V Ljubljani, dne 1. novembra 1931 Cena posamezni številki Din 1*50 XIII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvoi Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Vsem državnim aktivnim in upokojenim uslužbencem! Svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami in strahotami je prinesla našemu jugoslovanskemu narodu ze= dinjenje v skupno državo, svobodo in osamosvojitev Vendar nam prva leta skupnega življenja niso prinesla onega, kar smo lahko z vso pravico pričakovali v svoji svobodni domovini. Razne politične stranke so v med* sebojnih iborbah prezrle skupne dr= žavne interese in z zaslepljeno stran* karsko zagrizenostjo priklicale nevar* nost, da jugoslovanski narod v spo* nah teh strank in medsebojni borbi zaigra vse — državo, svobodo in sa* mostojnost. V najtežjem političnem momentu je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. z energičnim ukrepom napravil konec brezplodnim strankarskim borbam in je z manifestom z dne 6. januarja 1929. začrtal enotne temeljne smernice državne skupnosti na osnovi ne* kompromisnega edinstva, sloge in enakopravnosti vsega jugoslovanskega na* roda. Temu najvišjemu postulatu se ima podrediti vse, to mora biti in ostati za vse čase najsvetejše načelo vse naše državne politike. Nikdar več ne smejo strankarski interesi biti nadrejeni državnim! Obstoj, razvoj in napredek Jugoslavije in jugoslovanskega naroda ne smejo nikdar več biti igrača v rokah strankarske oligarhije in zagrizenosti, ki jo je ob vsaki izpremembi izmed vseh stanov najtežje občutilo državno uslužbenstvo in ki je pretila ugono* biti vsako stvarno in objektivno dr* žavno upravo. Napori našega prevzvišenega kra« Ija so že rodili uspehe. Nastopilo je obče pomirjenje, država je dosegla prepotrebno spoštovanje, pravica je po zakonih enaka za vse in vsakogar. S proglasitvijo ustave, zakona o vo* litvah v narodno skupščino in z njih razpisom se kliče narod na odločitev, — ali je za tako enotno jugoslovansko državo, za narodno edinstvo, slogo in enakopravnost! Zato ne smemo volitev 8. novembra 1931 smatrati po raznih strankar* skih geslih ali delitvi naroda po verskem in svetovnem naziranju, -nego morajo te volitve biti obča manifesta* cija vsega jugoslovanskega naroda za svojo državo in svojega narodnega kralja. Morajo biti najsvečanejša prisega nas vseh, da stojimo enodušno za svojim kraljem in da hočemo po svojih najboljših, po izvoljenih poslancih, z vsemi svojimi močmi sodelovati pri velikem delu popolne duhovne obnove samega sebe! Volitve pa morajo biti tudi mogočna manifestacija pred vsem svetom, da hočemo ,Jugo= slavijo, enotno na znotraj in zunaj ter gospodarsko, kulturno, prosvetno in socialno tako urejeno, da ostane za vse večne čase spoštovan, neodvisen in ponosen predstavitelj svobodnega in enotnega jugoslovanskega naroda Država nad vse! Brez lastne, sa* mostojne Jugoslavije ni bodočnosti našemu narodu! Z neštetimi žrtvami pridobljeno samostojnost in svobodo moramo čuvati vsi brez izjeme! Slovenski državni uslužbenci vseh panog in kategorij, aktivni in upoko* jeni, smo z vsem svojim življenjem in delom vedno in povsod bili in ostali zvesti sinovi svojega naroda. S samo* zatajevanjem in žrtvami smo dajali in dajemo svojemu narodu in državi vse svoje najboljše duševne in telesne si* le! Nikdar se tej svoji najvišji dolž* nosti nismo izneverili. Nikdar se ji izneveriti ne moremo in nočemo, ker smo in ostanemo sestavni del svojega naroda, močan stan v močnem narodu! Nova narodna skupščina ima na* daljevati in dokončati od Nj. Veličanstva kralja določeno in započeto delo duhovnega preporoda našega naroda, z zakoni utrditi popolno enakopravnost ter zagarantirati mirno in složno življenje vseh stanov na podlagi socialne pravičnosti, pravilnega spoštovanja in priznanja dejanskih potreb posameznika in celote. Ce torej ho* čemo, da se vsa pereča vprašanja nas, državnih uslužbencev in upokojencev, rešijo tako, kot to zahtevajo državni interesi in obstoj, razvoj ter napre* dek našega stanu, potem moramo vsi brez izjeme storiti svojo dolžnost ter s skupnim in enotnim nastopom mani* festirati za enotno, nerazdružno, moč* no in pravično Jugoslavijo. Še več — dolžnost nas državnih uslužbencev m upokojencev je, da povsod odločno zastopamo smernice kraljevega mani* festa, ter da s svojim delom pripomoremo k dokončni zmagi jugoslovanske miselnosti med vsemi sloji na* šega naroda. Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Podpisane strokovne organizacije, ki so po zakonu priznane predstaviteljice posameznih strok aktivnih in upokojenih državnih usluž* bencev, stopajo pred vas z iskrenim in tovariškim pozivom, da se vsi brez izjeme udeležite velike narodne mani* festacije. Pred novo narodno skupščino pri* dejo tudi vsa vprašanja nas državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev. Vsi vemo, kaj danes tišči slehernega od nas! Zato se omejimo samo na po* udarjanje potrebe spopolnitve zako* na o aktivnih državnih uslužbencih in železničarjih pri polnem priznanju stalnosti ter na absolutno in neodložljivo potrebo izenačenja pokojnin vseh staroupokojencev po določbah sedanjega zakona. Nova narodna skupščina ima nalogo in dolžnost, da z ustreznimi zakoni osigura življenjski obstanek vseh onih, ki živijo od dela svojih rok in duha ter da s pravično ureditvijo cen poglavitnih življenjskih potrebščin, posebno stanovanjskih najemnin, omogoči mirno in vzajemno sožitje vsem slojem! Vsa ta vprašanja so strokovne organizacije že obravnavale in jih bodo predložile novi narodni skupščini. Strokovne organizacije bodo mogle stopiti pred njo in izvoljene poslance s čisto drugačnimi argumenti, ako bodo podprte od enodušnosti vseh državnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih, ki so ob volitvah v polni meri storili svojo dolžnost, kakor pa, če bi držav* ni uslužbenci pokazali razdvojenost ali malodušnost Skupni interesi naše* ga stanu nas kličejo in nam kažejo pot, po kateri moramo iti. Naša lju* bežen do rodne grude in naroda, ka* terega sestavni del smo in hočemo ostati, nam bodi zvezda vodnica pri našem delu in vseh naših žrtvah za domovino in kralja, da v srečni in za* dovoljni Jugoslaviji za svoj stan dosežemo lepšo in boljšo bodočnost. Z enodušno udeležbo pri volitvah 8. novembra hočemo vsi državni uslužbenci in upokojenci manifestirati za smernice kraljevega manifesta v korist zdrave, enotne in močne Jugoslavije. Z enodušno udeležbo pa hočemo tudi opozoriti novo narodno skupšči* no na njene dolžnosti, da ustvari dr* žavnim uslužbencem in upokojencem vse potrebne moralne in materialne življenjske pogoje. Društvo državnih uprav, pisarniških uradnikov v Ljubljani. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Društvo jugoslovanskih geodetov, Ljubljana. Društvo orožniških upokojencev. Društvo profesorjev — sekcija Ljubljana. Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana. Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani. Jugoslovensko učiteljsko udruženje JUU, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Klub državnih inženjerjev v okrilju Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana. Savez nastavnika gimnastike — sekcija za dravsko banovino. Sekcija Saveza finančne kontrole. Udruženje arhivskih uradnikov finančne stroke kraljevine Jugoslavije. Udruženje državnih činovnika rač. stroke za kraljevino Jugoslavijo — sekcija Ljubljana. Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Oblastni odbor Ljubljana. Udruženje monopolskih uradnikov in uslužbencev — poverjeništvo Ljubljana. Udruženje nastavnikov jugoslovanskih državnih obrtnih učilišč. Udruženje porezkih činovnika kraljevine Jugoslavije — poverj. Ljubljana. Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije — dravska sekcija Ljubljana. Udruženje učiteljstva meščanskih šol v kraljevini Jugoslaviji — sekcija za dravsko banovino. Draginja v Zadnje čase tudi beograjski dnevniki mnogo razpravljajo o draginji v Beogradu in naglašajo, da je v času, ko povsod po svetu cene padajo, tembolj neopravičena. Ne le to, draginja v Beogradu celo narašča. Vsi ti glasovi ugotavljajo, da je razlika med cenami blaga na debelo in cenami v nadrobni prodaji nesoraz* merna in nezdrava. Napram izredno nizkim cenam poljedelskih proizvodov so industrijski in obrtniški izdelki pretirano dragi. Ta neprirodna razlika med cenami v trgovini na debelo in na drobno izvira od tod, ker se je po voj* ni vrinilo med producente in konzumente preveč docela nepotrebnih posredovalcev. Zoper te prekupčevalce, ki s svojim verižniškim delovanjem največ pripomorejo k neutemeljenemu podraževanju blaga, je v okviru da* našnjih zakonov težko nastopiti. Drugi poglavitni razlog je pa tudi absolutna preobilica nadrobnih prodajalcev, ki morajo skrbeti, da ostanejo cene čim višje, če naj pri svojem malenkostnem Prometu krijejo režijske stroške in za* služijo še primeren dobiček. I Beogradu. Poglavitni vzrok, zakaj pri nas ce* ne tako polagoma padajo — kolikor se to sploh dogaja — je v slabi organiza* ciji konzumentov, ki prav za prav sploh organizirani niso, dočim so pro izvajalci in posredniki (trgovci) sijajno organizirani v zasebnih društvih, ščitijo jih pa tudi javne, oblastveno ustanovljene stanovske korporacije Draginja postaja v Beogradu, ki je bil od nekdaj znan kot drago mesto, posebno v zadnjih časih vse ob--čutnejša, ker stalno pada kupna moč večine prebivalstva, ki je po svojem pretežnem delu navezana na stalne prejemke od umskega ali ročnega dela. Skoro 80% beograjskega prebivalstva ima manjše dohodke, kakor so po mnenju uglednih narodnih gospodarjev potrebni za dostojno in stanu pri* merno življenje. Tako ugotavlja ekonomski strokovnjak dr. Velimir Bajkič, da je življenski minimum za uradniško rodbino v Beogradu 3000 Din, za de* lavsko pa 1900 Din na mesec. Isti stro* kovnjak je pa tudi dokazal, da je sko* ro 90% vseh Beograjčanov navezano na stalne službene prejemke, kot so to uradniške plače, pokojnine, razne ren* te, delavske mezde itd. Ostalih 10% pa odpade na podjetnike, posestnike, trgovce, industrijce, bančnike itd. Jasno je, da ogromna večina bco* grajskega prebivalstva, ki ima nižje prejemke kot so potrebni za primerno, skromno življenje, ne zmore neopravičeno visokih cen za živila, stanovanje, kurjavo, obleko itd. Znano je, da se po običajnih narodno*gospo-darskih načelih smatra za normalno, da se dohodki stalnega uslužbenca ta* ko-le razdele: za stanovanje petina, za kurjavo, razsvetljavo in hrano dve pe* tini, za obleko in vse ostale potrebe pa tudi dve petini rednih prejemkov. V Beogradu (prav enake so raz* mere tudi v Ljubljani in ostalih slo* venskih mestih, a tudi v naših pode* želskih krajih) pa izda 80% vseh pre* bivalcev tretjino, celo polovico prejemkov samo za stanovanje. Zato mora seveda izdatke za vse ostale potrebe, to je za obleko, hrano, kurjavo in vse drugo znižati na minimum. Za premnoge potrebe mu pa sploh nič ne ostane. Predvsem seveda se zmanjšujejo do skrajnih meja izdatki za pre> hrano, da ostane za pokritje ostalih zahtev vsaj nekaj. Čisto enake razmere kot v Beo* gradu, vladajo tudi pri nas. Navzlic pocenitvi surovin in deželnih pridel* kov, so ostali industrijski in obrtniški izdelki na prejšnji, neopravičeno vn šoki stopnji Posebno velja to še za pretirane stanovanjske najemnine. Prav tako kot Beograd, ali pa še bolj, je Ljubljana mesto uradnikov, delav* cev in malih obrtnikov, ki pod težkimi razmerami le komaj še životarijo. Zato posebno državni uslužbenci radostno pozdravljajo sleherni poskus za zniža* nje cen. Prav zato vsi slovenski državni nameščenci še posebno z vese* Ijem sprejemajo inicijativo bana dr. Marušiča za znižanje stanovanjskih najemnin. S pravilnim in pravičnim rešenjem tega vprašanja bi državno uslužbenstvo vsaj nekoliko svobodneje zadihalo. Banovo poslanico zvezi hišnih posestnikov smo objavili v zadnji števil* ki. Ni treba še posebej naglašati, da vse naše državno uslužbenstvo popol* noma soglaša z njeno vsebino in le želi, da bi ta razveseljiva akcija rodila čimprej in čim izdatnejše uspehe. Po* sebno smo pa z radostjo ugotovili, da bo država primorana, če sedanje nemogoče stanje ostane, vzeti v varstvo veliko večino državljanov, ki vestno in plodno vrše svoje dolžnosti, in jih z zakonskimi zaščitnimi ukrepi obva* rovati popolnega gmotnega propada. je pri nas in v inozemstvu najbolj priljubljena Krema sza čevlje Bolniško zavarovanje avstrijskih državnih uslužbencev. Bolniška blagajna avstrijskih zveznih uslužbencev je nedavno izdala letno poročilo za minulo leto. Po tem poročilu se je poslovanje v letu 1930. gibalo v znamenju velikih finančnih težkoč. Zato je bilo potrebno neznatno zvišanje pristojbin, ki se pobirajo od obolelih, kakor tudi zavarovalnih prispevkov' od ostalih članov. Po statistiki je bilo povprečno v letu 1930. skupno 174.063 zavarovanih državnih uslužbencev, njihovih družinskih članov 184.942, skupaj torej vseh zavarovancev 359.005. Od tega je bilo pri poslovalnici na Dunaju skupaj 224.053 zavarovancev, v Gradcu 41.924, v Linzu 29.543, v Innsbrucku 21.382, v Celovcu 20.148, v Salzburgu 13 894 in v Bregenzu 8061. Ker je v letu 1929. bilo vseh zavarovancev skupaj 359.444, je bilo zaznamovati nazadovanje za 439 oseb. Iz poslovnega poročila je razvid* no, da je izdala bolniška blagajna av* strijskih državnih uslužbencev (Kran* kenversicherungsanstalt der Bundes* angestellten Österreichs) v letu 1930. skupno nekaj nad 30 milijonov šilin* gov (približno 240 milijonov Din). Za zdravniško pomoč je izdala nad 11 mi* lijonov, za oskrbo v bolnicah in zdra* viliščih 5,300.000 šilingov, za zdravila skoro 4 milijone, ostalo pa za razne druge stroške, med temi za upravo poldrug milijon šilingov. — Prejela je pa na prispevkih od zavarovancev nad 21 milijonov, kot prispevke za zdrav* niško nego nad poldrug milijon, ostalo so pa različni drugi dohodki. Zdravniška oskrba obsega splošno zdravljenje, zdravljenje po speciali* stih, zobozdravniško nego in oskrbovanje v bolnicah in zdravstvenih zavodih. Značilno je, da so stroški za zdravnike napram letu 1930. padli za l-2%, kar je posledica ugodnih vremenskih prilik. Pač pa so za 5% na* rasli izdatki za zdravila, kar je uteme- ljeno v podražitvi medikamentov — Stroški oskrbovanja v bolnicah so na* rasli za nad 13%. V celoti je bilo treba poravnati stroške za 22.383 zava* rovancev, ki so bili 443.214 dni v bol* niški oskrbi, povprečno torej vsak oboleli po 20 dni. - Porodniških dajatev je bolniška blagajna avstr. drž. uslužbencev iz* plačala v letu 1930. za skoro 50.000 ši* Jingov (t. j. za 5'93% manj kot v letu 1929.). Krivo temu je jasno opazno nazadovanje števila porodov. V zad* njih sedmih letih je število porodov tako-le padalo: leta 1924. je bilo še 5398 prijavljenih porodov članic, leta 1925. : 4750, leta 1926. : 4122, leta 1927. : 3499, leta 1928. : 2950, leta 1929. : 2834 in v letu 1930. : 2555 rojstev. Slaba gospodarska politika bo v Avstriji kmalu dosegla, da javni uslužbenci sploh ne bodo mogli več sklepati zakonov. Posmrtnin se je napram letu 1929. izplačalo za 9'55% manj. Izdatki za širše zdravstveno oskrbovanje so znašali za skoro 99.000 ši* lingov več kot v letu 1929. V celoti se je 64‘16% prošenj za zdravljenje ugodno rešilo. V zdravilišča za bolne na pljučih je bilo sprejetih 1533 bolni* kov za 97 manj kot v letu poprej. Zdi se, da je to posledica padanja tuberkuloznih obolenj. V celoti je prosilo 4225 članov za sprejem v bolniško oskrbo in je bilo samo 414 odbitih Za zdravljenje v zdraviliščih je prosilo 7229 pacijentov, ugodeno pa je bilo 4138 prošnjam. Od 3153 prošenj za dovolitev klimatičnega zdravljenja je bilo 1228 ugodeno, bili so pa to sa* mo rekonvalescenti po težkih notra* njih boleznih in operacijah ter bolni na pljučih. Upravni stroški so se znižali za 1'95%, tako, da znašajo napram skup* nim prejemkom blagajne 6'53%. Pri* spevki članov so zrasli za približno 680.000 šilingov napram letu 1929. Prav tako se je zvišal znesek prispev* kov za zdravljenje za 175.000 šilingov, t. j. za 9-14%. Poslovno leto 1930. je bolniška blagajna zaključila s primanjkljajem približno 350.000 šilingov, kar je prav ugoden uspeh napram lanskemu primanjkljaju, ki je znašal nad 1,400.000 šilingov. Vendar je izid minulega leta z ozirom na neugodno prognozo še kolikor toliko zadovoljiv in ga navzlic varčevanju, ki se je izvajalo kol.kor mogoče, samo da ni bilo škode za zdravje članstva, ni bilo mogoče preprečiti. Ker se je izvedlo predlagano 5 odstotno znižanje službenih prejemkov avstrijskih državnih uslužbencev, bo njihova bolniška blagajna na leto utrpela škode za približno en milijon šilingov. —a. po tem vodi tak samostojen obrat, kakršnega v členu 16, točka 2. pred* videva odločba ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24 kot povod za izgubo pravice do draginjske doklade. Vendar je pa videti iz poročila davčne uprave v B., da je promet z nemonopolskimi predmeti, katere je tožiteljica v svoji trafiki prodajala, tako malenkosten, da ni v nikakšnem sorazmerju s prometom z monopol* skimi predmeti. Zaradi tega prodaja teh nemono-polskih predmetov kot postranski po* sel poleg glavnega, ne more tvoriti »samostojnega obrata« v tistem smi* slu, kot to razume navedena odločba ministrskega sveta, ki v svojem 16. členu, 2. točki kot samostojne obrate zamišlja take obrate, pri katerih se giblje čisti dohodek okrog vsote, do* ločene v prvi točki istega člena (t. j. 3000 Din). Sama prodaja monopolskih pred* metov pa nima značaja samostojnega obrata, temveč je to le osebno delo v službi Uprave monopolov in pride vpoštev za draginjske doklade samo tedaj, če prekašajo dohodki znesek, ki je določen v p;.vem odstavku na* vedenega člena 16 (t. j. če je doho- dek od trafike večji od 3000 Din na mesec, op. ured.).« Iz navedenih razlogov je zato državni svet spredaj navedeno ministrsko rešitev kot nezakonito razveljavil. Stanovanjsko vprašanje. Za znižanje stanovanjskih najem* nin. V nedeljo dne 11. oktobra se je vršilo v Zagrebu zborovanje društev hišnih posestnikov iz savske in drav* ske banovine. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje znižanja najemnin. V zvezi s temi zborovanji je društvo stanovanjskih najemnikov v Zagrebu povabilo organizacijo hišnih po* sestnikov na sestanek, kjer naj bi se sporazumeli o primernem znižanju stanarin, ker je očitno, da so stanova* nja napram cenam drugih življenskih potrebščin in višini prejemkov najemnikov predraga. Hišni posestniki so vabilo sprejeli in pričakuje vsa za* grebška javnost z zanimanjem rezul* tate te konference. Treba bi bilo ne* kaj sličnega podvzeti tudi v Ljubljani, v Mariboru in drugih slovenskih me* stih, kjer so povsod stanovanja dosti predraga. Seveda bo to nekoliko teže, ker stanovanjski najemniki nimajo tako dobro organiziranega zastopstva, kakor naši hišni posestniki Zato je treba, da podvzame sklicanje take konference kaka druga organizacija, event. delegacija več zainteresiranih stanovskih ali strokovnih društev. Zagrebški najemniki za pravično ureditev najemnin. Organizacija na* jemnikov v Zagrebu je sestavila posebno spomenico, v kateri dokazuje nujno potrebo, da se vprašanje znižanja stanovanjskih najemnin čimpreje pravično reši. Posebno je znižanje najemnin potrebno zdaj, ko so se znižali prejemki državnih uslužbencev, in se bodo v najkrajšem času znižale tudi plače občinskega in zasebnega uradni-štva. Zato predlaga ta spomenica, ki je bila predložena predsedniku vlade in ministru za socialno politiko, naj bi vlada pooblastila s posebnim zakonom banske uprave, da v svojem področju v soglasju z zainteresiranimi najemniki urede stanovanjsko vprašanje. Na* jemnine naj-bi se uradoma znižale, to pa ne glede na posamezne pogodbe med hišnimi posestniki in najemniki. Tej želji zagrebških najemnikov se brez pridržka pridružujejo tudi vsi ljubljanski najemniki — državni usluž* benci, ker so tudi pri nas najemnine znatno pretirane. Obenem je pa orga* nizacija najemnikov v Zagrebu pred* ložila banu savske banovine in zagreb* škemu županu prošnjo, naj bi se miš* ljenja in želje najemnikov predlagale oblastvom po posebnih zastopnikih imenovane organizacije. Povod ti proš* nji je dejstvo, da ima »Društvo hišnih posestnikov« v zagrebškem občinskem svetu posebnega zastopnika, ki brani in zagovarja interese hišnih in zem* Ijiških lastnikov, dočim so najemniki brez zastopnika, kot v Ljubljani. Važna razsodba državnega sveta. Traifike — samostojni obrati? Vestnik. Na tožbo M. M, vdove po upo* * kojenem orožniku iz B., proti rešitvi finančnega ministra od 2. januarja 1931., štev. 64.621, s katero se ji je odrekla pravica do draginjskih doklad k pokojnini, je državni svet razsodil pod štev. 16.547 od 2. maja 1931. z razsodbo, da izpodbijana rešitev ni utemeljena v zakonu, in sicer iz naslednjih razlogov: »Tožilki je osporjena pravica do draginjskih doklad, ker se je ugotovilo, da se razen prodaje monopolskih predmetov bavi tudi s prodajo nemo* nopolskih predmetov, kakor n. pr. prodajo sadja in bonbonov, ter da ona Draginjska doklada za otroke, ki nadaljujejo šolanje. Neki upokojenec je vložil zoper odločbo finančne di* rekcije pritožbo na finančno ministr* stvo, ker direkcija njegovi prošnji, naj se mu za hčerko, staro 17 let, še zanaprej prizna rodbinska drag. dokla* da, /ii ugodila. Prošnjo je utemeljeval s tem, da hčerka redno pohaja zasebni trgovski tečaj N. N. v L. Ministrstvo je pritožbo odbilo z utemeljitvijo, da z nadaljevanjem šolanja na zasebnem trgovskem tečaju, ki nima pravice jav* nosti, ni izpolnjen pogoj točke v), člena 13 odločbe ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24. Po tem predpisu se preko 16 let starim otrokom pri* znava doklada, če nadaljujejo redno Andre Reuze: Spomini s tramvaja. Srečaval sem Vas večkrat na teden. Ob uri, ko se vsipajo ljudje iz velikih pa* riških trgovin kakor čebele iz panja, ste prišli in sedli meni nasproti- v tramvaj. Sedemnajst let Vam je bilo takrat! Od* tlej jih je pa preteklo že šest. Zmerom Vas je spremljala prijate* Ijica. Dobro ste vedeli, da je grda. Vaji* nih pogovorov zaradi ropota voza skoro nisem čul; najčešče sta gov.orili o blagu, novih klobučkih, kupčijah in obračunih. Nasmehnili sta se, če je vstopila dama v modernem plašču ali kadar je prisedel debelušen gospod. Vaša prijateljica se je smejala redkeje od Vas, zaradi slabih zob. Gledal sem Vas naravnost, kakor občudujemo cvetko ali umetnino; čisto naravno in brez vsiljivosti: saj ste bili vendar čisto mlado dekle. Po spominu bi bil lahko narisal Vaša dva klobučka, tistega za dež in drugega za boljše vreme; črnega, v katerem ste izgledali starejša, in modrega, ki Vam je vselej malce razmršil svetlorjave lase. Poznal sem že sleherno Vašo kretnjo. * Srečaval sem Vas pogosteje, nego je to morda hotel slučaj. Menda tega niste opazili; jaz pa se nisem mogel dovolj na* gledati čudeža, ki Vas je od dne do dne spreminjal. Grda prijateljica je vse pogo* šteje izostajala in končno je ni bilo več. Bil sem sicer cb Vaš smehljaj, zato sem Vas pa opazoval z vedno večjim občudo* vanjem, ampak še bolj na skrivaj, zakaj postali ste mlada dama. Zelo ste zrasli. V načinu, kako ste nosili glavo, je bilo več sigurnosti in mno* go ljubkosti. Kadar ste slekli rokavico, da vzamete denar za vožnjo iz torbice, sem si vedno mislil: koliko potrpežljivo* sti je treba vsako jutro, da dobe svetlo* rožičasti nohti tak blesk! Zdaj niste imeli več samo dvoje klo* bukov. Zdelo se je, da si jih izbirate sa* mi. Nežice so se videle v svilenih noga* vicah še nežnejše. Obleka nevsiljivo okusna, dobro prikrojena. Oblačili ste se tako, kot to znajo le Parižanke. Če ste sedli nasproti luči, so Vam v laseh zaža* rele posamezne svetlejše, zlate nitke in blesk Vaših živahnih zelenkastih oči je postal še globlji. Na vso moč dražestni ste bili vselej! * Vsak dan, često tudi večkrat na dan, sem Te srečaval, že od daleč sem videl Tvoj smehljaj, in ta je veljal meni! Vsedel sem se Ti v tramvaju ob stran, čisto blizu. Še pred kratkim sem našel v žepu suknje dva zvita tramvajska listka. Kadar si mi stisnila pod kožuho* vinastim ovratnikom roko, sem na prstu začutil prstan, ki sem Ti ga bil podaril, in ko sva se poslovila, mi je ostal v prazni dlani vonj Tvojega parfuma. Veselo si mi pripovedovala o tisoče* rih drobnih dogodkih svojega življenja, o željah in načrtih, z važnim izrazom male ženke, ki ve, kaj hoče in pozna svoj cilj. Zmerom sem izstopil prvi, Ti podal roko in skočila si mi z voza smeje se, skoro v naročje, Ti, ki si bila moje dekle. * Spet Vas bom srečaval. Nihče pa ne bo opazil na najinih obrazih vznemirjenja, ki vzkipi, če se srečata dva tuja. hladna pogleda. Če nanese naključje, si bova spet se* dela v tramvaju nasproti. Tedaj si boste slekli rokavico, da se bo zasvetil talisman Vaše nedostopnosti, poročni prstan. In ko pride sprevodnik, naj bo le previden in naj ne da iz navade dveh listkov za naju oba. Vem, da boste povesili pogled. Od strani Vas bom opazoval, Vas in obleko pa klobuk, ki ju nisem izbral jaz. In bova si bolj tuja, kakor takrat, ko se še nisva poznala. Toda čeprav si boste prizadevali, da bi ostali čisto mirni, čeprav se bo le* sketal Vaš prstan: ne boste mogli zabra* niti, da bi prodrl vonj Vašega parfuma do mene, niti ne, da se bova oba sporni* njala preteklosti, v kateri boste vedno ostali moja. Gledal Vas bom, ko boste izstopili in spet bom ostal nepremičen v kotu. Po* tem se boste izgubili med ljudmi, urno, dočim bom jaz spet razprostrl časopis. Toda ne bom ga čital... I. V. mesecev V tem kratkem času je bil z redno uporabo Kalo-donta v enem težkem slučaju zobni kamen po* polnoma odstranjen. Samo Sargov Kalodont vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo-ricinoleat po Dr. Bräun-lichu). Tako si more sedaj vsakdo ohraniti zdravje in lepoto zob. šolanje na državnih ali na takih za* sebnih šolah, ki imajo pravico javnosti. Zato v tem primeru tožitelju dra* ginjska doklada za hčerko ne pripada. Roki za razrešitev uslužbencev ob premestitvah. Generalna direkcija dr* žavnih železnic je izdala tolmačenje prometnega ministrstva, po katerem se rok za razrešitev premeščenega uslužbenca mora računati od tistega drie, ko je odlok o premestitvi dospel v ' izvršitev na železniško direkcijo, pri kateri je uslužbenec zaposlen. Po teh navodilih se je treba točno ravnati. Rok za premestitev uslužbencev eksekutivnih edinic znaša 10 dni, za ostale uslužbence prometnih naprav pa 30 dni. Intervencije Sokola kraljevine Jugoslavije glede učiteljskih imenovanj. Pod tem naslovom poroča »Učiteljski Tovariš«, da je izvršni odbor Saveza SKJ dne 31. avgusta v Beogradu sprejel predlog dr ja, R. Fuxa, iz katerega posnemamo naslednje: »Ker se po* samezna sokolska društva, oziroma poedini sokolski funkcionarji še ved* no obračajo z raznimi intervencijami neposredno na državne in samo* upravne oblasti, in to največkrat za osebe in stvari, ki naše intervencije niso vredne, in ker so take interven* cije le v kvar sokolski organizaciji, predlagam: 1. Nobeno sokolsko dru* štvo ne sme intervenirati pri nobenem oblastvu v nobenem slučaju. Če je v kakem primeru potrebna savez* na intervencija, naj to javi društvo Savezu preko svoje župe, ki mora dati o predmetu svoje mišljenje, intervencija se izvrši le tedaj, če se Savez uveri, da je resnično potrebna. 2. Ravno tako je prepovedano vsem sokolskim funkcionarjem, da bi kot Sokoli intervenirali bodisi pri poedi-nih oblastvih ali pri njihovih predstavnikih. 3. Proti društvom, župam in poedincem, ki bi se ne ravnali po gornjih sklepih, se bo disciplinsko postopalo, a vse oblasti bodo zavrnile vsako intervencijo, ki ne bo dospela preko Saveza.« Iz tovariškega tiska. Glasilo Ma* turantskega društva p. t. t. uradni* kov, podružnice v Ljubljani, »Poštar«, je prešlo v last zasebnega konzorci* ja, ki bo odslej izdajal ta 'list. Osred* nje društvo nižjih poštnih in brzo* javnih uslužbencev je nakazalo kon* zorciju že v naprej večji znesek kot kritje za stroške lista. Izhajanje »Poštarja« bodo podpirali tudi poštni uradniki — maturanti, bivši člani li* kvidiranega maturantskega društva Novo učiteljsko glasilo. V Beogradu je pričel izhajati »Jugosloven-ski učiteljski glas«. List bo obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo učiteljskega stanu in napredka osnovnega šolstva in učiteljstva. Urednik je Mi* lan Popovič* naročnina pa znaša na leto 36 Din. Izprva bo list izhajal dva* Iz organizacije poštnih maturantov. Dne 29. septembra se je vršil iz* redni občni zbor podružnice Maturantskega društva p. t. t. uradnikov v Ljubljani. Ker je društvo, oziroma ■njegov osrednji odbor v Zagrebu pre- Priporočljivi nasveti za potnike. Ker je znano, da občinstvo, ki potuje po železnici, le nerado bere razna, često dolgovezna uradna navodila, prepovedi in razglase po železniških vozovih in drugod, je uprava nemških državnih železnic sc» stavila deset kratkih zapovedi za potnike, S katerimi naj bi se omejile nerednosti in nesreče na železniških vožnjah. Nek berlinski dnevnik je teh deset zapovedi objavil v naslednji šaljivi »popravljeni« obliki, ki bi pa gotovo prej doseg'a svoi namen, kot marsikateri suhoparni' uradni razglas. Ker so ti nasveti in opomini potrebiv tudi našemu potujočemu občinstvu, jih podajamo v naslednjem: L Pred odhodom na kolodovr nikar ne poglej v vozni red, ker boš sicer oii prijetno iznenađenje, da ti vlak pred no* som odpelje. 2. Za prijazna povpraševanja osebnega blagajnika se nikar prav nič ne zmeni, saj mu ni nič mar, s katerim vlakom in v ka* terem razredu potuješ. krat na mesec, pozneje pa po potrebi tudi večkrat. Pevsko društvo nižjih poštnih uslužbencev. Pevski odsek nižjih pošt* nih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, je sklenil osnovati samo* stojno pevsko društvo. Pripravljalni odbor je že sestavil nova pravila, ka* tera v kratkem predloži banski upravi v odobritev. To bo prvo pevsko društvo poštnih uslužbencev v Jugo* slaviji. Precsnovanje zdravstvene službe. Po zakonu o zdravstvenih občinah so bili imenovani za združene zdravstvene občine banovinski zdravniki, ki so nadomestili dosedanji okrožne zdravnike. S to preureditvijo podežel* ske zdravstvene službe je prebivalstvo naše banovine mnogo pridobilo. Ti banovinski zdravniki morajo namreč popolnoma brezplačno zdraviti siromašne prebivalce, manj 'prenK>ž* ne, to je tiste, ki plačujejo manj kot 1000 Din neposrednega davka na leto, pa morejo zdraviti po minimalni ta* rifi. Plačo prejemajo zdravniki iz banovinskega proračuna Ti zdravniki pa morajo sodelovati tudi pri sploš* nih asanacijah in higienskih akcijah. Obenem je bila odpravljena zdrav* stvena doklada, katero so morala do* slej nalagati zdravstvena okrožja. Z novo ureditvijo je redna zdravniška oskrba omogočena vsem, tudi nepre-možnim slojem. Vsem preudarnim hišnim posest* nikom. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani je izdala po čašo* pisju dne 29. oktobra javen apel na uvidevnost hišnih posestnikov, da glede na vladajočo gospodarsko krizo ter pomanjkanje likvidnih denarnih sredstev ne zahtevajo od denarno šib* kih najemnikov stanovanj in lokalov za tekoči novembrski termin celotne* ga plačila trimesečne najemnine v naprej ter dovolijo najemnikom pla* čevanje najemnine v mesečnih obro* kih kakor to velja za podeželske kraje. — Ta apel banske uprave prav posebno toplo pozdravljajo vsi stalni uslužbenci, predvsem seveda državni nameščenci, ki ob zmanjšanih prejemkih še teže zmagujejo pretirane in po večini prav oderuške stanovanjske najemnine — V prihodnji številki bomo tudi kaj več poročali o odzivu hišnih lastnikov na banqv poziv za znižanje najemnin. Prosimo vse prijatelje lista da nam javijo primere posebno izdatnih znižanj. Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev, reg. pom. bla* gajna v Mariboru, naznanja svojim p. n. članom, da se je tačasni tajnik in blagajnik g. Franc Gregorič preselil s Tržaške ceste št. 5 na Pobreško cesto št. 15/III. nadstropje ter je članom vsak dan med 13. in 14 uro na razpolago. -— Odbor. jel dne 22. septembra po savski poštni direkciji odlok prometnega ministrstva, s katerim so bila nova, § 76. uradniškega zakona prilagojena društvena pravila zavrnjena, se je izvr* šila likvidacija ljubljanske podružnice. 3. Vrat v vozovih ne zapiraj! To je vendar dolžnost železniških uslužbencev. 4. Ne pozabi vzeti s seboj toliko ročne prtljage, da napolniš z njo ves oddelek. Tako se najlaže rešiš neprijetnih sopot* nikov. 5. Vozovnico skrbno nekam zalozi. Sprevodnik se bo med tem, ko jo ti iščeš, prav prijetno zabaval. 6. Težke predmete, prazne steklenice in slično meči kar lepo skozi okno. Morda le koga zadeneš z njimi. 7. Pljuj po tleh, kolikor te je le v.v Ija! Morda se komu izmed tvojih zakletih sovražnikov spodrsne. Namen posvečuje sredstva. 8. Med vožnjo skači iz voza in v voz, kolikor se ti le hoče. Zakaj nihče nima pravice, da bi ti branil umreti, kadar sam hočeš. 9. Po stenah voza čečkaj brez skrbi. Ni povoda, da bi se sramoval svojih umet* niških nagnjenj. 10. Na potovanju se ne kaži vljudnej* šega, kot si to ponavadi. Potovanje ni šola za dostojnost! Tudi pri nas jo mnogo potnikov na železnici, katerim bi ti na videz hudomuš* ni, v resnici pa prav trpki nasveti nič ne škodovali Na občnem zboru se je sklenilo, da mora list »Poštar«, ki je bil glasilo imenovane organizacije, izhajati še nadalje. V ta namen bodo vsi bivši člani društva ostali naročniki lista in prispevali mesečno 5 Din, da bo listu obstoj omogočen Razid društva. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in siro* tam na Kranjskem, s sedežem v Ljub* Ijani, se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani je dne 1. oktobra 1931. razposlalo naslednji oklic vsem članom v vednost: »Zaradi splošnega naziranja, da tangirata §§ 76. in 345 novega uradniškega zakona tudi združenja državnih upokojencev, da bo moralo torej naše društvo likvidirati, je nastopila prve mesece po razglasitvi novega uradniškega zakona v našem društvu začasna stagnacija in smo vsled te nesigurnosti zaradi obstoja društva, na temelju soglasnega odborovega sklepa morali tudi prekiniti začasno pobiranje članarine dotlej, da se to razjasni. Na našo vlogo je ministrstvo notranjih zadev z razpisom z dne 30. ju* nija t. 1. I, brt 20.405 in br. 20.406 sporočilo, da se navedna §§ v obče ne nanašata na društva državnih upo* kojencev. Društvo torej še obstoja! V kolikor je storil sedanji odbor — v katerem so predsednik, oba pod* predsednika in blagajnik staroupoko* jenci — svojo dolžnost, in v kolikor bo v bližnji in daljnji bodočnosti zelo potrebna močna enotna organizacija vseh državnih upokojencev, predvsem v to svrho, da bomo mogli v usode* polnih trenutkih dvigati svoj glas v spomenicah in pri osebnih interven* cijah: a) da se izenačijo pokojnine vseh upokojencev, torej predvsem zvišanje prejemkov staroupokojencev; b) da se ne zmanjšajo itak nezadostne pokojnine; to premišljevanje prepuščamo raz* sodnosti vsakega poedinca upokojenca. To bo možno le tedaj, če se bomo lahko sklicevali na mogočno organizacijo. V začetku leta 1932. se bo vršil redni občni zbor, ki bo volil nov odbor za dobo dveh let. Ta novi odbor bo imel poleg zgoraj navedenih dveh kardinalnih zahtev, še sledeče važne naloge: 1 doseči iste udobnosti za upokojence na železnicah in parobrodih, ka* kor jih imajo aktivni tovariši, kar smo zahtevali v vseh spomenicah in intervencijah; Zborovanje knjižničarjev. V dneh 28. in 29. novembra t. 1. se bo vršil v Zagrebu prvi jugoslovanski knjižni* čarski kongres, katerega sklicuje Dru* štvo jugoslovanskih bibliotekarjev. Na kongresu bo o vprašanju stanov* ske organizacije podala ljubljanska sekcija svoj referat. Kongresa se udeleže zastopniki vseh važnih kulturnih ustanov iz države. Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH. 2. ustanovitev Udruženja vseh ba* novinskih društev državnih upokojen* cev, torej enotno organizacijo z ba* novinskimi sekcijami z najširšim de* lokrogom v območju vsake banovine; 3. dosega lokalnih dobrot, popu* stov in olajšav za člane itd. Prosimo, da poravna vsak član do konca leta zaostalo članarino, da se bo mogel udeležiti pomembnega, važnega prihodnjega občnega zbora in voliti v nov odbor može, ki uživajo splošno zaupanje vseh upokojencev. Enotna, močna organizacija je nujno potrebna in bo v korist vseh državnih upokojencev. Članarina je tako minimalna, da pač lahko vsak žrtvuje 3 Din za očuvanje svojih pravic in pravic vseh državnih upoko* jencev. Pozor! Vse tiste tovariše, ki nočejo več biti organizirani, nujno prosimo, da vrnejo ta oklic s pripombo: »Ne sprejmem! Nazaj!« To je neob-hodno potrebno, da jih definitivno črtamo kot člane in v bodoče več ne nadlegujemo! Ta oklic pošiljamo vsem članom, tudi tistim, ki so članarino za letos poravnali, s prošnjo, da agitirajo pri še ne organiziranih za pristop. Priložena položnica velja v teh slučajih za poravnavo članarine za bodoče leto ali za kakega novega člana. Naj skuša pridobiti vsak član vsaj enega novega člana. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Makso Lilleg, viš. davč. uprav, v p. t č. predsednik. Anton Spende, ravnatelj zemlj. knj. v p., t. č, tajn k. Rihard Debelak, viš. davč. uprav, v p . t č. bla2am:k. Oblaiilnica za $iove~ Ljubljana, Mlkloiičeva st*- * priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst mn-nufaktumega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije. Organizacijske vesti. Vsem državnim upokojencem in upokojenkam« Važno za državne upokojence. Predložitev prijav. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Da se kontrolira pravica za prejemanje draginjskih do» klad, morajo po čl. 113. pravilnika za delo odsekov za računovodstvo pvi finančnih direkcijah predložiti vsi upokojenci odseku za računovodstvo vsako leto dvakrat, in sicer v aprilu in oktobru, predpisane prijave za pre» jemanje draginjske doklade. Za otro* ke, stare nad 16 let, ki se redno šo» lajo, se morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju. Zato se vsi v Ljubljani bivajoči upokojenci obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za prijavo pri odseku za računovodstvo, referatu za civilne in vojaške mirovine, Krekov trg, pritličje, soba štev. 6 v času do 10. novembra 1931., kjer naj se vsi upoko» jenci osebno, toda le v tem času, zglase. Izven Ljubljane bivajočim upoko» jencem se bodo vposlale prijave po pošti Upokojencem, ki so že predložili šolska potrdila za leto 1931./32. teh ni treba ponovno prilagati prijavam. Pravilno izpolnjeno in po dveh aktivnih ali upokojenih državnih urad» nikih potrjene prijave se morajo ta» koj vrniti temu odseku. Upokojencem, ki se ne bodo od» zvali temu pozivu, se bo ustavilo iz» plačevanje draginjske doklade. Pri tej priliki se vsi upokojenci ponovno opo» zarjajo, naj v bodoče javijo vsako spremembo bivališča najpozneje do 10. vsakega meseca, ker se po tem terminu že prično odpošiljati čekovne nakaznice podružnici poštne hranilnice. Uradništvo po svetu. Določevanje pokojnin v Severni Ameriki. Šele leta 1920. je bilo s po» sebnim zakonom urejeno vprašanje pokojnin državnih uslužbencev v Zedinjenih državah Severne Amerike. Po teh in poznejših določbah mora državni uslužbenec stopiti v pokoj z 68 , 63. oziroma 60. leti (to pa po vr» stah in težavnosti službe). Letna po» kojnina se izračuna na sledeči način: Povprečna plača zadnjih petih let se pomnoži s številom službenih let, ozi» roma največ s 30. Ta zmnožek je tre» ba deliti s številom 40, številka, ki se dobi iz te delitve, pa znači višino po» kojnine, katera uslužbencu pripada. Vendar pa ne sme znašati pokojnina več nego 1200 dolarjev na leto, t j. približno 67.000 Din. Statistika uradništva v nemških socialno-jpolitičnih zavodih. Zavaro | vanje zasebnih nameščencev na Nemškem obsega približno 3,400.000 zavarovancev. Število uradništva, ki vrši te posle znaša 900.000 oseb. V odstotkih znašajo stroški uprave 2-05% prispevkov, katere vplačujejo zavarovani nameščenci. V bolniškem zava» rovanju je zaposlenih 22.000 uradni» kov, ki imajo posla približno z 22 mi» lijoni za bolezen zavarovanih članov. V poedini bolniški blagajni, ki šte» je približno 20.000 članov mora po» vprečno 20 uradnikov odpraviti letno 160.000 oseb. Zavarovanje za invalid» nost izvaja približno 5000 uradnikov. Število zavarovancev v 29 pokrajin» skih zavarovalnih zavodih znaša 18 milijonov \ oseb. Letni prispevki za invalidnost zavarovanih oseb znašajo IT milijarde mark Vse te zavarovalnice za invalidnost imajo skupno premoženje približno v višini poldruge milijarde mark. Zavarovanje zoper brezposelnost ureja državna zavaro» valnica za brezposelnost, ki ima približno 15.000 uradnikov in uslužbencev. Zavarovancev je 17‘5 milijonov. V letu 1929. je bilo povprečno na me» sec 2 milijona brezposelnih in je za» vod vsega skupaj izvršil 7 milijonov posredovanj. — Kakor je iz prednje» ga videti, število nameščenstva vseh socialno»političnih zavarovalnih usta» nov v Nemčiji znaša komaj 50.000 oseb. Mrzle noge je začetek vsakega prehlada. Zatorej se mora uporabljati za čevlje, ki so izpostavljeni večjemu štrapacu, posebno pri mokro»mrzlem vremenu, Schmolbovo Gumitran-mast za usnje. Samo Schmollova mast za usnje naredi čevlje nepremočljive, druge cene masti za usnje so narejene iz sirovin, ki čevljem prej škodijo kot koristijo. SchmolLova Gu» mitran-mast za usnje je preizkušena že 50 let in jo izdeluje ista tvrdka, ki izdeluje svetovnoznano terpentinovo kremo za čevlje Schmollpasto. Ne dajte si vsiliti drugih znamk! Nove knjige. Almanah kraljevine Jugoslavije. Zvezek 5/6 za marc—avgust 1931. Izšel je nov zvezek Almanaha kraljevine Jugoslavije, ki vsebuje podrobni pregled uprave in vseh važnejših ustanov Drinske, Zetske, Dunavske, Moravske in Vardarske banovine in uprave mesta Beograda. V istem zvezku je razen tega še splošni statistični pregled naše kraljevine, abecedni pregled vseh upravnih oblastev (okrožnih inšpektoratov, sreskih načelstev in izpostav), občin in mest v državi. V zvezku so tudi začasni rezultati ljudskega štetja od 31. marca 1931. S tem zvezkom je dokončan IV. jubilejni zvezek tega almanaha, ki vsebuje občni opis državne ureditve in celokupnega življenja v Jugoslaviji. Almanah je tiskan z dovoljenjem centralnega tiskovnega urada po uradnih podatkih, ki so vsi pregledani na temelju najnovejšm statistik in prav pregledno objavljeni. Cena celotnega IV. zvezka Almanaha za leto 1931. znaša 250 Din. posebna izdaja »Unutrašnja uprava« s pregledom banovin pa velja 150 Din. —- Glavno uredništvo (urednik Viktor Manakin) v Zagrebu VI., Žerjavičeva ulica 4. MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI & JURIO tfEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in prenrog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. PISALNI STROJ „IDEAL“ MODELA D najmodernejše konstrukcije \ * THE REX Co. Ljubljana, Gradišče št. 10 \ Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo. L. Mikuš Ljubljana, Mesini trg IS priporoča svojo zalogo HovMaiali palic Popravila se Izvršujejo točno m solidno .v» v m > M» dno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače prioor ča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Pred škof ho 21 Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana zanakuo vseh pisarniških