoštevilno na Ljubeljskem sedlu, -kjer je pocl vodstvom gospoda podpredsednika Vinko Majdiča in barona dr. Kari a B orna aranžiral lep sprejem. Veselo so sc zahvaljevali utrujeni tekmovalci gospem in gospodičnam, ki so jih obsipavale s cvetkami in jim celo serviralc jestvine. Po celi kranjski progi so bili vozači prijazno sprejeti, vasi in mesta so bila v zastavah, šolska mladež jc stala v špalirju in mnogo zbranega ljudstva je aklamiralo tekmovalce, med katerimi so se nahajali tudi nadvojvode: Josip Ferdinand, Henrik Ferdinand, Leopold Salvator in princ Elija Parmski. Posebno so se. odlikovala mesta Škofjaloka, Kranj in Tržič, Poljane, ki so razobesila zastave, kar je bila v prvi vrsti zasluga g, okrajnega glavarja Žitnika iz Kranja.
- Iz Tržiča se nam o tem piše: Trg jc bil v zastavah, ko so prihajali v sobo-lo dirkači skozi. Žc prcdpoldnem so se peljali kranjski avtomobilisti na Ljubelj, mod temi vsi tržiški, katerih je sedaj šest. Na Ljubelj je došel tudi g. c. kr. okrajni glavar iz Kranja. Dirkači so se skoz trg vozili skoro celo popoldne v dolgih presledkih. Zadnja dva sta prišla okrog 6. ure zvečer. Na trgu so stali gasilci, delali red in dajali znamenja s trobento ob prihodu posameznih vozov. Iz mnogih oken so padali šopki v vozove: Živijo-klioi so spremljali tujce, ki so se prijazno zahvaljevali za pozornost. Po trgu in na Ljubelju se zbrala ogromna množica, J ki je gledala tekmo. Tovarne in šolska mladina je imela prosto.
— Nova maša na Brezjah. V nedeljo 6. julija daroval bode Vsemogočnemu prvo nekrvavo daritev č. g. P. Hinko Po žic p. Novomašnik je član « hrvaške frančiškanske provincije sv.
>JH
Cirila in Metoda. Prldigoval bode veleč. P. Salvator.
—	Imenovanja pri državni železnici ▼ področja tržaškega ravnateljstva.
Za titularne nadzornike so imenovani: višji stavbni komisarji Luzzato Hektor, Henriquez vitez pl. Kari. Neuhuber Avgust, Piu Friderik, višji revident Golob Rajmund, Ječminek Viktor, po-stajenačelnik na Jesenicah in Schaffer Maks, višji revident. Za tit. tajnika: komisar Ulčar Robert. Za tit. viš. revi-denta: prometni kontrolor Bernfeld Moric. in oficijal Kullik Franc.
—	Barabstvo rlšnjegorskih liberalcev. Kaplan in hčerka postajenačel-nlka obstreljena. Pod tem naslovom smo priobčili v številki od preteklega torka dopis, v katerem nam je dopisnik sporočil, da je nekdo v ponedeljek zvečer pri kresu s krogljo iz revolverja obstrelil gosp. kaplana v Višnjigori in 12 letno hčerko gosp. postajenačelnika Slana. Storilec naj bi bil kaka »zmešana liberalna glava«. Kakor smo se pa informirali, dopis ne odgovarja dejstvom. O kakem napadu ne more biti niti govora, pač pa se je zgodila pri streljanju »kapsclnov« čisto brezpomembna nezgodica, da sta dva neznatna delca kapselna proti omenjenima osebama odletela. O kaki poškodbi se ne more govoriti. Dopis v toliko popravljamo iz lastnega nagiba, ker smo se prepričali, da je zgrešen in nočemo nikomur krivice delati.
—železniški čuvaj preprečil nesrečo. Minulo sredo zvečer je prišel hlapec iz Šcmpeterske graščine pri Stra-žišču poleg Kranja s parom konj k Savi po perilo. Ko so hoteli naložiti perilo, se konja plašita in zdirjata. s praznim vozom proti čuvajnici ob državni cesti pod Gaštejom. Med potjo sta zadela v obcestni odrivač in zlomila kolo. toda to ju še ni ustavilo, temveč sta dirjala dalje proti čuvajnici, kjer so bile prečnice radi ravnokar prihajajočega vlaka zaprte. Konja sta preskočila prečnico, katera se je zlomila in vsled sunka pade en konj ravno na. železniški tir, drugi pa mirno zraven obstane. V istem trenutku je prisopihal osebni vlak iz Ljubljane. Čuvaj, ki je opazil nezgodo, je še pra-vočasnao ustavil vlak in preprečil, da se ni zgodila še večja nesreča. Konj je lahko poškodovan, voz pa popolnoma razbit.
—	Automobilska zveza Ljubljana—
Celje. Potreba te automobilske zveze je najbolj razvidna iz splošnega zanimanja, ki se je pojavilo in se pojavlja vedno bolj in bolj ne le med prebivalstvom krajev, ki leže v bližini te proge, temveč tudi med ljubljanskimi izletniki, ki do sedaj skoro poznali niso teh krasnih krajev. Od dne do dne narašča število onih, ki bi si radi ogledali te takorekoč nanovo odprte kraje — naše lepe Gorenjske. Poudarjati pa moramo, da se te nove automobilske zveze ne poslužujejo samo boljši krogi, temveč vidimo tudi naše preproste kmetovalce in njih žene, kako rade se vozijo z auto-mobilom. Že danes smemo trditi, da ta automobilska zveza ne omogočuje samo prijetnih in zabavnih izletov, temveč jc tudi velevažnega gospodarskega pomena za razvoj krajev ob tej progi. — Automobila vozita dva: prvi odhaja it Ljubljane (od Figovca) ob pol 7. uri zjutraj in ob 8. uri 45 min. popoldne. iVožnja do Celja traja tri ure.
—	Vlomi. Tatovi so vlomili preteklo noč pri trgovcu in gostilničarju Ziherlu v Zalogu. Vzeli so s seboj blagajno z vsebino 58 kron. Slučajno so prišli mimo fantje, katerih so sc tako ustrašili, da so pustili blagajno kar na cesti. Nato so vlomili pri Mariji Avšič v Zadobravi. Tam so dobili samo 1 steklenico brinovca in 80 viharjev. Več niso dobili,+ker je bila Avšič pred kratkim okradena in denar spravlja iz trgovine na varno. Srečo so poizkusili tudi pri Francetu Lovšetu in Neži Kos v Snebrjah. Odšli so praznih rok.
—	Uršuiinke ▼ Mekinjah pri Kam* Stiku imajo internat z utrakvistično, s pravico javnosti opremljeno osemraz-rednico. Gojenke se poleg obveznih predmetov tudi lahko izvežbajo v glasbi, odrasle gojenke pa v šivanju, umetnem ročnem delu in gospodinjstvu. Zavod ima v zdravstvenem in estetič-nem oziru jako'priporočljivo lego.
—	Obesil se Je dne 26. junija t. 1. Čevljarski mojster Lovrenc Javornik na Javomiku pod Sv. Joštom. Omračil se mu je um.
—	Toča Je potolkla poljske pridelke posestnikom iz Vokla in Vogljan pri Kranju. Prizadeta so zlasti žita, katera oškodovani kar kosč.
—	Letoriščarjeml Iz brdskega okraja se nam piše, da je v celem okraju dosti lepih zračnih sob, opremljenih in neopremljenih s kuhinjo, Icto-viščarjem na razpolago. Življenje je tudi ceno, hrana in pijača dobra, lepi izleti po celem okra in nrj!o*ngst za ko-
panje, dvakratna avtozveza z Ljubljano in Celjem. Pojasnila glede letovišč daje radevolje v imenu posebič za to osnovanega odbora g. Nikolaj M a -z u r a n , naddavkar v pokoju v Luko-vici.
TISZA IZVOLJEN.
Budimpešta, 29. junija. Pozno zvečer se je naznanil rezultat volitve v Aradu. Grof Tisza je dobil 2470 glasov, opozicionalni kandidat grof Aladar Szechenyi pa 1563 glasov. Izvoljen je torej Tisza z 907 glasov večine. Pritisk vladne stranke in oblastvenih organov je presegal vse meje. Večkrat jc prišlo do spopadov. Policija je razganjala ljudstvo z golimi sabljami. Tudi v Budimpešti je prišlo do demonstracij proti Tiszi.
Primorske vesli.
p Pred poroko zavratno ustreljen.
Iz Gorice poročajo: Sinoči je bil v Oseku zavratno ustreljen 261etni Jožef Rijavec. Prihodnjo soboto bi imel biti poročen. Neznani morilec je vrgel truplo v jarek, revolver pa nanj.
p Umrl Je v goriški bolnišnici 66 let stari Ivan Sili č, učitelj jezikov, doma iz goriške okolice. — Umrl je v Oseku nadučitelj g. Anton Bele, star 52 let.
p Lep policijski nadzornik. V Trstu se je te dni na deželnem sodišču vršila razprava proti okrajnemu policijskemu nadzorniku VValterju pl. Martinitzu, ker je v stražnici v via Chioggia redarju Leopoldu Guliču radi neke malenkosti grozil, da ga bo tako preganjal, da bo črn, končno ga je pa še sunil v trebuh, da se je Gulič nezavesten zgrudil. Martinitz se je zagovarjal, da GuliČa ni sunil, marveč da je ta sam od sebe padel, ker mu je slabo postalo. Priče so vse izpovedale proti Martinitzu, ki ga je sodišče spoznalo krivim in ga obsodilo na 10 dni zapora. Martinitz je po prečitanju razsodbe zaklical: »Čestitam k temu ju-stičnemu umoru«, radi česar je bil obsojen še na 30 kron globe; vrhutega. se akti izroče preiskovalnemu sodniku.
p Smrt pri deln. V četrtek jutro so našli delavci čistilnice petroleja pri Sv. Andreju blizu Trsta za potom k. čistilnici zoglenelo truplo 38 let starei ga delavca Štefana Kreševiča iz Trsta. Sodna komisija je dognala, cla se je Kreševič pri delu ubil. Kako se je pa mogel ožgali, še ne vedo!
p Poštni uradniki iz Nemčije ▼ Trstu. V torek in sredo se je mudilo v Trstu 220 uradnikov, članov poštno-telegrafske zveze v Nemčiji. Gostje, ki so bili povsod sijajno sprejeti, so prišli na svojem dolgem izletu preko Opatije v Trst.
p Ženska nečimrnost in nezvesta uslužbenka. V Trstu je bila pri tvrdki Fra-telli Soletti & Co. uslužbena 18 let stara Vinccncija Pasesca. Opravljala jc dela v pisarni, pa tudi denar je hodila iztirjavat. Šefi so jej brezmejno zaupali, ona pa je zašla na kriva pota in je tekom majnika poneverila 2397 kron. Ko so odkrili pone-verjenje, so jo dali zapreti. Pri zaslišanju je vse priznala in je pojasnila, da je rabila denar za toalete.
p Mlad deiravdant. Na južnem kolodvoru v Trstu so prijeli 15 let starega Jožefa Hajeka, ki je poneveril tvrdki Habridek v Bošicah na Češkem 2000 kron in pobegnil. Pri njem So našli še 1630 kron.
p Promet furlanskih železnic. Letno poročilo takozvanih furlanskih Železnic izkazuje za lani lep napredek v prometu. Čistega dobička je 228.402 K, tako da ni treba državne pomoči. Delila se bo 4% dividenda.
p Otroško zavetišče v Gradežu. Dne 1. julija se otvori v Gradežu zavetišče (hospic) za otroke. Za letošnjo sezono je imenovan zdravnik dr. Grab-lovitz za ravnatelja. Odsek rdečega križa v Gorici je dal hospicu na razpolago aparat za razkuževanje.
p Pospeševanje dalmatinskega gozdarstva. Cesar je sankcioniral zakonski osnutek o zaščiti gozdov v Dalmaciji. Sedaj bo treba hitro za saj a ti dalmatinske kršne goličave, da zrastejo — gozdovi; sicer bi znal ostati nov! zakon brezpredneten.
p Reja Svilodov in gojenje mnrv. Bivši ravnatelj kmetijskega preizkuše-valnega zavoda v Gorici, dvorni svetnik Bolle, jc izdal pri Patornolliju v Gorici novo naklado svoje italijanske razprave o reji svilodov in gojenju murvinega drevja. Profesor Bolle svari pred opuščanjem reje svilodov in zatiranjem murv, ker je to važna panoga kmetijstva, ki sc v primorskih krajih kaj dobro obnaša. Knjiga, ki je opremljena s čednimi slikami, je svojčas žela toliko priznanja, da so jo v kratkem prevedli na kakih 12 jezikov, celo na tartarski in japonski.
p Posebni vlak v Divačo 6. julija 1913. Povodom jamske veselice, ki se bo vršila v Škocijanu 6. julija t. 1., bo vozil ta dan posebni vlak iz Trsta c. kr. drž. žel. v Divačo. Posebni vlak odpelje iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 9. uri 48 minut dopoldne in pride v Divačo ob 11. uri 6 minut dopoldne. Za ta posebni vlak se bodo izdajali za nedeljska vlaka štev. 222/322 veljavni znižani povratni vozni listki na Rodik in Divačo pod pogojem, da se pelje na povratku v Trst c. kr. drž. žel. izključno z vlakoma štev. 321/221 (iz Divače ob 8. uri 5 minut zvečer, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 9. uri 41 min. ponoči.) Če se na povratku ne pelje z nedeljskim in prazniškim vlakom iz Divače v Trst c. kr. drž. žel., ampak s kakim drugim vlakom, izgubi kupljeni retur-ni vozni listek na povfatok po p o 1 -n o m a svojo veljavo. — Doplačila na podlagi teh povratnih listkov za rabo drugih vlakov ni dopustno in sc mora v tem slučaju kupiti od povratne postaje nove listke.
p Strastni tobakarji. Trafikantka Emilija Sambo v Malem Lošinju se je že vse leto pritoževala, da manjka pri vsaki po-slatvi tobaka iz Trsta za 40 do 50 kron blaga. Tatu niso mogli izslediti in to je postalo tembolj čudno, ker so se tatvine tudi še takrat vršile, ko je prevzela dovažanje druga paroplovna družba. Da bi strastnemu tobakarju prišli slednjič vendar do ži-veda, so strogo culi in to je izdalo. Zadnjič so namreč zapazili, da je prvi hlapec spe-dicijske tvrdke v Trstu, ki je spremljal dobavni voz v pristanišče, velel med potjo zaviti pred neko skladišče, kjer so mu vzeli en zaboj, ga precej izpraznili, pa zopet zabili, Dva tajna agenta, ki sta dogodek opazovala, sta aretirala hlapca in tri može, ki so bili v skladišču.
Mle le vlite: P M obmelnin amiml
Zadnje vesli.
BULGARIJA ZAČELA VOJSKO?
Belgrad, 30. junija. Uradno se poroča:
Iz Stipa se uradno brzojavlja: Bulgari so včeraj popoldne ob 2 uri 10 minut napadli srbske pozicije pri Stipa. Ob 3. ari 4 minute se je napad razvil v artiljerijsko bitko, nakar se je bulgarski napad izvršil obenem proti Retki, Bukri, Zletovu in Rogači. Bitka traja na vseh točkah dalje.
Druga uradna brzojavka pravi: Bolgari so napadli včeraj popoldne Srbe pri Valandova z namenom polastiti se železniške proge.
Uradno se. k temu dostavlja: Oba napada na srbske pozicije dokazujeta, da je Bulgarija brez vojne napovedi vojsko začela.
VOJSKO SO ZAČELI SRBI IN GRKI ?
Soiija, 30. junija. (Privatno.) Srbi so danes zjutraj na več krajih začeli prodirati. Boji trajajo dalje.
Med Doiranom in Solunom so Grki napadli bolgarske predčete. Boji trajajo dalje. Govori se, da sta se srbski in grški generalni štab domenila.
Sofija, 30. junija. (Oficielno.) Glavni stan je dobil obvestilo, da so Srbi pri Krivolaku blizo Veleša in Udova veliko čet koncentrirali. Med Zletovom in Stipom pa so Srbi otvorili ogenj proti bolgarskim predstražam.
Do dragih bojev je prišlo severno od Elevtere, kjer so grške čete, ojačene, jtvorile hud ogenj na Bolgare. Vnela se je ljota bitka, koje izhod še ni znan.
Včeraj ob 8. zvečer so bile bolgarske čete pri Pravišti vsled grškega napada iznenadene. Bolgarske predstraže so dobile ojačenj, nakar so Bulgari z vzklikom Hurra! Grke z bajonetom napadli in Jih iz Elevtere vrgli, Grki so pa Elevtero zažgali. Bolgari so Grke zasledovali do Kale Člflika. Grški napad od strani Oštlan-Hemaltos je bil še silnejši. Namen Grkov pri tem je bil se proge Seres—Drama polastiti. Bulgarski oddelki so bili ojačeni. O spopadih se poroča todi iz drogih krajev.
Dona], 30. junija. Bulgarski poslanik Salabašev izjavlja: Grki in Srbi so vojsko začeli in jo Bulgariji vsilili. Bulgarija je vso storila, da vojsko prepreči. Odgovornost zadene Srbijo in Grčijo.
PAŠiČ OSTANE.
Belgrad, 30. junija. Nesoglasja v vladni stranki so se poravnala. Vsled tega Pašič ostane.
SRBIJA DOBI VSE OKUPIRANO OZEMLJE?
Belgrad, 30. iuniia. V včerajšnji seji vladne stranke jc Pašič nezado-voljneže pomiril. Izjavil je, da Srbija ne dobi samo vardarske doline, ampak bržčas vse okupirano ozemlje. Pomisleki proti ruskemu razsodišču so nc-upravičenL
NEMČIJA JE NEJEVOLJNA NA AVSTRIJO.
Berolin, 30. junija. Nemški politični krogi ne prikrivajo svoje nejevolje nad grofom Berchtoldom, katerega clolže, da je s svojo preveč bulgaro-filsko politiko hotel oškodovati Rumunijo, ki uživa največje simpatije Nemčije. Nemčija razume najnovejši korak Rumunije, ki ne more dovoliti, da se balkansko vprašanje reši brez nje. Nemška diplomacija pa želi tudi, da se preveč ne oškoduje Grčija in svetuje avstrijskim državnikom, naj se spopri-jaznijo s Srbijo.
ZLETOVSKI DOGODKI GLASOM BULGAROV.
Sofija, 30. junija. (Privatno.) Srbi so bili vsled dejstva, da so kmetje v Zletovu pod vodstvom Obazova sestavili četo, tako razjarjeni, cla so sklenili zletovske žene in dekleta onečastiti. Spričo tega so se četaši vrgli na Srbe. To se je zgodilo 24. junija. Četa se je v gore umaknila. Drugo jutro so Srbi napadli z .enim bataljonom bulgarsko četaše, ki so Srbe z bajonetnim napadom vrgli nazaj. Srbi so, ojačeni po artiljeriji, Bulgare še dvakrat napadli, a bili vedno odbiti. Pustili so okoli tucat mrtvih in ranjenih. Bulgari so imeli dva ranjenca. Po tem dogodku so Srbi vas Zlctovo zažgali. Od 23. junija dalje utrjujejo Srbi črto Kočani— Štip. V Vodeni, Kastoriji in Veriji Grki trpinčijo ljudi, ki se priznavajo za Bulgare.
POROTNA OBRAVNAVA PROTI ŠOL. SKEMU NADZORNIKU FINŽGAHJU IN URADNIKU ROSINI.
(Glej drugo stran lista.)
Gorica, 30. junija. Predseduje Ca« zafura. Zagovornika: Franko, Gabr-šček. Zaslišani Finžgar ne prizna krivde. Pravi, da so on in njegova družina živeli skromno. Plačo je imel 800 K mesečno. Prihranil je in hišo zidal, leta 1905. mu je oče posodil 6000 K, Predsednik poudarja, cla je leta 1905. največ poneveril.
KAKO SE JE HRVATSKO VPRAŠA« NJE »REŠILO«.
Budimpešta, 30. junija. Na konferenci hrvatskih mažaronov z grofom Tiszo se je vsled dejstva, ker obstojata med mažaroni dve struji, definitivna rešitev hrvatskega vprašanja o d g o -d i 1 a do jeseni. Doseglo se je le to, da se grof P e j a c e v i c h še v ponedeljek imenuje za ministra za Hrvatsko. Na Hrvatskem samem se locumtenens ne imenuje, ampak ostane po sprejetju Cuvajeve demisije Uekelhauser, ki bržčas izvede tucli nove volitve. Glede finančne pogodbe stoji Tisza na stališču, cla ni treba regnikolarnih dc-putacij, ampak da se enostavno lahko podaljša.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Pariz, 30. junija. Iz Pekina poroča škof Taj Jan Fu francoski legaciji, da je bil umorjen v Kjašovu španski duhovnik Bernoit, kjer 200 mož močna vojaška posadka ne more ničesar opraviti proti 3000 vstašem. Vlacla je obljubila, da napravi zopet red in da kaznuje krivce. Vladni vojaki so četo belih volkov v Ilonanu porazili, 600 vsta-šev so vojaki ubili, 80 jih pa vjeli.
AVTOMOBILNA ALPSKA VOŽNJA.
Dunaj, 30. junija. V bližini Dunaja pri Guntramsdorfu so bili vrženi avto-mobilisti angleškega avtomobila iz voza. Brez kazenskih točk je 11 konkurentov, za team-clarilo pride v poštev le ruska marka Audi.
ROPARSKI UMOR NA DUNAJU.
Dunaj, 30. junija. V nekem dunajskem hotelu je neki neznanec zadavil lahkoživko Marijo Schmidt in jo oropal. Morilca še niso izsledili.
LjuDljooske novice.
lj Kako in zakaj večina na magl« stratu sistemizira službena mesta.
Zanimiv je bil v zadnji tajni seji obč. sveta nastop L i k o z a r j a. Ko so bili v »Mestni hranilnici« imenovani Fran Pretnar za knjigovodjo, Ivan Hiter za nadoficiala, Ivan Zupan in Zorko Pre-love za asistenta ter se je Iv. Mešeku eno leto asist. dobe vračunalo v oficij. dobo, je pričel g. Likozar stresati z glavo. Vedno bolj je stresal glavo, ko so ga pa klubovi tovariši umirili, je pričel tudi z rokami opletati. Postal je trmast. In naposled je izbruhnil: Za oficiala pri »Mestni hranilnici« mora v današnji seji biti imenovan g. Rode. Zadnjič jc občinski svet sklenil, da sa ustanovi mesto oficiala samo radti tega. cla se na to mesto imenuje g. Rode! —- Živahni ugovori. Dr. Zajec in Štefe kličeta: Likozar je pa sedaj očividno zmešal sklep kluba liberalnih občinskih svetnikov s sklopom v obč. svetu. Tako se je gotovo v liberalnem klubu utemeljevala ustanovitev nove-
ga mesta oficiala! — Občinska svetnika Milohnoja in Lilleg sta pojasnila očetu Likozarju, da je večina občinskega sveta pač sprejela, da se ustanovi pri »Mestni hranilnici« novo mesto ofi-cijala, da pa se v občinskem svetu Ro-detovega imena ni imenovalo, da jc sedaj v hranilnici za to mesto 14dnevni interni razpis in da torej Rode danes ne more še biti imenovan. Oče Likozar je zmajeval z glavo ob svoji neprevidnosti, ki je razkrila, kako se oddajo službe, še predno so sistemiziranc in razpisane.
lj Sličice k ljubljanskemu cestne, ua policijskemu redu. Poročajo se nam še ti-le slučaji: Voznik pelje na kolodvor voz 10 metrov dolgega lesa; na najbolj prostorni cesti ga ustavi stražnik in mu pove, da ne sme tako dolgega lesa podnevi voziti, marveč ponoči. Brez ozira na to, da je ponoči vsled teme mnogo večja nevarnost, da voznik kam zadene ali pa prevrne — nastane vprašanje: Kam pa naj voznik ponoči les spravi, ker je skladišče na kolodvoru zaprto, na. cesti ga pa tudi ne sme pustiti, ker bi bil kaznovan, če bi to storil?! — Drugi slučaj: Stražnik ustavi voznika na cesti in mu pove, da danes ne sme voziti, ker je tržni dan in po cestah velik promet. Voznik uboga in gre s praznim vozom domov. Škodo imata z gospodarjem oba: prvi zato, ker blago ni bilo pravočasno odpeljano, drugi pa zato, ker ni zaslužil. — Tretji slučaj: Kolesar vozi po ravno poškropljeni cesti, ki na levi strani močno visi. Ako vozi po tej strani, mu preti nevarnost, da pade in se morda ubije, ako pa vozi na desni strani, bo kaznovan. — Tako izgleda v praksi ljubljanski cestni policijski red — plod bivšega liberalnega občinskega zastopa. (Gosp. dopisnika te notice prosimo, da se ob priliki osebno oglasi v uredništvu. Ur.)
lj štlridesetletnico, odkar deluje na progi južne železnice, je praznoval v soboto uslužbenec južne železnice g. Jurij Aubel, zvest član »Prometne zveze«, doma iz Peč pri Moravčah. Pred dnevi je bil vrli 781etni mož odlikovan s križcem za 401etno zvesto službovanje. Bog ga ohrani še dolgo vrsto let!
lj Umrli so v Ljubljani: Leopoldi-na Doberlet, žena hišnega posestnika in tovarnarja, 77 let. — Ana Stadler, kleparjeva žena, 55 let. — Ana Slak, rejenka, 2 dni. — Žnidar Janez, bivši pisar, 52 let.
lj Za podpredsednika »Mestne hranilnice« je izvoljen vsled odstopa c. kr. višjega stavbnega svetnika Frana Pavlina veletržec g. Robert Kollmann.
NEMŠKI VOJAKI POTUJEJO SKOZI AVSTRO-OGRSKO V SKADER. Dunaj, 30. junija. Nemška križarica »Breslau« se pripelje 30. t. m. v Pulj, kamor se pripeljejo 4 častniki in 88 mož nemške armade, ki jih križarica prepelje v Skader.
Štajerske novice.
š »Odpor proti klerikalcem ua Sp.
Štajerskem narašča in se vrši po celi deželi.« Tako sanjari sobotni »Slovenski Narod« ali pa da bolje izrazimo misli celjskega Lesničarja: »Liberalci slišijo na Spodnjem Štajerskem travo rasti.«- Vuzeniški občinski odbor se je izrekel proti obstrukciji v dež. zboru. Liberalni žurnalistični modrijan vidi v tem vuzeniškem papirnatem sklepu, rta je obstrukcija že pokopana, dr. Korošec premagan! Ali res mislite, naivni in nenarodni liberalci, da Kmečka Zveza in njeni voditelji trepečejo pred kakim brezpomembnim, od liberalnih učitVljev povzročenim sklepom? Če bi liberalci, posebno liberalni učitelji hoteli, da bi se njih »sklepi« in »želje« vpoštevali, bi morali znati pametneje, trezneje in bolj narodno misliti. Da bi se od naše strani vpoštevajo »želje« nemškutarskih zavetnikov in traban-tov naših najhujših narodnih nasprotnikov — no, do tega je še dalje kot do konca sveta!
š Občinske volitve. Oh ubogi liberalci! Kaki so liberalci, ki so zmagali na Armeškem, v Mozirju in št. Pavlu, povprašajte tamošnje pametno misleče može. Laž pa je, cla bi zmagali pri št. Janžu liberalci! Razen učitelja v celem Št. Janžu ni liberalcev, ampak sami naši somišljeniki. Le poglejte v hiše teh »liberalcev«! »Slov. Gospodar« se čita tam. Čc pa štejete nemškutarje, ki berejo »Štajerca« in mu dopisujejo, za liberalce, pa dober tek vaši narodnosti! — Da bodo prihodnje deželno-zborske volitve res prav zanimive, verjamemo, saj bo o tej »zanimivosti« posebno čutil edini poslanec liberalne stranke dr. Kukovec Alojzij.
š Okrajne doklade. Deželni odbor Štajerski razglaša v štajerskem nared-benem listu, tla je glasom sklepa z dne
28. maja 1913 višina okrajnih doklad v posameznih okrajih. Sodni okraji, ki pobirajo letos 36 do b0% doklad. so sledeči: Arvež, Nemški Lonč, Kozje, Feldbach, Furstenfeld, Gradec okolica, Hartberg, Kirchbach, Knittelfeld, Lipnica, Št. Le n a r t, v Slo v. g o r i-c a h , Sevnica, Ljutomer, Ma-reuberg, Cmurek, Neumarkt, Ober-zeiring, Gornja Radgona, Ptuj, Šoštanj, Wilclon in Slovenska Bistrica. Nad 50 clo 70% pobirajo okraji: Ivnik, Vransko, Ormož, Friedberg, Frohnlciten, St. Gallen, Grobming, Irdning, Liezen, Šmarje p. Jelšah, Murau, Obdali, Gornji-gracl, Pollau, Rogatec, Schlad-ming, Voitsberg in Vorau.
š Sanacija šoštanjske posojilnice. Šoštanj. V sredo se je vršila prva seja asanacijskega odbora pod vodstvom sodnega svetnika dr. Kotnika. Navzoči so bili: drž. poslanec dr. Verstovšek, okrajni glavar dr. Poiger, sodnik dr. Paulček, celo načelstvo in nadzorstvo itd. Upati je, da bo sanacija, ako Zadružna zveza v Celju smatra svojo nalogo za resno, v štirinajstih dneh gotova.
š Občinske volitve v šmiklavžu. V četrtek, 26. t. m. so sc vršile, kakor smo poročali, občinske volitve v občini Šmiklavž pri Mariboru. Dosedaj jc bil občinski odbor tako sestavljen, da so imeli Slovenci in nemškutarji enako število odbornikov. Pri teh volitvah je zmagala na celi črti lista Slovencev. Padel je tudi III. razred v naše roke. V II. in I. pa nam je bila zmaga itak zagotovljena. Veseli smo te zmage! In to tembolj, ker je veljal ta volilni boj tudi za boj za tamošnjo slovensko šolo. Če bi zmagali nemškutarji, bi ugotovil Šulverein tekom časa zopet eno novo mučilnico. Mariborski liberalni milijonar Sclierbaum, ki ima v šmiklavžu velika posestva, sili z nemško šolo, a občani je ne marajo. Zrelo, narodno zavedno ljudstvo so vzgojile naše izobraževalne in gospodarske organizacije. Možje, ki so sedaj na čelu našim okoličanskim zmagovalcem, so bili kot mladeniči vneti člani naših mladeni-ških zvez in bralnih društev! Tukaj najlepši dokaz, kakega velikega narodnega pomena je naša politična, izobraževalna in gospodarska organizacija! Pozabiti ne smemo mož, ki so vodili volilni boj. To sta pred vsem brata župan in gostilničar Florjančič! Oba sta vrla pristaša naše stranke. V njunih hišah se čita »Slovenec«, »Slovenski Gospodar«, »Straža« in drugi naši listi.
š Sad obiskovanja nemčnrsklh gostiln. V »Štajercu« od 22. junija t. 1. beremo sledeče: Častna izjava. Jaz, podpisani Kari Malajner, kaplan in katehet na nemški zasebni ljudski šoli v Velenju, obžalujem, da sem nad-učitelja in šolevodjo nemške zasebne ljudske šole v Velenju gospoda Ignaza Ihvorsehak dne 4. junija 1913 v gostilni Rak v Velenju z besedami in dejansko razžalil. Prosim istega zaradi njemu in nemški šoli prizadetih razžalitev za odpuščanje ter vzamem moje razžaljive besede z izrazom obžalovanja nazaj. Zavežem se, plačati vse sodnijske in odvetniške stroške, nadalje kot globo 120 K v prid nemškega šolskega vrtca v Velenju ter stroške dvakratnega ponatisa te izjave v »Štajercu« in v »Deutsche Waclit« v Celju, to pa do 1. julija 1913 v roke gospoda dr. Karla Petri-tsehek, odvetnika v Šoštanju. Zahvaljujem se gospodu Ignazu Dvvorschak, da je vsled te častne izjave svojo sod-nijsko tožbo pri c. kr. okrajni sodniji v Šoštanju ustavil. — Kari Malajner 1, r., kaplan. — Ako pa se liočc še kdo drugi tako ovekovečiti, naj obiskuje nemčur-ske krčme; tam bo gotovo našel učitelje in priložnost. Brez zavednosti eden, a trpeti jih mora toliko!
š Liberalno delo. Iz Šoštanja: Ko smo preteklo nedeljo slišali, kako so pri naši liberalni posojilnici liberalci gospodarili in kako »odlično« ulogo je igral »nesebični« voditelj Narodne Stranke dr. Kukovec, smo sc spomnili nekega občnega zbora liberalne Zveze v Celju, kateremu je predsedoval dr. Kukovec. Zastopniki Šoštanjčanov so zahtevali, naj sc posojilnica uredi, predlagal se jc skupni sanačni odbor; za skupno postopanje za korist slovenskih denarnih zavodov se je zavzemal g. dr. Jurtela, a clr. Kukovec je bahato odgovoril, cla je že vse urejeno; danes pa vidimo, da so le »ekspenzarji« (plačila) advokata urejeni, drugo pa popolnoma nič. Tucli g. Stibler je napram prejšnjemu tajniku posojilnice izjavil, da je vse urejeno. Ta dejstva so značilna za liberalno stranko. Niti pri važni gospodarski zadevi, kjer sc gre za obstoj nad 300 kmetov, nc poznajo resnice, tem manj v politiki. Upamo, da bodo tucli tisti kmetje v Šaleški dolini, ki so se udinjali liberalizmu, po teh dogodkih obrnili hrbet Narodni Stranki.
KNJIGOTRŽTVO.
Dickens - Cankar, Povest o dveh mestih. 5 K 20 vin., vez. 6 K 20 vin.
Ta prekrasna, globoko zasnovana povest nam predočuje razmere in dogodke, ki so povzročili strašno francosko revolucijo. Posamezna poglavja so tako pretresljiva in dejanje tako živo, da sc ocl knjige ne moremo ločiti, ako jo vzamemo v roko. Pri vsej resnobi dogodkov je povest prepletena skozi in skozi s humorjem.
Stanko Premrl: Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi v čast svetnikom.
V te zbirki se nahajajo tucli pesmi v čast sv. Alojziju, sv. Janezu Krstniku, sv. Cirilu in Metodu, sv. Mohorju in Fortunatu, sv. Jakobu, sv. Ani in sv. Lavrenciju, ki se bodo vse lahko kmalu rabile. Cena part. 2 K 40 h, glasovom po 60 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Katoliška Bukvarna v Ljubljani.
Zahvala. -003
Povodom smrti gospe
Ane Stadler
nam je došlo toliko dokazov sočustvovanja, da so n« moremo zanje zahvaliti vsakemu posamniku.
Prosimo torej tem potom, da se sprejme naša globoko čuteča zahvala za sočustvovanje ob naši izgubi kakor tudi za krasne darovane vence.
Ljubljana, dn6 29. junija 1913.
6loijoiio žaliti ostali.
1996
Zahvala.
Za vso ljubezen, izkazano predragemu soprogu, oziroma očetu, gospodu
Lovrotu Letriar
ob njegovi bolezni in smrti, kakor tudi za vse prisrčne dokaze blagega sočutja ob tej veliki nesreči sc najlepše zahvaljujeta
Ana in Ivan Letnar.
V Mengšu, 29. junija 1913.
Proda se na novo zidana 1997
s 4 stanovanji, kletjo in z vrtom. Stavba je v zelo mirnem kraju, pripravna za uradnika ali vpokojcnca. Poizve se Glince št. 9, Ljubljana.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 30. junija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . , .	11-34
Pšenica-za april 1914.....11.83
Rž za oktober 1913.....8-94
Oves za oktober 1913 ....	S'67 Koruza za julij 1913 ..... 7-67 Koruza za avgust 1913 ... . 7 87
Koruza za oktober 1913 ....	7'47 trdneje.
Franc Ooberlet sen. naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov žalostno vest smrti svoje drage soproge, oziroma matere, tašče, staro matere in prababice, sestre, svakinjo in tete, gospo
Leopoldine Doberlet
ki jo po dolgi mučni bolezni včeraj, v nedeljo dne 29. junija, previdena s svetimi zakramenti, ob 7. uri zvečer. v svojem 77. letu mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage ranjke bo v sredo dne 2. julija ob 5. uri popoldne iz hišo žalosti, Frančiškanska ulica št. 8 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski in trnovski cerkvi.
Na izrecno željo umrle se vsi venci hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, 30. junija 1913.
Meleorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mn;
	Cas opazovanja ______________	Stanj.© barometra v m m	Tompe- rut ura po Celziju	Vetrovi ■	Nebo	eja 3 2-3 S = S = £
28! 9. zveč.		7370	15-0	sr. szah.	del. obl.	
29	7. zjutr.	738-5	10-3	sl. jug	jasno	oo
	2. pop.	736-2	oo.o	»	del. obl.	
29	9. zveč.	734-6	15-0	sl. szah.	dol. obl.	
30	7. zjutr. pop.	735-0 735-1	13-3 21-5	sl. szah. sr. jvzh.	brezobl. oblačno)	0-7
Srednja predvčerajšna temp. 14-6°, norm. 19 0». Srednja včerajšnja temp. 15-8", norm. 19-0°.
Išče se dobra
nca
za na deželo. Ponudbe na upravništvo tega lista pod «2. M.» 1979.	1979
Sanatorium Emona rLiub,ian''
....... i,,	Komenskegaulica4,
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalno kopeli. Lastnik is šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, priraar, l.klr.odd. dež.boln.
srednjo ali trgovske šole so sprejmo pri obitelji učitelja meščanske šolo v Gradcu na stanovanje in hrano. Naslov povo uprava lista. 200«
Od vls. c. kr. deželne vlade koncesionirano
krojaško oDrlno učilisce za prikrojevonje
za moško in damsko stroko.
se prične 1. in 13. vsakega meseca. V nujnih slučajih se sprejmejo učenci z vsakim dnem. Priporočam obenem vzorce za koniekcija in po meri, za moško ln damsko široko.
Imejitelj:
Teodor Sfunc, Ljubljana
Prešernova ulica 5, I. nadstropje.
Kguarrtg „CgflTT$L"
36,5?i5i3 p©$!eui!ni ^©neert
priljubljen« daR^e l^apele	Odi. julijo naprej
5uire uečer tul^oj že slcuite znani tambura^i zber 5 Sinjim diunim žen$Kiw> čueterespeucm.
L^tcp prest.	1998 fr(auarna nce odprta.

flnlon pefeH CS? Wanft
Sv.Pofrit COSfCt 38 so priporoča slavnemu občinstvu za razna slil^arsl^a člelet icr prečastiti duhovščini za izvršitev cerkvenih
del itd. zalitcvo izvršim vzorce brezplačno, al^o se mi 3olo poveri.
2004

■[©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©[il
Po svelu.
Mednarodna razstava za knjižno ob7t in grafiko v Llpskem leta 1914.
Razstava bo s pridržkom ev. izpremembe otvorjcna začetkom maja in bo odprta do konca oktobra leta 1914. Radi mednarodnega značaja se je lahko udeleže vse kulturne države. Ker bo Avstrija postavila svoj poseben paviljon na ca. 2000 nr obširnem prostoru, pride za vse avstrijske tvrdke pred vsem ta razstavni paviljon v poštev. Razstava bo obsegala sledeče oddelke. ■1. Prosta grafika. 2. Uporabljajoča grafika in knjižna umetnost. 3. Poduk (oprema učnih zavodov in šol za knjižno obrt. fotografijo in grafiko), i. Izdelovanje papirja. 5. Papirni izdelki In pisarništvo. 6. Izdelovanje barv. 7. Fotografija. 8. Reprodukcijska tehnika. 9. Črkorezbarija in livarstvo ter sorodne obrti, stereotipija, galvano-plastika. 10. Tiskarstvo. 11. Knjigo-vezništvo. 12. Znložno, zbirčno in komisijsko knjigotrštvo. 13. Časnikarstvo in poročevalstvo, razglaševalni in reklamni predmeti. 14. Knjižništvo, bibliografija, bibliofilija in zbiratelj-stvo. 15. Stroji, aparati, materialijc in pristroji za celotno tiskarsko industrijo. 16. Varnostne in dobrobitne naprave. Vsa nadaljna pojasnila da zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani.
Očetomorilec v sodni dvorani ubil ludi mater. Pred okrajnim sodiščem v Kozclskem (gubernija Kalugu) je stal te dni radi očetomora. 20 letni Akuli-liin. Glavna priča proti njemu je bila njegova mati. Ker ga je obteževala, jc morilec skočil k mizi, na kateri so ležali dokazi njegovega hudodelstva, zgrabil vago, s katero je bil ubil očeta in zamahnil mater po glavi trikrat s tako silo, da se jc nezavestna, zgrudila in kmalu umrla. Poslušalci so v strahu pobegnili iz dvorane. Vojaki so bes-neža komaj ukrotili in ga kasneje, ko je hotel uiti, z bajoneti ranili.
Kako se sreča z ljudmi igra. V Marseilli živi ljudskošolska učiteljica Claire Mir. ki s svojo skromno plačo vzdržuje tudi svojo mater. Maja letos je zbolela in si morala izposoditi večjo svoto, katero je dobila pri šolski ravnateljici. Ker je hotela, učiteljica svoj dolg čimprej poravnati, je v zastavljalnici zastavila dve obligaciji, in ker to še ni zadostovalo, je svoji najboljši koleginji Angeli Mathonnet za 90 frankov odstopila obligacijo zavoda Credit Lvonnais, na katero je bila že plačala ravno isto svoto, to je 90 frankov. Obligacija je vredna 500 frankov. To se je zgodilo 19. t. m. Čez dva dni, to je 21. t. m., pa pride v šolo k učiteljici Mir uradnik navedenega zavoda in ji naznani, da jc bila izžrebana njena srečka in se ji dobitek 100.000 frankov takoj izplača. Mir jc tekla k tovarišici Mathonnet in ji vsa vesela zaklicala: »Najina srečka je izžrebana in je zadela 100.000 frankov!« »Kako — najina?« ji mrzlo odvrne tovai*išica. »Moja pač?« Učiteljica Mir je nato hitela v banko, kjer je izvedela, da je bila to-varišica že prejšnji dan vložila obligacijo pod svojim imenom. .Sedaj ima odločiti sodišče, da-li je tak kup bil veljaven in čegava last jc srečka.
Vročina na Angleškem in v Ameriki. Nad Atlantskim oceanom sc podi te dni atmosferski val neznanske vročine, ki jo čutijo tako na Angleškem kakor tudi v Ameriki. Po pisarnah in trgovinah v Londonu vlada kljub prezračevalnim napravam in zalogam ledu taka soparica, da ljudje komaj zdrže. Cene ledu so v Londonu vsak dan višje. Tovarne ledu so sklenile trden sindikat, ki nezaslišano dviga cene. V Ameriki stoji vse ozemlje vzhodno od Mississippija pod vplivom vročega. valu in postaja vročina vsak dan bolj neznosna in mučna. V Newyorku so se odigrali pretresljivi izgredi; mestna uprava je namreč zvečer dala zapreti vse parke in ni kakor navadno ob vroči dobi pustila odprtih, da bi revno ljudstvo, ki bi se siccr v svojih tesnih zaeluhlih stanovanjih moralo takorekoč zadušiti, v njih prenočeva-•!o. Ko je tedaj ljudstvo našlo mestne? vrtove zaprte, je začelo glasno klicati in preklinjati mestno upravo, ki ne privošči revežem niti zraka. V revnejše dele mesta so poslali vojake, ki so pod vodstvom častnikov delili med ljudstvom led in hladne sadne sokove. y zadnjih dneh je več ljudi umrlo na aolnčarici. V \Vashingtonu, kjer tačas zboruje kongres, so poslanci izjavili, da ob tej strašni vročini ne morejo več delati. Čeprav so se zadnji čas vršile, seje samo ponoči, vendar razprave nc morejo nikamor naprej.
Pesnik in pisalni stroj. Znani belgijski pesnik Mamice Maeterlinck, avtor »Modrega ptiča«, piše vse na pisalnem stroju. Pero vzame lc ondaj v
roko, kadar se ima podpisati. Za podpis rabi rdečo tinto.
Alaska, zemlja ledu in zime, ima
od nedavnega časa železnico, ki je mojstrsko inženirsko delo, zakaj čez 10 km gre po samem ledu. Pragovi, noseči tračnice, so pritrjeni na led. Vožnja po tej originalni progi je brez nevarnosti poleti in pozimi. No, vlaki vozijo bolj počasi, morda tako kakor kamniški »brzec«.
Nov svetovni jezik jc iznašel ameriški profesor Braendle. Imenuje se »Veltlang« in je zgrajen na podlagi angleščino. Prof. Braendle, ki govori 20 jezikov in pozna še veliko drugih, pravi tako-le: Skoro v vseh jezikih se za silo izhaja z 1800 besedami, čc se pa zna 5000 besed, se jezik lahko praktično uporablja. Pri sestavi svojega »Veltlanga« sem vzel 3000 besed iz angleščine, ki je danes najbolj razširjeni jezik na svetu. Tcvtonski jeziki nudijo tudi mnogo boljšo podlago za nov jezik nego romanski. »Veltlang« je pravzaprav angleščina z enostavno pisavo in slovnico.
Usoda turških častnikov in uradnikov v sedanjih dneh ni posebno prijetna. Odpuščenih jih je bilo veliko število, ker so radi izgube tako obširnih teritorijev postali nepotrebni. Pokojnine seveda ne dobe nobene, saj večinoma celo za aktivno osobje ni denarja. Sedaj si vsak pomaga kakor ve in zna. Tako je nedavno v nekem rumunskem listu v Bukareštu izšel naslednji oglas: »Mehmet Kemal bej, bivši poveljnik generalnega štaba carske otomanske mornarice, ki je ravnokar v listu »Minerva« začel objavljati vrsto člankov o Turčiji, želi poučevati angleščino v družinah, ki nameravajo poleti prebivati v Sinaji. Pisma v hotel Capsa.«
Novo privlačno sredstvo za obiskovalce gledališč. Ravnatelj nekega bero-linskega gledališča je te dni namesto sporeda razdelil med obiskovalce tri brezplačne vožne listke za počitniško potovanje. Listki veljajo za vožnjo v 2. razredu tja in nazaj, in sicer eden za Kodanj, drugi za Harz in tretji za Krkonošc.
Mestni gospodarski urad na Dunaju. V dunajskem mestnem občinskem svetu pretresajo načrt o ustanovitvi mestnega gospodarskega urada, čegar naloga bi bila: Naročati razne potrebščine za mestne urade in zavode, izvzemši mestnih industrijskih podjetij, ki se pa tucli lahko poslužujejo zalog; dalje sprejemati, shranjevati in zaračunavati naročeno blago, nakazovati račune v izplačilo, oddajati potrebščine na posamezna mesta, prevzemati in prodajati stari material in voditi obrat v litografičui tiskarni na novem magistratu. Gospodarski urad bi preskrboval: premog, koks, drva in druge snovi za kurjavo; dalje pisni in tiskovni papir; uradno obleko, preproge, zastave, uradno perilo, pisarniške in šolske potrebščine; snažilna in razkuževalna sredstva za mestne urade, zavode, stanovanje hiše, ceste; predmete za kurjavo in razsvetljavo. V zvezi z gospodarskim uradom sc osnuje tudi svet strokovnih izvedencev, ki bo imel predvsem dolžnost iti na roko gospodarskemu uradu; njegovi člani bodo brezplačno delali.
Tudi pred Bogom demokrat. Novi predsednik scveroameriških Združenih držav, Woodro\v Wilson, se jc celo v izbiri najljubše cerkve pokazal demokrata. Ognil se je namreč blestečih presbiterijanskih cerkva, kamor zahajajo milijonarji in njim enaki, in si izbral skromno majhno cerkev v delavskem predmestju, o kateri velika washingtonska družba doslej niti vedela ni, da je na svetu. Wilson je tu zase in za svojo družino najel priprosto klop in prvič v zadnjih 50 letih hodi sedaj predsednik Združenih držav v cerkev zopet zato, da m o 1 i, ne pa zato, da bi imel pogovore, z gospodo in sprejemal elegantne dame. Prvo nedeljo pol cm, ko jc Wilson zasedel predsedniško mesto, se jc pred najlepšo cerkvijo na Ne\vyorški ccsti. kamor sta hodila Rooscvelt in Taft, zbrala velika množica občinstva in čakala na novega predsednika. Ta je pa tedaj molil v 10 milj oddaljeni revni cerkvici in gospoda se je več ur zaman pekla na solncu. Ko je VVilson nato dospel v Belo hišo, je prihitel k njemu ves upehan in spo-ten eden tajnikov in mu povedal, da ga pred cerkvijo na Nc\vyorški cesti čaka občinstvo in silno godrnja, ker ga ni na izpregled. VVilson je pa tajnika zavrnil z lepo kretnjo, rekši: »Povejte ljudem, cla želi biti predsednik Združenih držav tudi takrat kadar moli, enak najnižjemu državljanu ...«
Abstinenca v starem veku. Lani so izkopali del knjižnice nekega slavnega
asirskega vladarja iz VII. stoletja pred Kristusom. Mecl 20.000 tablicami je več sto takih, ki se bavijo z medicino. Vsebina dela vso čast asirskim zdravnikom in kaže, cla so jako bistro mislili in svojo stvar dobro razumeli. Zanimivo je posebno, cla so pijance iz navade že takrat prištevali med bolnike in kot edino sredstvo priporočali popolno abstinenco. Boj proti alkoholu jc potemtakem star žc 2500 let.
Književnost.
* Dom in Svet. Vsebina št. 7. Dekla Ančka Spisal F. S. Finžgar. (Dalje.) Sonata. Zložil I. Mohorov. Mladeniču na pot v življenje. Zložil Andr. Kalan. Nova struga. Spisal P. Bohinjec. Friderik Ozanam. Piše Andr. Kalan. (Dalje.) Dom in Svet — Ilustriran list. Spisal dr. Fran Štele. Zdravnik clr. Marka Grbec (1658—1718). Spisal Viktor Ste-ska. (Dalje.) Razvoj novejše slovenske pisave pa Lcvčev pravopis. Spisal dr. A. Breznik. Ribič. Spisal dr. Ivo Česnik. Par dni v Švici. Spisal dr. V. Šarabon. Pasijonke. Zložil J. Lovrcnčič. Domovini. Zložil Andr. Kalan. Književnost. — Slike. Anton štefic: Prijateljstvo. (Študija na Jezusa in sv. Janeza Krst-nika.) Jožef Braudt: »Na lov!« Ob Kolpi. (Zgradba belokranjske železnice pri Metliki.) Ivotorsko pristanišče. Sv. oče Pij N. mašuje v cerkvi sv. Petra. Avstrijske vojne ladje plovejo iz Pulja proti Črni gori.
Radi bolezni oddam takoj pod ugodnimi pogoji, dobro vpeljano na debelo (engros)
špecerijsko trgovino
M. Spreitzer 1973
posestnik in trgovec v Ljubljani.
Odda se
lepa vinska klet
Poizve sc pri gosp. Francetu Grum v Mostah, pošta Ljubljana.	1978
ne nad 20 let stara, sprejme Franc Rnšt, kleparski mojster v Šturijah pri Ajdovščini. 1985
Sprejmeta se dva dobro izurjena
mizarja
za akordna dela na deželo. Ponudbe na g. Josipa Lojk-a, Ljubljana, tobačna tovarna.	1080
Sprejme se takoj
1971
učenec
za fotografsko obrt. Naslov pove uprava «Slovenca». (Znamka za odgovor po pošti).
se proda dobro ohranjen ocetilen - aparat.
Ivan Marinšek, mesar ia gostilničar, Glince pri Ljubljani.	1990
z mešanim blagom, cvent,. prevzamem tudi trgovino v kakšnem prometnem kraju. Naslov pove uprava .,Slovenca" pod št, „1954". (Znamka za odgovor!) 1954
TrjonjKi učenec1
s primerno šolsko izobrazbo, zmožen obeh deželnih jezikov, pošten ter da ima veselje do trgovine z mešanim blagom se sprejme pri
Leopoldu M, irsoveu v Tržiču, Gorenjsko.
Išče se primeren
1961
m trgovino
bolj v sredini mesta za avgust ali september. Zeli se zadaj nekoliko dvorišča. Ponudbe na upravništvo »Slovenca* pocl «Lokal« št, 1961.
Pozor!
1951
V Sp. Šiški, Kolodvorska cesta 181,
so sledeče reči iz proste roke po ugodnih cenah naprodaj: Dobro ohranjena opra&a sa uodnjak, 24 m Jesenih cevi itd. Stopnice za tri nadstropja iz smrekovega lesa. okovane z železom. Ho£i|a, doz in fconjjska opraoa. motor na bencin. CiirkiiSarna žaga in frsansmislje.
Kupci, ne zamudite te prilike!
MODEMI KLOBUKI ZA GOSPODE
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah IfeST z 10°/0 popustom v
f Modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
1674	nasproti glavne pošte.
Št. 12.670.
Razpis
1991 (3)
Za zgradbo mostu čez Radulio
v čftčji Mlaki na okrajni cesti Novomesto—Krško na 14.800 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne podudbenc obravnave.
Pismene, vsa elela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunjena dela naj sc predlože do
21. Julija t. 1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe mostu čez Raduljo v čučji Mlaki".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razcntega jo dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 3).
Od dBMmm odbora kranjskega
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
v Ljubljani, dne 27. junija 1913.
tTisk: »Katoliške Tiskarne«.
.Odgovorni urednik: Miha Moškerc