102. Stnilhi. I (MH i MM t Mfi Ha. mm. ■■ ■• . ■ ■ • * .. _ hL fl *H ^ bB H bB H H H" ^Lm S H V aBaW^ bB Hlft V aHH bH IH iV bB bV'^I v& H ^h iTB ■ ^| ■ ■ '■ '^B H ^am H* bbWbW bH - 'bbbbM H * bbbbbbb! - - bH ^B aHaB mm VB|^ - B^B ■■■■ ■■■■ ■■■■ LVH ^^B BBBl ^^^^n ^H «gVB\ H - BIBHaBBTI BBBM " - BBBBBM &■■ * BBBB^BBi ' BBBbI ^BBb BBBbI BBBV &■■■ BBBBI Iskat* rw*k 4am popolda«; tonmmii »•*•!!• !■ »ramlke. lASe^atl t Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase do 77 mm visine 1 K, nad to visino vsi oglasi 1 mlm X 54 mm 1 K 50 v. U radni razglasi in poslana ter notice isti prostor po 2 K, ienitne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri turočilih nad 10 ob/av popust. Vpražanjem glede inseratov naj se priloži snamka za Odgovor. ffpr^rnlitvo „Slov. Bfaroda" In „Narodni Tiskara«** lutlttt ulica ii. 5. priilićno. _ Telefon *L 394. „•tovmtki Bare«' v«lfa v M4M|«b1 Ia »e pe*ili v JBff«alavl|ftt eeloletao iMprej plačan . K 130* — polletno....... M 90*— 3 mese&io......„ 45 — 1 M ........15- cdoletno......K240-- polletno........,120-- 3 mesečno......„ 60*- ......2fr- " Pri morebitaem poviliaju se ima diljs* naročnlna doplafaH." Novi naročniki na) pottjejp v prvlč iuv6čniiio vedno |V po nakaznid. Na samo pismena naročita brez poalatve denarje se ne moremo ozirati. Vr*4aittro „IIot. Harota" Kaattora ulica it 5, I« naftstrort«/ Telefon *tev. 34. Popis« aprdjeaa le podplMse in zadoatno IrnkOfUt. aW* Rokopitov ne vraća. "fW Posametita ItevIIka velia 1 krono. PoitnSna platana v gotovini« Jiigoslatiiisf ali kraljestuo SHS? V rokah imam franeoske liste. V vseh opažam rubriko »Rovaume đ'^s Serbcs, Croates et Slovenes«. }Jsl zemljevidih, ki nam predstavlja-jo bodoco mejo med našo državo in Itoliio stoji* preko našega ozcniHa: t^Etat des Serbes, Croates et Slove-r.es, na naših novih novčanicah pa ■čitanio: »Miiiistrstvo finnnc kralje-*stva Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Isto označbo rabijo za našo državo tildi anoflcški časopisi. "Kako pa imenujejo našo državo "bratski skvjanski narodi, kako jo amenujejo naši sosedje? Češkoslovaški in poljski listi racijo izključno ime ^Jugcslavi.ia<~, Av-5injci pravijo naši državi brezijemno >Tugoslawien. takisto je tud i pri ita-liianskih časopisili v rabi kot oznac-ba za našo kraljevino edino ime ».Tugfoslavia^. Ako izvzamemo franeoski Jn an-■glešk! tisk. nas ves svet pozna samo pod .iugoslovenskim imenom. Tn temu se ni čuditi. Saj smo se v najtežjih časih naše povestnice, ko smo gradili temelje naši državi, borili tako v avstrijskem parlamentu, lvakor v Franciji, Angrliji in v Ame-riki pod skupno jugroslovensko zastavo. Povsodi smo nastopili kot en edinstven narod, ki ga je samo so vražna avstrijska in madžarska politika umefno razločila in razdelila v tri plemena. Zato je nas ves svet med vojno smatral za en narodni or-ganizem in nam nade! temu nazira-nju odgfovariajoče narodno ime. A ne samo tuji svet, tuđi vsa na-^a javnost si je bila že zdavna Dred porodom naše države na jasnem, da se nnj krsti državna tvorba, ki naj združuje pod eno streho vse Srbe. Hrvate in Slovence, edino z imenom Jugoslavije, ki je postalo popularno tako v narodu samem, kakor tuđi v vsem ostalem svetu. Toda narod je obračal in modri naši državrnki. ki so izgubili vsak stik % javnim rrmenjem. pa so obmili. Dali so naši državi ime: Kraljestvo SHS. Narod ie hotel imeti Jugoslavijo. hotel 5e, da se vsaj na zunaj 7e v državnem nazivu izbrišejo vse plemenske razlike, državniki na so v nasprotju s to izrazito izraženo naredno voljo dali novorojencu ime, ki nai na vekov veke izpričuje, da je bilo geslo o narodnem edinstvu samo prazna fraza, smotrena Drevara nepoučenega tujeea sveta, bajka brez vsake realne podlage. Ti državniki so uzakonili one iste plemenske razlike o katerih smo vts čas dokazovali, da so nam bile umetno ucepljene po neprijateljski nam politiki. S tem se je otvorilo na stežaj vrata staremu. od naših najboljših mož že tolikokrat prokleteniu ple-menskemu antagonizmu. In posledice se že kažejo. Le idite med ljudstvo in poslušajte, kako govore slovenske široke mase o srbskih in hrvatskih in kako široki srbski in hrvatski sloji o slovenskih bratili. Žalostno poglavje ie to, a vendar ga je treba načeti. Istina je. da so povsodi na posht plaćani do-mači in tuji hujskači. ki znajo. izrab-Ijevaje vsako malenkost, z naivečio spretnostjo in virtuoznostio netiti in podpaljevati ljudske strasti in v ti-sočlelnem tujem jarmu umetno ucep-liena antagonistična nazirania. Toda kdo je dal tem živliem v pest naihujše in rajnev?rnei'še orožje? Država sama, ki nas še se-daj deli v tri plemena. Napoleonovo Ilirijo so tuđi tvorili Slovenci, Hrvati in Srbi, a Na-poleon je krstil to državo za IHrijo in imenoval njene prebiv?Jce Ilirce. Pred sto leti je t^rej nosila država, ki so jo sestavifeif. k?>kor da-nes našo kraljevino. Srbi. Hrvati in Slovenci, eno jedinstveno imo. Čemu bi moralo biti sedai dru^rače? Državfna misel naj bo i-^rarena že v državnem imenu samem. Že z imenom samim se npj veerlja širokim masam tuđi državno misel. Mav ska deklaracija je nam v t?m oziru že pokazala pot, ro katari ie treba hodit: naši državni polftikf. Program nas vseh ie bila tfsti čas Jugoslavija in v tem takrat še neja^nem pojmu ie bila vtelešena naša drevna misel. Inkarnacija onega naš°sr* pro-crrama je sedanja naša krai'evina. Čemu bi dp-teta sedai ne smeli nazivati tako, kakor smo ga imer»ov?t? takrat, ko je bilo snočeto? 7*Vaj b: ne nadaljevali gradnje na tist'h t*t-meljih, ki so b;li tako uspešno položeni že takrat? Izvedimo torej namrvo ob glavi svoje državno ujedinjenje, kateremu bo rx>tem samo sledilo i narodno ujedinjenje, ne morda že v sedanji generaciji, k? še ni doveli dovzetna in sprejemliiva za to veliko idejo, pač pa v našem podmladku. o kate-rem smo uverjeni, da bo znal z veliko večjim razurnevaniein. kakor sodobniki, vzrasli pod jarmom in v robstvu, prepojeni tujega duha. ?i(icj-stviti one ideale, ki so iih oznonje-vali najbolji in najplemehitejši sirovi našecra naroda. Dajmo naši državi ime Jugoslavija in to ime nam bodi tuđi pi ograni za vso našo državno politiko. Vsi specifično srbski, hrvatski in slovenski interesi naj stopijo v ozadje in napravijo prostor veliki jugoslovenski državni misli. In to državno misel je treba z modrim vladanjem in pametnim gospodarstvom uveljaviti vselej in po-vsod vse dotlej, dokler ne bo sle-hern izmed nas smel s ponosom in notran jim zadoščenjem vzklikaii: Jugoslovenski državljan sem, kdo je več! I\an Frellh, predsednik »Društva hišnih posestnikov: NfljiiiiiiefSfl stanooanisba naredba. Pri raznih stanovanjskih enke-tah, kakor tuđi z vlogami na lnerc-cliijne oblasti sem stavil nešteto preJ-logov v vsaj delno odpravo stano vanjske bede, ki so jih vedno vsi odobravali, a žal malo jih uresničili. Pri vsakem, še tako jasnetn, pamet-nem precllogu je odpor in ker ni potrebne eneržije, zadeva predčasno zaspi in ne priđe do realizacije. 2e lansko leto bi se bilo lahko spravile vse urade iz zasebnih stanovanj v barake in dei°ma v vojašnice ter v druge javne zavode, a mesto te^a se je rrnt^go barak enostavno prodalo in podHo, uradi pa so ostali v svojih proctorih, Vf h{ se d^h" Inhko z ne-ziatnTmi stroski ^djustirali v stano vp"fske svrhe. Neverietno ie pri tem ''?!stvo. da nra^ uradn«ki, kateri ve-čT^^ma na^'bols^ poznajo obupne stanovanjske razmere in so si sam? navaieni iskati *tw ovan ja. najbolj ra^rotujoH prem^stTtvi uradov v Varake. Torej uradniki sami sebi Škodujejo v stanovanjskih zadevah? T?es je od^rav!!^ fz LjuMiane z ve!;-kimi težavam? in no rešUv' pritožb prizadet'h oseb v razn:h instancah nekni strank h je dobilo precei strank svoia vsni za silo z«*dos*na s.tauovania, a to se je zgodilo većinom a z omejitvlfo in utesnitviio 0-> s«Hpn;:h sta^ovaf^k'h ("elov. I.ahVo trd"m da je stannvanfska be«1a danes w3P]ra ka?:^r nređ letom f'nu dasi-ravrto je od takrat do?lo še mnogo iiovfh s^annvr'^v v T ;vbMano. A seđ^i ni več računati, da bi se moglo v riirbliani doleti se ka| stanovanj oz?rr>rr»a iz našega mesta fzseliti vec-je število nafemT7'*kov. Pomisliti je nri tem t^eba rn to, Ha se mora vsa-Vem« n?^nm ^rzavljanu. kf ga <>d-pravfjo iz LiubHane. preskrbeti dru-?7or1 primer«f> sta^iovanie. A ker so tuHi vsa marn^a me«ta in va^i na debeli ^rnm do za^tijccra koticVa moČ-nr> 7ns/rdena. da v rtaiveč 1cra?ih nt rro^lega ™ti nais'aMep?* stanovanfn, bodo nstpl? n^dai^i noTzkusi v tem O7ini brezusn^šni TJ^bltanska stino-. var ja so s stanovnici prenarx)lniena in sedanje za^ege državneira stano-vaniskega urada secrajo že precej čez nnrm^i^o mei^. V shičam kpke epi- demije bi se utegnilo to kruto rnašče-vati ir so merodajni faktorii za to odgovorni. V tem oziru se postopa v drugih mestih bolj obzirno in vlada je v vseh mest'h rajši pričela z in-tenzivneišim zidanjem barak kakor pri nas. Barake se zidajo na Dunaju, v Gradcu, v Pragi, v Brnu i. t. d., pri nas pa se enostavno hoće v stanovamskih delih omejiti. Ker pa cenim primerno stanovanje za polovico življenja, priporočam v tem oziru malo več obzirnosti. Ne morem smatrat' za socijalno čutećc^.: onega. ki vslljuje bodi si hišnemu 40-six)darju neljtibo stranko, ali pa direktno podnafemnika in to morda ćelo s sonnorabo kuhinje. Za souroia-rabo kuhinje pa se najbrže ne bode ogrela niti socijal^sticno komunisrić-no navdahnjena stranka. Kdor pozna ta zla, jih bo skušal odpraviti ne pa pomnožiti. Smo v dr'gem letu pomanjkanja stanovanj. sklicujemo enkete ii> druge razgovore, izdajamo naredbe, a izdatnega in odločilnega r.e narravi nihče in knkor se vidi, tuai nobeden faktor nima zadosti resne voiit: ie nevzdržli've rarmere odnravi?! ali vsaj ub^rži*ti. r!dina uspeš^ia resi'ev stanovanjsVccra \i>rasanja so nove stavbe, in naj si bodo 4o /e velike stanovariske bT?e, enodružinslre hl-šice z vrtovi ali kenčno tuđi barake. Vzcmito to /adevo energično, resno m \o premišlienem preudarku v roke in prenehajte že enkrat s preganja-nje;n sedanjih prebivak-ev, v prvi vrsrf hišnih gospodarjev, kot lastni-Kov hiše, stranko - najemnika pa toliko časa, dokler se ravna po hišnem redu. Dokler pa se bode hišne go-snr»darie omejevalo v najarlmitivnej-šib njih pravicah. da ?ie bode smel stanarin urediti primerno vsa I faktičnim stroškom in sedanji valuti, ker vsak trezen človek ^nora sn«i1tnii za smešna sedai dovoljena povisa-nia Če bodo stranke §e nadalje smele po najlepših stanovanjih sekali drva, prati in sušiti periio in pohvali 7. vodo, da priteče v nižte natlsirop-je, gospodar pa bode z odpovedjo raditega propadel in primoran dve-ma pravnima zastoonikorna plačati prav čedne honorarje i 11 čc ?c i,fre stranka za 20 K čctrtletnega pcvi-šanja stanarine pritožit na najemnf urad ali sedaj na državni stanevanj-ski urad, med tem ko se r,\u ne ;fdi prav nič Škoda plačati za Mer prav slabega vina dosti več, tolilćo čiisa se ne bodo hiše zijale v zcidostni meri in stanovanjska beda bode *ra-jala še dolgo. Ne tucat stanovaniskih naredb, temveč svobodo in pravico gospodarju to bode i?ospes?!o zidanie hi?. Vsaj razsodišče za cdpovedl stanovanj, ki je hoćemo mieti gosro-darji in najemniki. vam dajte, kar nismo mogli doseči niti v enem letu. dasiravno jednako že obstoji v I)eo-gradu. S tem bi se izdonra claj?ala na:-protstva med gospod irji In najemniki in bi odpravilo m:irsika-ero sovraštvo. Kedo bode pa zidal, ako sedaj lastnik ne sine odjjovediri, ako stanovanje rabi za svMe ntrokc in niti ne lokala, če ga rabi za sebe. Gotovo je naivečia krivt-'.-n, da se ne srne odnovedovati nit? trjrovskih lo-! kalov, ki nimajo z famoznim 5e av-strijskim zakonom v varstvo l'ajtm-nikov prav nobcnenkov, od zaklane 200 franc. frankov. za svinje, žive, 800 dinarjev od glave, za zaklane 600 dinarjev od 100 kg, za konje in kobile 1000 franc. frankov od komada, za mast in jedilno olje 350 franc. frankov za 100 ks, za vol-no, odpadke in izdelke iz volne 2000 dinarjev ck! 100 kg, za goveje kože 700 franc. frankov za 100 kg, za pre-mog in mineralno oMe 100% od vred-nosti. Tzdana je hkratu nova tevozna carina za predmete, katerih izvoz Je dovoljen orot! zagotovitvi valute in plaćanja izvozne carine. Seznain pređmetov obsega 141 postavk ter ie objavljen v 91. itevilki »Službenih Novin«. Po tej tarifi ie plaćati: Za hmelj 100 dinarjev za 100 kg« isto-tako za sladkorno repa Za perutni-no Je plaćati: za gosi to puro 15 dinarjev, za kokoši, race In dingo 8 dinarjev od komada. Za Izvoz konj za klanje se plača 350 franc. frankov za komad, za šunke, klobase, konzervirano meso 500 franc. frankov sa 100 kg, za suho slanino 500 franc frankov, za jajca 300 franc frankov od 100 kg, topljen in netopljen loj 1000 dinarjev za 100 kg, kože od iagnlet in jarčev 2000 dinarjev za 100 kg, ovčje, kozje, svinjske kože 700 franc. frankov za 100 kg, lisičje kože, kune, vidre, mačke, jazbeca 1000 francoskih irankov za 100 kg, zajčje, vol-čje, medvedje in kože druge divja-čine 500 franc. frankov za 100 kg. Za gozdne produkte: les za kurtvo 10 dinarjev za kubični meter, oglje 50 dinarjev za 100 kg, les, okrogei, za nadaljnje obdelavanje. mehek in trd, 20 franc. frankov od kub. metra, les za gradbo in daljnje obdelovanje, ob-tesan ali žagan, mehek 7, trd 20 franc. frankov za kub. meter, vino 100 dinarjev za 100 kg, pivo 50 din. za 100 kg, cement 10 dinarjev za 100 kg, rude: svinčene, železne, bakrene, cink 10 dinarjev za 100 kg, beljen vosek in parafin 100*) dinarjev za 100 k£, kovani žeblii 10 din. za 100 kg, sita iz konjske zime in lesena 10 dinarjev za 100 kg, metle iz sirka 50 din. za 100 k?, steklo brez razlike in steklem odoadki 50 dinarjev od 100 kg, elektrodi 10 dinarjev za 100 kg, surov svinec in cink v zrnu 100 din. za 100 k£. surov baker 500 din. za 10C kg. Seznam navaja 140 postavk nominativno, v 141. postavki pa pravi: Vse ostale surovine, Poifedelki in fabrikati, v kolikor mso v izvozni tarifi predviđeni, olačaio izvorno carino v izmeri 100% od vrednosti. Kjer je rečeno, da se carina plača v francoskih frankih, se more plaćati tuđi v dolariih. funtih, pezetah, holandskih gold*narjih, švicarskih frankih, grških drahmah ali lirah po pariteti, katero ima francoski frank na borzi v primeri z navedenimi novci, bodisi v gotovini ali pa v če-kih na Pariz, Za vsote preko 10.000 franc. frankov se sprejemajo garantna pisma bank, ki so pooblaščene za prodajo tujih deviz. Nadaljne odredbe glede paritete franc. frankov in naštetih tujih novcev izda minister za finance. PolitiCne uestl. = Na ustanovnem zborovanju podružnice »Jugoslovanske Matice« za šaleški okraj v Šoštanju sta bili sprejeti nastopni resoluciji: Prva resolucija: Vsi JugostoveTii, zbrani dne 18. aprila na manifesta-cijskem shodu ob ustanovitvi podružnice Jugoslovanske Matice za 5a?eško dolino v Soštanju, vznemlr-leni vsled poročil, da se namerava Italija za vedno polastiti Reke )n ^Kvarnera. 1. Najodločneje potidar-Wio, da sta bila in sta Reku in 'Kvarner neoporečno jugoslovanska 1ast ki ju nima, in ce!c ne proti Wil-sonovim načelom samooc1loČbe, nih-čc pravice odtrirati od našega n3rod-ne^a telesa. 2. Najenergičnaje protestiramo proti nameravani ujrrabitvi naše Reke in našega Kvarnera, ki sia vrata naše Jugoslavije, brez katerih bi ii pretila gotova gospodarska In kulturna smrt. 3. Pozivljamo vlado države SHS in njeno delegacijo v Parizu, da odkloni glede Reke in Kvarnera vsak kompromis in naj ji bo stavljen odkaterekoli strani. Svečano izjavtjamo, da ne bo naš narod nikdar dopusti! tujega vpliva i na Reko in Kvarner, marveč ju bo enal vedno braniti kot svojo nalsve-le}5o last. — Druga resoluci-j a: Vsi narodno čuteči Jugoslovani vseh političnih strank in vse njihove i kulturne, gospodarske in socialne organizacije, zbrani dne 18. aprila 1920. ob ustanovitvi podružnice Jugoslovanske Matice za Šaleško dolino na manifestacijskern shodu pod milim nebom v šoštanju. 1. Z ogorčenjem protestirajo, da mirovna konferenca, gazeč načelo samood-ločbe narodov, ne priznava našemu narodu v Primorju in v zapadni Ko-roški pravice, da bi se izjavil o svoji državni pripadnosti ter namerava tako zasužnjiti stotisoče naših za-vednih rojakov; 2. izjavljajo, da naš narod nikdar in nikakor ne more sprejeti naše niti teritorijalnih žrtev, ki mu jih nalaga predsednik Wilson v svojem nacrtu jadranskega vpra-šanja, po katerem bi skoro pol mili-jona naših rojakov bilo odtrganih od našega narodnega telesa, ter da naš narod ne more mirovati, dokler ne bo delo našega popolnega osvo-bojenja in ujedinjenja dovršeno; 3. pozivalo zato vse merodajne činitelje v naši državi, naše zastopnike v inozemstvu in predvsem naše pred-stavitelje na mirovni konferend, nal ne odstopiio niti za las od naših upravičenih narodnih zahtev; 4. po-zdravflajo ustanovitev Jugoslovanske Matice, kot organizacije, razšir-Jene po cell državi, ki stavlja nalotro, da podpira hi pospešuje narodne tež- ! nje otftrsMih bratom in im oUjfa I niih robstvo; i posivaio vs# roiake brez Isleme, naj to organizacijo pod-pirajo s vieml močmi pri ideaem vzvišentm dehi; 6. sporočalo roja-kom na aasedenfim ozemlju bratski pozdrav, tagotavljajoč tih, da narod v Jugoslaviji z njtmi bridko občoti krivico, ki jo morajo inrenašati pod tujim jarmom, ter Jfli pozivajo, da vztrajalo v barbi za svoje narodne pravice, neomajno, = Taktika sedanla vlada. Be-I ograd. 4. maja. V nedeljo dopol-dne se Je vršil na dvoru ministr&ld svet pod predsedstvom prestolona* slednika regenta. Prisotni so bili tu-i di naii delegati na mirovni konferen-; ci dr. Trumbić, dr. Vesnić in dr. 2oi-ifer, ki so poročali o jadranskem vprašanju. Seja se ie nadaljevala včeraj ob 16. popoldne, torej ob istem času, ko bi se imela vršiti tuđi seja narodnega predstavništva. Na ta način je hotela vlada nadaljevatf svojo sabotažo parlamenta« čeprav je dobila od krone naročilo, da dela v sporazumu in s pomočjo parlamenta. — Ka! to pomeni? Vlada hoče žrtvovati Reko? »Beogradske Novine« se v uvodnikih pečajo z Jadranskim vprašanjem. »Pravda« piše: o referatu, ki ga je naš minister za zunanje stvari dr. Trumbič podal na seji ministrskega sveta, da znatno omogoča direktne porazgovore z Italijo. Dosegla se je povoljna so-gtasnost glede Dalmacije, Skadra in okolice ter zadošča našim življen-skim interesom. Meje v Istri se bodo uirotov&e po VVilsonovi črtL Spor ostaja edino radi mesta Reke. ^Samouprava« piše: Posvetovanje s ćiani delegacije mora dovesti do končnega sporazuma z Italijani. Ne-udeležba našega kraljestva na san-remski konferenci bi mogla dovesti do tega, kar se je zgodilo 14. in 20. januarja. Zato je pot, na katero je se-daj krenila naša delegacija, t. j. po-izkus neposrednega sporazuma, ugodna za nas in za Italfjo. Italijan-ski ministrski predsednik NUti je prevzei odgovornost pred dežda za neposredni sporazum z našim kraljestvom. Vlada g. Protića smatra, da je treba resiti jadransko vpra-šanje in mu je posvetila vso svojo pozornost Ustni referat delegatov je pospešil, da se člmprej precizira stali-šče vlade, da se na ta način v interesu obeh dežel najde izhod iz seda-nje težke in negotove situacije. Naj-večje težave obstojaio sedai radi mesta Reke. Nota vlade g. Davidovića od 20. januarja, ki je izjavila, da kra-ljestvo SHS opušča suvereniteto nad mestom Reko, je velik korak na po-tu k sporazumu. Za resko luko je izjavila Italija, da se odreka suvereniteti, dočim Je vprašanje o suvereniteti Reke same ostalo še odprto. V vpra-šanja Dalmacije in WHsonove crte v Istri kaže, da Je dosežena soglasnost Vprašanle in mele severne Albanfle bi se taek> resiti povollno za naše vitalne interese. Sporazum med dvetna deželama, ki imata skupne interese na Jadranu, bo tvoril novo perUodo mirnesa razvitka ter bo zbiižai ti dve državi. Tako se bo dal Evropi in vsemn svetu primer, da obe interesirani deždl gledata nad površino na^fžilh hiteresov, da bi s tem zadovođja viSJe in trajne potrebe svopli narodov. — Idu. = Nov način nvdiavllania vlad-ne poHtike? Z a z r e b, 4. maja. Nova prometna politika sedanje vlade se kaže po Hrvatskom na ta način, da se dostavijajo klerikalni m vladi blizu stoječi listi po en do dva dneva preje naročnikom, nego drugi časopisi. = ZMi se prekršSavalou Zagreb, 4. maja. Zajrrebška vlada ie dovolfla žldom, da spremene svoja imena v čisto jugoslovenska. »Narodne novftiec prinašajo đanes spre-membo imena nekega Davida Mal-erja iz Koprivnice v Dušan Marić. — Zanimivo ie. da se je doslH dovo- r< Ijevalo spremeniti Ie ime, ne pa tuđi krstno ime in da se sedaj spreminla« io tndi krstna imena, kakor kale to sprememba Davida v Dušana. = Ma^testadfc v SiattaL Za-K reb. 4. maja. V Slatini se ie vršila v nedaUo vella manifestacija za dinastijo KaragjorgJevićev. insoslo-venako Reko in edinstvo kuroslo-venatva sploh. Manifestacija se Ie koafiala z veličastnim obhodom. ka-terega se Je udeležilo okrog 10.000 UudL med njimi nad 5000 kmetov. = Nov list v SpUttt Zagreb. 4. maja. V Splitu je pričel izhajati četrti dnevnik pod naslovom »Novi liste, ki Ra ureduje znani novinar Oskar Tartaglia. = Kake bajke sirijo itaifianski listi. Bakar, 4. maja. italijanski list »Italia nuova« poroča, da so se bavile zavezniške vlade z vprašanjem notranjih težkoč v naši državi. D* Annunzijeva »Vendetta« od sobote širi istotako tendencijozne vesti ter pravi: Na Balkanu je nastala država, ki šteje 12 milijonov prebfvalcev, od katerih |e 8 milijonov kulturno visoko stoječih ljudi in 4 milijone Srbov. Vendar pa se dogaja, da ta manjsina 4 milijonov tiranizira ljudstvo tako na Hrvatskem kakor v Sloveniji, V tej državi je vse proti Srbom. Komunisti, Nemci, Hrvati, Slovenci, Madžari, Bolgari, Albanci, vse je sito srbskega tiranstva. Srbi so rudi največji neprijatelji Italijanov radi jadranskega vprašanja in groze Italiji z novo vojno. Zahtevati se mora od zaveznikov, da v tej državi potom ljudskega glasovanja odi oči k> narodi sami, kam hočejo pripasti. Le na ta način je mogoče, da se tlačeni narodi rešijo iz teškega robstva Srbov, pod katerim sedaj čeje. — Iz članka diha duh izdajic Franka in Sachsa, na drugi strani pa strah pred besedami Soča, Jadran, zato hočejo sedaj sejati razdor z velikimi gesta-mi kot zaščitniki kulture, ki je sami zlasti na Reki nimajo v izobilici in z vpitjem o srbskem tiranstvu. Zna-i m> je, kako so še pred nedavnim časom oznanjevali svetu, kaki junaki in spasitelji so bili Srbi in kaki barbari so Hrvati, ki so zahtevali zase naše Primorje, na drugi strani pa še dobro pomnimo ogabno gonjo tržaŠ-kih italijanskih Hstov proti Slovencem in proti vsemu, kar le diši po slovenstvu. Sedaj so pa naenkrat Srbi padli v nemilost, tirani, zatiralci narodov itd., to so blagodoneče pri-slovice. ki jim jih dajejo ti klavrni [talijanski junački. Je pač stara igra, ki jo igrajo Italijani, ko so uvideli, da nišo mogli naščuvati s svojim bevskanjem Srbe proti Hrvatom, Slovence proti Hrvatom, Srbe proti Slovencem, zato poskušajo sedaj narobe nahujskati Slovence in Hrvate proti Srbom, a eno je gotovo, da jim tuđi ta nakana ne bo obrodila zaže-ljeaega sadu. — Gibanje reforntnesa sveče-nlštva na RekL R e k a, 4. maja. 01-banje reformnega duhovništva je našlo precej odziva tuđi n^d reskim svečeništvoiru zlasti pri reSkih ka-pucinih. Gibanje skušajo zatreti v celem zasedenem ozemlju razni opati, škofi in visji cerkveni predstojniku ki jim je gibanje med mlaj-šimi duhovniki silno neprijetno. Vod-ja gibanja med reškimi kapucini ie mladi, inteligentni pater Jeronim Tome, ki je večino svojih sobratov s svojo nesebičnostjo, marljlvostjo in vestnostjo prepričal o nujni potrebi temeljitih cerkvenih reform. Me-gov največji nasprotnik Je bfl njegov lasten predstojnik, prijor pater Škrivanić, ki je ravnal s Tomcem tako grdo, kakor ne bi smel ravnati noben Jusrosloven s svojim bratom, kamoli Hrvat s Hrvatom. Prior Skrivanić je ovadil patra Tomca pri Df Annunziu ,češ, da širi med kapucine in duhovništvo Jugoslovensko gibanje, da propagira na Reki iugo-slovensko cerkev in da s tem rovari proti Italiji. Nato Je dobila vojna po- HcUa od Tf Amitmrf!a nalogo. da lz-Ura patra Tomca z Reke. Ta se ie napottt takoj po obvestitvi k D' An-nunslin in mu poročal o programu reformneca gibania. nakar mu je D9 Annunzio dovolil da srne ostati na Reki In se vrniti v kapodnsld samostan. Ko se je Tomec poslavljal od D' Annunzija, ga je ta vprašal. če ve. kdo ga je ovadil in ko Je pater Tome to zanikaL mu Je D' An-nunzio odgovori!: Vaš predstojnik, prior Škrivanlć sam! Ogorčen se je vrnU pater Skrivanić v samostan ter povedal svojim sobratom« kako podlo je ravnal predstojnilc To je vse kapucine tako razljutilo, da so odšli k predstojniku Škrivaniću, mu odvzeii ključe samostana in ga za-prli v celico, kjer bo ostal toliko čar sa, da se mu odkaže dru« samostan za bivanje. = Demokratski diiaški klub »Jugoslavija« in stavke. Zagreb, 4. maja. Organizacija jugosloveu-skega diiaštva je na zadnjem se-stanku v Zagrebu oštro nastopila proti komunistom in so temu se-stanku prisostvovali tuđi delegati đemokratskega dijaškega kluba »Jugoslavija«. Ker se je v zagrebških listih o sklepih tega sestanka poro-čalo netočno, iziavlja »Jugoslavija«, da se je udeležila sestanka zato, ker je bilo na vabilih izrecno navedeno, da gre za državne interese In da je dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena, udeležiti se sestanka. Demokratski akademski klub »Jugoslavija« se je udeležil tega sestanka po treh delegatih, kl so preči tali sledečo resolucijo: Klub priznava, da je stavka neopravičena hi državi škodljiva in je klub pripravljen, izvesti vsa tehnična dela, ki so v njegovi moči.da se zatre delo onih. ki sabotirajo državo. Nikakor pa ni klub za pobijanje stavk, če se izka-že, da je stavka opravičena, odloči-tev pa, ali je stavka opravičena ali ne, pa spada pred drug forum. Na vsak način bo deloval klub proti vsem poskusom protidržav. agitacije ali za kršitev narodne integritete. = Madžari so pripravljali napad v JugoslavUo in Cebosiovaiko. Cehoslovaski listi poročajo o pone-srečenem madžarskem napadu pri Subotici. Madžarsko društvo za narodno obrambo je pripravljalo napad tuđi v Cehoslovaško, toda priprave so bile pravočasno razkrite! V Bratislavi, Košicah in PreSovu so aretf-rali 46 Horthvjevih agentov. List ! >Az Ember«, ki izhaja na Dunajo, poroča, da so imeli ti agenti nalog 1 povzročiti na SlovasTcem boljševislce izgrede, da tako upravičijo madžarsko »posredovanje« na Slovaškean. Vse to delovanje, naperjeno proti konsolidaciji Jugoslavije m Cehoslo-vaSke, je vodfla in finančno podpira-la Budimpešta. Zatrjuje se, da je bilo vtihotapljeno veliko municije & Avstrije na Madžarsko, kar bi bilo v zvezl z namenom vstanovitve enotne madžarsko ^ poljske fronta proti ČehoslovaSci. — Renner in kommtteH. Na proslavi 1. maja v Dunajskem Novera mestu je državni kancelar dr. Retv ner izjavil, da namerava vojaška premoč na morju zapadnih držav zasužnjiti svet. V tej smeri se priča-kuje za osvoboditev še večji boj kot doslej. Borbo bo izvojeva! proletarijat vsega sveta. Odločitev je v ro-kah delavskih mas zapada in Rusije. Ruska pot ne vodi do cilja v Av* striji. Zaradi tega se državni kancelar postavlja na stališče demokrad-je. — V Neunkirchnu je dr. Renner oštro kritiziral postopanje koraunl-stov. ki naravnost provociralo n»-varnost katere pa ne moreio obvla-dati. —LDU. — Antanta in razorožHev Nem-člia »Corriere della Sera« poroča, da so se antantnl ntinlstrski pred-sedniki za časa konference v San Remu razfirovarjali z raznimi novi-nadi o razorožitvi Nemčije. Mille- Dr. Iv^L—h: Deoln. Popoidne je stal na Donavl pripravljen parobrod, da nas popelje v Devin. Vam vsem se bo zdelo gotovo znano to ime, saj imamo svoj Devin pri Trstu — zato se bodete čudili, kako da je Devin tuđi ob Donavi na SlovaškenL Mažari so rekli temu kraju menda Theben in to ni nič drugoga, kakor staroeiovanski Devin. In Se več! Na parobrodu se ie zbrala zelo pisana družba. Bilo Je par francoskih generalov, članov franc voj. komisije, minister dr. Srobar, župan dr. Bela, naši češki in slovaSU znanci, nekaj dam in mi, jugoslovenski no-vinarjL Seveda je §el z nami tuđi ki-nofotograt ki nas je spremUal po vsej poti. Pristan je bil poln občin-stva, godba )e zaigrala in čehoslov. jaaitMa to ymck> svrihnla x sato. ko se je parnik začel pomikati na-vzgor po Donavl Nudil se je nam krasen razgled na mesta Vidi se* da je morala ra nastati v starem času naselbina, ker narava sama nudi priliko za ntrdbo ob Donavl. Nad mestom se dviga grad s svojiml štirtmi prazniml stol-pi. Sedai se sele vidi kako lepa ie bila zgradba nekdaj. Ko bo zopet stala tn nad Đratislavo v svog prvotni krasoti. bo v okras mestu in vsej okolici. Na sevemem breru Donave se vleče od Bratislave navzmr tikalnat hrbet. na jugu pa je široka ravnina, poraščena z bičevjem in nizkim drevjem. Naši znanci so nas kmahi opozorili na žično ograjo, ki Je na Široko raspletena med goičavo: to le mela med Oftrsko, Avstrifo In Ce-hoslovaSko. Tu smo torel ▼ vafaem koto, kjer so skupni trčfll malartM, nemški in slovansld rod. Dmava Je bila pot na vzhod: Netnd so prodirali ob nji: v bitvi na Moravskem polju in ud Suhih krutih, kjtt Jn pa- del češki krali Otakar. ki je bil tuđi naš korotansld vojvoda, je bil zlom-lien zadnji odpor slovanstva. Odri-nfli so nas od Donave na sevferu, in Dnnai Je zavladal nad deželami, ki so bile v zvezi s to reko. Od ogrske m^e naprej so ob-vladali Donavo Mažari; odrinili so od nje Slovake na sever in nas na jug. ZemUepisne razmere pocosto odločojeio v orodovini: in tu so od-Io6evaie: ide moderna tehnika flh bo mofda premamtL Ob brecn vidimo češko obmef-no straža Tam one roičave na jogu so ie Avstrlja — severol brer Je če-hoslovaad, dasi ie tuđi na te) strani ie nekaj netnških vasL Bfl ie lep U skorat ponladansU dan. dasi smo bOi te ▼ »četku marca. Za nami se ie bfl v Đratislavo ortpelial tuđi mi prijate« JarosUv Kvapfl, bhr« dramski ravnatelj Narodne« divadla. sedai vladni svet-nfle in oddelni nafiefadk v ministr-I stvn protvete* Stal Je s svoto vese- lim zadovoljnim obrazom na vrhu in je gledal po okolici Spomnil sem se naše vožnje po Vltavi majnika me-seca L 1918. Takrat smo se peljali z izleta, iz Sazave proti PrasL Z vrha ladje Je takrat ffovoril Jaroslav Kvapil lep srovor: danes se vozimo še po naši Vltavi, prišel bo čas. ko se borno vozili po našem — morju. »Ali se ie spominjate onega ko-vora?c sem sa vprašaL ko sva se ozirala na okrog. »Dobro, dobro,c mi Je odsrovoriL »Vidite, takrat smo bili na Vlta-vf, zdaj smo na Donavl, počasi pri-demo todi na morje . . .« Naia vožnja Je traiala že nad eno uro, ko smo zajdedali na severu strme skale tik nad Donavo s spomenikom na vrim. »To Je Devin.« Narmvnost navpflr nad lirokhni valovi se dvhra skalna stena, ki priča s svojo zunanjostjo. da Je tn stala od vekov. Okoli nje se razprostiralo skale in po oričs okoli ta okoll stoil sidovje stare razvaline. Vidi stx da 9 je tu poseben kraj. Donava je tu Široka, ker naredi velik ovinek in od severne strani pridrvi vanjo vesela Morava. Kraj se mi je zdel nekako znan: za hip sem se ozrl proti zapadu, kjer se je dvuralo par znanih vrhov v temnih nejasnih barvah .Da, to Je on — naš Hainburg ob Donavt Tam smo bili zaprti leta 1915. Nemški vo-jaki so hoteli streljati na nas, ker smo si upali govoriti. — Kdo bi si bil takrat mislit, da smo tako blizu slo-vanskega Devina! Tako slabo smo poznali zemUevid. Kdo bi si bfl pa tuđi mislil. da nas bo kdal usoda vrsda v ta strašni kraj. . • Toda to so soo-mini. Tam je Hainburir in njeRove Ječe — tu ie Devin in njegove stare razvaline. Stoiimo na en! najvaž-nejših zemljepisnih točk v razvoju slovanstva. Tu ob izlivu Morave in Donave, kjer Je -bil* pot odpria na vse strani, tn Je bilo eno najvažnejših prometnih sredlic ob času, ko ni bflo niti čest niti železnlc ta le todi najvainijie 102. Stcv. »SLOVENSKI NAROET, datfc »«Ja 1M0* 9« totran* pristanišče Veiikomoravske in Sve-topolkove države. Zato je tam na oni strani stara nemška trdntava Hamburg, in tu ie Stara slovanska trdnjava Devin. Tu sta se gledala iz oči v oči dva stara nasprotnika, ki sta se borila za prvenstvo v srednji Evropi: German in Slovan. Stala sta vsak na eni strani Đonave: tu je prehod: saj ]e tuđi Napoleon leta 1809. tu blizu prepeljal armado na drugi breg. Priroda sama je tu stis-nila tek Dooave in poskrbela za ne-kaj otokov, đa temboli omogočuje prehod. Zato sta nastali trdnjavi, ki sta ta prehod avfrali in pot ob Do-navi nadzirali. ■ ' K Devin pa je bil baje še več nego trdnjava —: bil Je fcaje kulturno sre-dišče Velike Morave. NajnoveiSe preiskave trdljo, da ie stal na tem mestu oni Velehrad.ki je bil sre-điSče Metodovega detovanja. »Slch vensky detmik« je prinesel o tem podlistek, ki smo si ga z zanimjffljem prečitali. Fuldsfti letopfeU ki popisujete bole mcrf Nemd in kfaesom R»- stislavom, izrečno govore, da prebiva Rastislav v trdnjavi, ki se imenuje »Devin«. Tu sta torej stopila Ciril in Metod na tla velikomoravske države, tu je nastala prva slovanska šola, odtod se je širila slovanska kultura na sever in na Jug. Doslej se Je z gotovostjo trđflo, da je bilo srediSče Metodovega dela na Velehradu na Moravskenu kler stoji sedaj samostan in cerkev, od leta 1912. pa se trdi, da Je bil to — Devin ob Donavt * Naš parnik Je phil nekaj časa ob izBvu Donave navzgor in navzdoL da smo si ogledali kraj. Slovanska potnika Iz Soluna sta gotovo dospfcla po Donavi in sta izstopfla tu, kjer je imel Rastislav svoj prestolnl grad. Cutili smo, da stojimo na aeodovin-sko važni točki: pred nami se Je vzpenjala iz valov mogočna skalnata stena: po skalah navzgor stoje m pol v razvalinah stari stolpttH, okrog se vldijo ostanki starega močoega gffMn n* mlam AmMm fe §m ■■*■■* stare trdnjave In nad njo se dviga visok steber — spomenik vellkega dogodka: na vrhu okrogiega kame-nitega stebra stoji kip — Arpadov. Ta steber so postavili leta 1896. Ma-žari Vspomin tisočletnice, odkar so zavladali nad to slovansko zemljo. To je bila ena najbolj zapadnih točk njttiovega kfaljestva . . . Izstopili smo s parnflca m smo odSH po ozkih stezah sredi razvalto navzgor. Tako velikih razvalili Ie nisem. videl: spominjalo nekoliko na razvaline celfekdga gradu, sama da so Se mnogo obširnejša. Ves ta skal-nati grič Je bil ena sama velika trdnjava — straža ob Donavi m Mo-ravi Razvaline spominjalo na tri različne liobe: stari Rastislavov grad Je bil ob vznožju strmega vrha in se Je obranilo Se mnogo obzMfe ki ga Je obdajato. 1% pod tem obzid-Jem leži vas, katere prebivale! so dar nes NemcL Na vrhu je stal tirednfe-veSki viteški grad. ki » Je L 1272. vzel č^Ski krali Otakar, pomele Je M tast raznih grofov. tete 1595. pije dobil Štefan Đathoit leta 1683. je bil I Se tako močam da so ga Turki za-man oblegali in leta 1809. so ga Francozi razstrelili v zrak — od ta-krat je v razvaHnah. Plezamo navzgor po strmini: d&, to trdnjavo je bilo nemogoče za-vzetl drugače, kakor z izdajalstvom alj z gladom. Arpadov spomenik na vrhu spommja danes slovanskega potnika davne minulostL Spomenik je lep: hoteli so ga že podreti, toda vrh Je zelo ozek: će bi ga prekucnfll bi «e razbil navzdpl po skalah m bi pade! v Donftvo. Mažari so baje zanj obljubili kompenzacijo in tako caka tu trenotka, ko odid& s slovanske zemlje nazai k svoflm gospodarjem: Ni ga bilo lahko postaviti: tuđi o<*-nestt ga & te strme ozke visine ne bo lahka Neki vojak Je rekel, da bi se dal z nasprotnega brda lepo s topom odstrelitL Toda ta spomenik Je zdaj mrtev in pred nami oživljajo razvaline. Po vsej vlšavi pod nami se raz-prottira staro zidovje, tam stoje Ie r fra*, tam je ohfttfe tam Jr raft» ■ Injak. tu se Se kaže Širok zid, tam Je zaraščen s travo . . . Bog ve, kaj se skriva v tej zcrtđJL Koliko na5o zgođovine je zakopane o nft. Govornik stoječ pod Arpađorvtm spomenikom^ nam razigra, kje }e* stal Rastislavovi grad. Tam na rav-, nici se Se vidi v zemlji križ. tam Je stala cerkev. Pol ure bi rabili, 6e bi hoteli obiti vse obzidje: tu Je zakopana Se marsikatera staroslovanskgj zapojčma: sedaj po 1000 fotih smo tu zopet na svojih tleh in iz raarvalln borno izkopaU ie marsfleafc spo-min... - r Polni čudnih misli sn*6 18 preEa teh starodavnih krajev. Po razvaB-i nah je zelenela prva pomladanska trava« in nemUđ otrocl so akakaB okoli nas. Prišli smo tktef debelo obzidje zopet na breg Donave ta smo odSli na svoj parnik. Nekako molčtf* či zamišljeni smo sedeli, drug pri drugem: gledali amo nazal Devto fc( mislili na ifreteklost m imkđMK t*jLi * * ■ ■* \ *... c\ ■, ■ ■ rand meni, da je treba do pičice izvesti versaillesko mirovno pogodbo in obtožiti Nemčijo, ker ni izvrSila do predpisanega termina razorožit-ve. Lloyd Oeorge in Nitti pa sta mnenja, da Nemčifa danes ni več ne-varna. Nemška vlada je slaba in nezmožna. Lloyd Oeorge priznava, da Nemčija vsled kaotičnih političnih razmer ne more uveljaviti vseh na-redb osrednje vlade. Oospodarski položai Nemčlje je obupen in zahte-va pozornost zaveznikov. Zahteva pomnožitve nemške vojske ne vse-buje prav nobene nevarnosti za an-tanta Za slučaj kake samostojne ak- cije s strani posameznih zaveznikov je Lloyd Oeorge izjavil, da bi to po-menilo prelom zavezniStva. Ootovo je, da bi bila taka akcija uspešna, ker je Nemčifa danes popolnoma oslabljena, toda ona država, ki bi podvze-la tako akcijo, ne more računati na pomoč zaveznikov teđaj, ko bo prišla Nemčija zopet do svoje moči. Nitti se strinja s splošno razorožltvi-jo, kar bi povzročilo likvidacijo voj-nega navdušenja^ ki §e vedno obsto-ji, čeprav je minulo že veliko časa od premirja in versailleske mirovne pogodbe. .. ^» Telefonska In brzojaona porofila. KAKŠNE SO ITALUANSKE ZA- HTEVE. LDU. Beograd, 4. maja. »Trgovinski Glasnik« piše v uvodnem članku pod naslovom »Albanija«: Za rešitev jadranskega vprašanja je stavila italijanska vlada, kakor se čuje, nastopne zahteve: Istra n&j pripade ItalUi približno do znane Wilsonove crte. Reka z okolico in otokom Krkom naj bi bila posebna država pod varstvom zveze narodov z nevtra-ffe!rano luko. Otoki Lošinj. Vis. La-stovt) m Pela^ruž naj bi pripadli Italiji. Mesto Zader naj postane avto-nomno. Albanila pa naj bi bila država pod [talijanskim protektoratom. To so glavne italiianske zahteve, to-đa v teh zahtevah je še nekaj hnjše-ga, kar ne posega samo v naše interese in naše pravice na Jadranskem morju, nego tndi neposredno v naše življenske interese na Balkanu. To so ^talijanske pretenzije na Albanijo. Pod nobenim pogojem se ne more dopustiti Italiji, da ugrabi Albanijo. S tem bi se stvorilo na Balkanu isto, kar ie storil beroltnski kongres, ko ?e dovolil avstro - ogrski monarhiji okupacijo Bosne in Hercegovine. Albanija je podlaga in bolestna točka na najudobnejšem prirodnem potu za prodiranje na balkanski polotok. Ta pddla^a in izhodna točka se ne srne nrepustiti Italiji. VRHOVNI SVET — MEDNARODNA VLADA. LDU. Parfz, 4. maja, (DKU.) Po poročilu »Tempsovemc sodijo v kro-53jHi vrhovnega sveta, da mora ta korporacija postati međnaroden vladni organ. Mogoče je, da se bo nekega dne razmotrivalo o sprejemu nemsicih đelegatov v vrhovni svet, kakor tudl o sprejemu zastopnika Rusife. Potem bi poleg zveze narodov obstajal međnaroden vladni organ, šestavljeniz mlnistrskih pred-sednikov vseh držav. MEDNARODNA PARLAMENTA- RlCNA KONFERENCA. LDU. Pariz, 4. maja. (DKU.) Ka-Kor «e govori, so na programu med-narodne partementarfčne konference nastopne točke: 1.) Draginjska kriza ib nieni vzrokl ter međnarodni ukre-pi za ot>rambo proti njej; 2.) zračni transporti in odnošaji do mednarod-ne trgovine; 3.) posledice meničnih tečajev na mednarodno trgovino; 4.> proučevaTije možnosti znižanja vozarine: 5.) renostavljenje državnih pređpisov pri gradnji ladij, v kolikor prihajato v poštev trgovske lađfe; 6*) odredbe m trgtrvinski odnošaji med zapadom in vzhodom. POMOĆ SREDNJI FVROPL LDU. Haag, 4. maja. (DKU.) MedzavezirfSca pomožna konferen-csa «i raslifcne države Srednje Evrope se ie zsedinfla o predlogih glede pomožne akdje. Ta akcija bo obsta-Jala v dobavljanju žlvll in sirovin. V plačfld bo vsaki državi dovoljen kredit. Vsi krediti bodo tvorili skfopno svoto aca razdeljevanje, za katero se bo našel primeren način. Medzavez-nSka komiifti bo ukrenila vse potrebno, da se bođo krediti dovoljevali po potrebi vsake države. MIR MED AMERIKO IN CENTRAL-NIMI DRŽAVAML LDU. London, 4. maja. (DKU.) »Times« javljalo iz Washingtona: Senator Lodge bo predložil jutri v senatu sklep, po katerem se proglasi mir z Nemčijo In Avstrijo. Na dnev-nem redit Je zahteva, da zaČne pred-sednik pogajanja, da se vzpostavijo z obema državama prijateljski odno-šaji. SESTANEK DR. TRUMBlCA S SCIALOJO. LDU. DanaJ, 4. maja. (CTU.) Rimska »Tribuna« poroca, da se bo sesel Scialoja z dr. Tmmbićem v Svici in sicer v Brigu ali kakem drugem kraju ob simpionski železnid. VOLITEV PREDSEDNIKA V AME- Rna. LDU. Dunaj, 4. maja. (CTU.) Po pariških vesteh kandidira republikanska stranka v Zedinienih državah senatorja Lodgea za predsednika. STAVKE V FRANCI.n. LDU. Lordon, 4. maja. (DKU. — BrezžiČno.) VčerajŠTiii poziv franco-ske delavske zveze k sta\id je resno vplival na Dlovstvo. V Marseilleu so momarii zaptistili vse ladje, tuđi dva osebna patnika. 2000 ljudi ne more odpotovatl. Stavkujočih je 12.000. Parniku »France« se je zabrani! od-hod. LDU. Pariz. 4. maja. (DKU. — Brezžično.) Stavka ?ele7ničarjev Ima Ie malo uspeha. Oskrba Pariza je za-gotovliena in za premogovne zaloge je vlada poskrbela v veliki meri. VOJNA ODSKODNINA NEMČIJE. LDU. Berolin, 4. maja. (DKU.) »Vossische Ztg.« javlja iz Bazla: Medzavezniška obnovitvena komisija pod nredsetfetvom Poincareja je naznanila, da ne more zavezniškfm vladam predlagati znižanje volne od-škodnine. ki Jo ima plačati Nemčija, in da takei?a predloga tuđi ne more zagovariati. POLJAK1 V KUEVU. LDU. Nov! Jork, 3. maja. (DKU). »Associated Press« Javlja iz Varša-ve: Poljaki so dne 2. maja vkorakali v Kijev. Češko - nemški jezhcovni spor. LDU. Prasa, 3. maja. (DKU.) Kakor poroča »Prager Abendztg.«, se je izvršil v danaSnJ! seji osrednje volil-ne komisije po izvedbi drugega !n tretjega skrutinija za senatne volitve iznova exodus nemških članov, ker predsednfk zopet n! dal izgotovlti nemškega protokola. Zastopniki nemSkih stran so odSli, ne da bi bili podpisali češkf zapisnik. PREISKAVA PROTI CASTNDCOM V NEMCIJI. LDU. Berolin, 4. maja. (DKU.) Pod vodstvom parlamentaraega dr-žavnega podtajnika v mintstrstvu državne brambe poslujoči urad, ka-teremu Je poverjena preiskava do-godkov v marcu, Je preiskal 14 pri-merov m je predlagal ministru državne brambe, obtožit! generala von Hfllsen, v. Lettow in Stretnpla, pol-kovnika barona Wagenheima in Le- ' debourja, podpolkoviiika K1bewitza in majorja Mattlasa in Jih odpustfl iz službe; generala von der Hardt, pod-polkovnika Wetzella in majorja von Siidow in Bocka poslati na dopust in jih obtožiti. POLJSKO - NEMŠKI SPOPADL LDU. OpoOe, 3. maja. (DKU. — Wolff.) Vsled izredno velikega raa-burjenja nemškega prebivalstva v Opolju, ki traja tuđi Se danes, so sklenili poljski zastopniki glasovalne komisije, kakor tuđi člani pollskega poslaništva, da odpotujejo iz Opolja. Le pod zaščito franeoskih čet se jim je 5>osrečilo zapustiti hotel po drugem izhodu, ker se ie nabrala že mnogobrojna preteča nmožica. Poljsko poslaništvo se je postavilo pod varstvo franeoskih Čet. Po vseh delih mesta so nastali krvavi spopadi. Pomaka, kl Je včeral strdtol na nmo-žico, so ustrelili. OKRADEN UKRAJINSKI KURIR. LDU. Berolin, 4. maja. (DKU.) Po vesteh tukajšnjih jutranjih listov so včeraj popoine v Berolinu areti-rali ukrajinskega zdravnika Oranov-skega, ki je na Dunafu ukrajinskemu diplomatskemu kurirju za Orško Clausmanmi ukradel več zavojev z novčanicami raznih držav v vredno-sti več milijonov. Pri njem so našli bankovce , raznih držav r vrednosti več stotisoč mark. Navzllc temu je tatvino tajil. HORTV — KNEZ MADŽARSKE. LDU. London, 4. maja. (DKU. — Brezžično.) Po poročilu iz Pariza bo admiral Horthv v najkrajšem Času izvoljen za kneza - palatina Madžarske. - Za politične preganjance o čehoslaol]!. Oni, ki so trpeli med voino pre-ganjanje zaradi svojega političnoga prepričanja, sa danes v naši državi zadnji, saj smo doživeii čaše, ko so najhujši avstrijakanti v ospredju uradov in ćelo na vladi. Na češkem so bili vsaj toliko pošteni, da so dali onim, ki so se borili za češko svobo-do, v svoji državi službe, pri nas pa žanje ni prostora. Svoj čas so se napisale pole, ki so zopet izginile m menda nihče več ne misli nanje. Razveljavilo se je par smrtnih ob-sodb, pa se gotovo danes denuncijantom bolje srodi, nego sorodnikom onih, ki so padli vsled pričevanja teh izdajalcev. Češka organizacija političnih preganjancev je podala pred-loe in češkoslov. narodno predstavništvo je sprejelo zakon, ki naj vsaj delotna popravi avstrijske krivice. Zakon se glasi: Zakon z dne 14. aprila 1920. Narodno predstavništvo češko-slovaške je sklenilo sledeči zakon: § 1. Vlada se pooblašča, da po svojem preudarku odredi iz drž. sredstev primemo odškodnino dr-žavljanom čehoslov. republike ali njih sorodnikom (§ 2.), ki so v vojni 1. 1914.— 1918. bili protipostavno iz političnih razlogov od avstro - OJO"-skih civilnih ali vojaSkih uradov internirani, konfinirani, v preiskoval-nem zaporu ali v iečt umorjeni ali na zdravju težko poškodovani, z ozl-rom na osebe: a) ki so bile vsled tega oSkodo-vane na svoii eksistenci; b) nišo bile na drug način od-škodovani; c) nujno potrebufelo drž. pod-pore. § 2. Odškodnina -se more dat! Sorodnikom imenovanih, ako so bili navezani na dohodke preganjanih in odgovarjajo pogojem pod a, b, c Iz naSc hral|eolne« — Ureditev uradniških olač. LDU. Beograd, 3. maja. Ministr-ski svet Je sprejel naredbo, s katero se urejujejo plače in položaj državnih nameščencev pri državnem monopolu. — Pašić zopet obolei. »Epoiiac še: Pišić vsled slabega zdravja ni usrel priti v Pariz, OdšeI Je v ko- oališče, kjer le bil tuđi lansko leto na đaljšem odmoru. — LDU. — Umor noslanca T .Draškovl-Csl LDU. Beograd, 3. maja. Iz Kragujevca poroCajo, da so na potu med Raso in Kragujevcem razbo)-nlki ubili snoči poslanca Tihomira Draškovića, hudo pa ranili odvetni-ka Miliutina Filipovića in sodnika Marinkovića. — Za ureditev iolstva na Hr-Tatskem. Zagreb. 3. maja. Pover-jeništvo za prosveto in verstvo le izdalo okrožnice na šolske oblasti radi ustanovitve rednih selskih in pomož-nih šol v krajih, kjer še take Sole ne § 3. Kar se tiče oseb, ki ne spadalo pod zgoraj navedene zakone ki so bili po avstro - ogrskih zakonih pred 28. oktobrom 1918. oškodovanl in unajo po mirovni pogodbi svoje zahtevke na odškodnino od Avstro-ogrske, je vlada pooblaščena, da to škodo ugotovi hi uveljavi napram Avstro-ogrski ozir. njenim zavezni-kom, da bo v reparacijski komisiji priznana in iz plaćana, in da to odškodnino izplača. § 4. Podrobnejša navodila, kdo more odškodnino zahtevati, kdaj in kje dobi izplačano, se določijo s posebno naredbo. Res oluci ja: Vlada in uradi se pozivajo, da se pri razdelitvi do-sestev, ki so bila konfiscirana na podlagi zakona z dne 16. aprila 1919. in pri nameščenju v drž. službi in pri drž. podjetjih in pri drugih gospodarskih in soc. ureditvah ozira na pol. preganjance in njihove %sorod-nike. Ta zakon stopi v vellavo z dne-vom razglasitve. Izvedba se naroča vladL Kakor rečeno ie č^ioslov. država v veliki meri Že izvrSila svojo dolžnost s tem, da je dala preganjan-cem primerna mesta v drž. službi. Pri nas vsega tega ni bilo, kajti držali mo se gesla: Kdor je bfl zvest Av-strijec, bo tuđi zvest Jugoslovan. Zato so prišli na svoja mesta Ijuđje, ki delajo s svojo pretc^dostio sramoto našemu imenu. Tu ne gre zato, da se poplaća trpljenje in Skoda, gre za pravico, kl jo narekuje nar. čast Pa tega pri nas ne razumeio. Naše nar. predstavništvo nima časa niti za bol] važne stvari, kaj sele za tako baga-4elo. Kaj so Cehi napravili pred svetom s svojo »mafijo« in s poročili iz zaporov in ječ — pri nas pa le vse, kakor da tega sploh ni bilo. Nekaterim se zdi morebiti cek) nepotrebno ----------- obstojajo. Okrožnlca ocrtava vse predpogoje, ki so potrebni za usta-novitev takih šol in glede nastavUa-nja učnega osobia, — Stanovaniska beđa v Zagrebu. Zagreb, 3. maja. Vlada Je tor dala naredba s katero hoće odpra~ viti pomanjkanja stanovan} v Zagrebu in odrejuie, da se imajo prostori najeti po avgustu leta 1914. v skla-diSčne svrhe takoj Isprazniti in da morajo stanodajalci naznanitl vsako spremembo pri oddajanju stanovanj. Posamezni stanodajalci bi bili kaz* novani z visokim! globami, če bi brez vednosti stanovanjske komisije na lastno roko oddajali stanovanja. — Prve čteSnJe ▼ DaltnacUl so prišle na trg že okoti 25. aprila* deset dni poprej kakor navadno druga leta. V Splitu so jih prodajali tri za eno krono.______________________ IfeodreSena domo-vlna. — ItidOansko nasOstvo v Spntn. LDU. S p 111, 3. maja. Ponočt med 29. tn 30. apriloni Ie četa 24 kanuM-njerjev in enega voda oborožene volske ter več častnikov vdrlo v ht-Šo kapiteljskega vikarfa Škarpe. Razbili so vrata s sekiram!, prihru-meli v stanovanje in zahtevah* od vt-karia, naj jim sledi. Stari Škarpa, slaboten 741etnik, se je mor^l poko-, riti. Vkrcali so ira na torpedovkl »Irrequito«, češ, da sra bodo poslali vStarUrrad na Hvar. Ta korak zased-bene oblasti je kajpada izzval ogorčenje vsegra prebivalstva. Tistega popoldne so odvedli na poveljništvo karabinijerjev tajnika škofovega ordinarijata Stošiča, Tamkaj so mu izjavili, da je aretiran ter ga odpeljali z avtomobilom v Risovac pri Skradinu. — Italijansko potvarfemje slo-renskih krajevnih bnen«. Za časa vojne je izSlo poino italijanskih bro-šur in kn}ižic, katerfli glavni namen je bil, potvarjati slovenska krajQvna imena in dokazovati na tej podlagi »pristno italijanski značaj« zasede-nih krajev. Neki dr. Baratta je sedaj izdal zemljevid Ooriške, ki je vsa pokalabrežena m posiciljena. Vlšnjo-vik v Brdih je Visnovigo, Hum je Cobno, Snežetce so Senesalina, Markiči na Kanalskem so Marchi, Ojstri hrib je Monte Acuto, Vogrlarji na trnovski planoti so Carbonari, Cerkno je Circonicco, Kozarsko pr! Volčah je Caprile, Volčjadraga Val-volciana, itd. Vse popačeno, potvor-Jeno, prevedeno iz slovenskega imena ali pa kar izmišljeno. AH vendar na tak način ne izbrišejo slovenske-«ra značaja Ooriške. Dolga stoletja. bivajo že Slovenci na Goriškem pa bodo še ostali in vse italijanske zvi-jače Jih ne ui?onobe. V Steverianu v Brdih so v 12. stoletju nekateri po-sestniki prodali nekaj svojih zemljišč samostanu Sv. Marije pri Oglelu, Imenovali so se: BIsiav, Budin, Do^ bruSka, Kova, Stojan, Zdebor.VoIko-nja, Tihonja. Budinja, Oostinja. Taka imena dovolj Jasno pričajo protf italifanskemu značaja Ooriškega. Koroilia glasoĐalna cona H fn B« Nemčurji in nekateri N«np! nar penlajo zadnje sile. Odločflnl bof s^ bhža. Njim se tresejo hlače, a ml « rnirno vestjo hitimo prori $ypjemi cilju, O5vqbojenju Koroške izpod Jaiv m& pod katerlm }e na$e ljudstvo Ječalo tisoč let. Zopet se razfega gvo-bodno lepa slavenska koro^ka pe-sem po dolinah tn jorah. Bliža s« dan vstajenja! — NesndoiH bi kakpr rečeno, nekateri Nemci, ki ae tfft^ kor ne morejo odraditi žtvO«nJa ne račun slovenskoga kmeta, se srrjajo okoli antantine komlsfle v Celovotf rn prosfjo, đa. bi njim ta 9a na roko, da ne izgub« slovenslćega đria Koro* ške, ki da tofflco priđrfa, da bi s# lahko prehranilo s tem prtđefkoro tn-dl nemSkl d^ dežele. Swed* ftrti nfliče ne verjatne, ker Je tuffl komlsl-Ja bolje podučena. NemHcf te nem-čurslc! agitatori! ttfcorijčfljo zadnje đo^odke v jHffoslaviJi v svole umazane nameti« ta pri ten zarfiajo rse po svoje. Ne poveđo, da so hoteli TtallfanJ. Madžari, pa I Kotpva nem-Sta struta $r>e!fatf mafhno Itevflo ne-vednegra HndSstva v rmoto. NI se Jfm posrečfla njih nepoštena nakana. Dogrodkf zađnjfh đnf naj bodo svarilo tuđi ^otovfm agttaforjem, Et se klatOo po conf A fn B. Svet Je vefflc fn komnr ne đopa-đe med nam! mirno Žfvetl, naj gre tja, lcamor ga srce vTeče, a nas naj pusti v miru, če hoče, cfa bođemo tuB« ker dru-gače tuđi biti ne more ml vladajočih razmerah. To vedo danes tuđi že vsl trezni in pametni Nemci, ki izjavija-}p, da sploh glasovati ne bodo šli* s cimer hočejo dokazati, da so prijatelj rnteH za priklopitev k Jugoslaviji; a oni tuđi vedo, da je vsako nparrje resiti Avstrijo pogina nesmi-semo. Vsak koroški Slovence pa ve tuđi, kaj ga Caka pod nem. gospodstvom. Bfl bi zopet »Windischer Trottel«, kl bi moral delati kakor crna žMna a z vsem tem ne bi bilo Avstrijl pomagano, ker je kakor že rečeno na robu propasti, od katere je iđkdo več resiti ne more. T. V. Velika poiaraa katastrofa na glaunem kolodoorn. Nfc sv. Florijana dan leta 1930. Ie bfla velika požarna katastrofa na glavnem kolodvora v Ljubljani. Katastrofa Je zahte-Tala človeške žrtve te vrst požrtvovalnih gaafloev. . !'*? Na fiovajnilkem stolpu St L ob pre-tazu Martinov« ceste uslužbena železnl-Sa čuvaja Karei Petrin in Sene-Z a 5 n I k sta ob 7. uri 10 minut rveCer opazila gost dim na vozu, M Je stal v sredi med petrolejskim rezervoamlm par-feom, atoječlm na sever - vzbodu od stol-pei Javila sta premlkalnemo in đragemu 5e1ezni?Vemn osobju: *Na tim It 16 neka* gori!« Tndi na Oradu Je kmalu zapelo Mti platrvona. In velike mnofice ljudstva to se začele valif! proti kraju požara. Premfkalno o^obje Je tako} hitelo Ič rezervoariem Prvi je zapazfl kritični fn nevarni položaj kretnik Anton Su iter-5 f eV. Znčel je vlak odpenjatl ter klicati na pomoč. Žele^ničarjl »o v trenotkn prišli s rezervnim strojem ter odpeljali z nekate-rfm! dru dm* vozovi goreCl voz na samotni ttr §t. 12. Ko so vozili od stolps proti kurflnfci, offroma železmčarsktm tm-rakam, ie nastala prva močna eksplozija. Vozcrve premfkaiočfm železnlčaiiom se n! zgodflo niJesar. Prisiljeni «o bfl pitstit! »>-reČI voz na mestu ter ga podložiti. Profrtovotjno ira^Hno ht reSevalno dn»5tvo .obveŠČeno ob pol 8. o pofam, je 'pwl vodstvorn načelnika sro$r>. Josipa Tttrfca takoj % nafveCJo tofinostjo prffrt-frelo na pomoč ter začelo s naporno ni teža vno gtsflno akcijo. AsistenČna stotnfla vojaitva Je na daleC okrog rasedla točke !m postojanke. Goreča nafta Je povzroSfla grozno-veHSastne prizor© požara hi eksplozlj. Gosti oblafcf težkega dima ao se valill proti nebn. Prt vnakt eksploziji so sodi leteli vfsofco ▼ zrak, goreče razbeljena ptočevi-jja !e padala na okrog. V neposredni okolici Ja nastala silna vročina ta bila Ie velika nevaraosi da se ne rigo tam stofeče tetene barake, na katere «0 metali hidranti velflce ćurke vode. Tuđi v bilžini sto-Ječl. z vinom napolnjeni sodi, mo bili ▼ «?krajt!l nevarnoftl. Nrfca silna efcsplozflt pa je utttfi* la tttdl ČloveŠke žrtrti iz vrst zasflcev, ki so stali pri lesenll! Sa-rakah. EV.splodiral je sod z vellkansklm pritiskom, takov da Je nekatere podrl na tla. GoreČi razbeljen! kos* pločevlne ta obroci pa so padlf na gasile« ter Jfh znatno peskodovali. Prva žrtev je bi! Albert ŽarsL Stal ie med prehodom dvcii barak, ravno-kar se ?e bll umaknil pred pretečo eksplozijo. Težak obroč ga je zadcl od leve .ti-ebu$ne strani, Učlnek pritiska te«a obro-ča je bli pri Zargfju grozen. Trebuini deli so mn Mll razmesarjeni, ožganl Leva no^a poiK>1noma odbita. Leva roka dvakrat rfomllena in v«l prsti skoro odrezani. Pre-♦resljnr ie bfl prizor, ko je prišla Žareijeva lena na lice me sta. Kako je bll rilovit prt-ttsk obroča, je razvidno te okolnosti, da Šs obroč rafdrobil 2argi}u nro ta cifftret-no dozo. — NesreCn! ^argi Je bfl 3(5 let star, tapetolk pri tvrdkt Nagtas. ZapuSča ženo fn tri nedorasle, nepreskrbljene orroke. Težbo rmaien je bfl sasflec Mala Levec mafflstratni cesrni nadzornik, ttanuioČ v KresiJ!. Kom pločevfne mu h pfHetel odzadaj na glavo. Ker ni Imel £V iade, je> zadobil smrtnonevarno poikodbo. Netarostnega so prepeljali 1 reSilnlm vo-zvm v deželno bolnlšnico. Doslej Je Še vedoo v ne zavesti ter se hori s smrtjo. L*vec hna Ženo In 7 ofcrolc ▼ sterostl od 6 mosecev do 17 let Znatne oSkođbe za vrafom Je dchfi (tasjlec Anto« Zjonc, 41 let tttr, sli-Ićtrskl mojster, stanujoč v StrellSkf ulici St 10. Celađo mu Je popolnom« zdrobila Lafflto poftodovanl to: Kltnlek f ran, 19 let ftar, strugar prt SamtKt Po5ko^ na rokaJj. — Perini Ivan, Uj»Savničarskf moister. Opekline. — Kosi 5 e k Avenst, tapetnlk, Kaiiovsfo cesta It. 7. PodH fa Je puh, vsled ce«ar Je 'dobfl kontuzije na desnem itetn«. Ranfencetn sta nudila prvo Eđiaml* Sko pomoč SS. ni se bati izgredov, odpađl! so vzro-ki prepovedi. Čemu se torej ne pre-kliče ta prepoved? Iz stvarnih raz-logov? Nihče tega ne verjame, mar-več vsakdo Je prepričan, da gre tu za navadno šikano. Vlada, ki Je nemara bolf Kalanska, kakor Janez Kalan sam, hoće pokazati svojo moč ' In dati poskusiti svoj bič ne samo ; gostilnlčarjem, tnarveč tud! tištim slojem, kl semtertje vendarle segajo po kozarcu vina ali piva, da se po dnevnem delu In trudu okrepe, požive in razvedre, kl pa nišo tako srečni, da bi imeli, kakor gospodje pri vladi, doma bogate zaloge naj-rujnejše kapljice. —Dennncljaiitstvo Je nam odvratno in naj so pojavila v tej ali oni obliki, naravnost ostudno pa Je, ako je združeno s proverfeaterstvom. Oostilne ne smelo točiti alkoholnih pijač fn če se pregreše proti tej prepovedi, se jih oblastveno zapre. In res Je bilo v Ljubljani zatvorjenih, kakor pravi jo, okrog: 15 gostiln, toda ne na ovadbo oblastvenOi orgranov, marveč na detiundjadjo nekeea Po-harja, ki je nastavljen pri urađu a socIJatoo skrbstvo ta Id Ja obenera tuđi tajnik »Sv. Vojske«. Moi Je na-stopal kot agent provokator. HodO je po gostitaah r LJubljMi in okolici te tedajal m botneca potaflea, kf b zdravttvanlh odror potrebuje ko-arec tina, protfl ta rotO f ottflnl-čarje, naj se ga za boflo volio tmt* Ujo in mu na odreko boijeca danu Io Om to đOMget avol narnen, Ja lel Jn ovadfl svoto žrtav. Vsa, kar Ja prav, toda takitoib »redstav Mmh I imela poaUiievatl oisaiibactt^ U m 11 tad m đtibm *mu tovpSuumo* da bi s takim provokaterstvom so-glašal g. Janez Kalan, ki je mož poštenjak. — Rusko zastoostvo v LlubUa-nl. V Ljubljani se osnuje poseben urad, ki bo imel nalogo. da skrbi za ruske begunce. ki so Iskali zatoči-šče in pribežaliiče v nailh krajih, ter jim daje potrebno zaščito. Vodja tega urada bo gosp. Lopubili, kl prispe v kratkem v Ljubljana — Zagovor Inženlrja Oustin^-ča. Komunist Ousthičlč je posla! tr-žaški »Edinosti« nekak stvarni po-pravek glede vesti ljubljanskih II-Stov. da je pobeprnil preko demarkacijske crte. V popravku trdi, da se je preselil v Trst že 21. aprila, te sieer ob polnl vednosti ljubljanske policije, ki mu ie v te svrbe izdala redni potni list za dobo šestih mese-cev. V Trst se je Gustinčlč prlpeUaJ v avtotnobilu z odvetnikom dr. Jos. Tomšičeiru s trgovcem Tschurnom, industrijalcem Lenarčičem z VrhnI-ke in nekim železnišklm uradnJkont Zagovor inž. Gustinčiča. Id )e zapu-stil Ljubljano tri dni pred dogodkl na Zaloški cesti. Je selo zanlndv fn značilen za gotove razmeiu — Historija o strelu Iz Laooliča. Historija o famoznem strelu iz Leo-nlšča je bila uradno že zadostno pojašnjena. Na objavljeni poziv pollcU-skega ravnateljstva se Je z^lasil pri okr. nadzorniku Jožetu Habetu dottS~ ntk,. kl Je baje opazoval strel te Let>-nišča. Med mrrožlco se nahajajoči RačfC, pasar pri Kre^arju, Je lzja-vil, đa te vidd, kako se fe nekdo, ko so padll prvi streli, odmaknu od okna v IT. nai--&* .« — Profesorski fzpit so položili na zagrebški univerzi gimnazijski suplenti Fran Alič, Srečko Brodar in Silvij Kranjce. — Poroka. Danes se je poročfl v Ljubljani g. M. Schellandar lesni trgovec hi posestnik \z Šmarjete v Rožu z gdč. Zalko Fiegel iz znane veleposestnikove družine v Oslavju pri OorlcL — Uradno Ime poštnega urada Vodice pri Kamnlku se spremeni v Vodice nad Lfubljano. — Skrajšanje stojnine prostesa roka, povlSba sto|nlne In po$pešna oddaja blaga. Po naredbi ministarstva saobračaja v Beogradu se v zmrslu obr. prav. § 80 (8) z dnem 1. mala 1920 do preklica za vozovne naklade pri oddaji v Ljubljani dr. kol.: 1. skrajŠa stojnine prosti čas na 6 ur (blagfovne tarife del L, oddelek B., D., 11 A (2), c); 2. stojnlna se zviša za en voz hi eno uro za prvih 24 ur na 5 K, za vsako nadaljno uro pa na 10 K (blagovna tarifa đel I., oddelek B„ D 11 B b). Ta naredba |e v veljavi od 1.1 m. Po preteku dveh stojnini zavezanih dni se bo blago, ako ga stranka Se ni prevzela in od-peljala s postaje v Ljubljani državni kolodvor, prodalo brez vsakega po-sebnega obvestila. Ta naredba stopi v veljavo 8. t m. — Pred vzkHcnlin senatom se ie danes zopet pralo umazano perilo ŠusteršičUancev te Most AlojziJ Kocmur, solicitator dr.Pegana, hišni posestnik v Mostah, ravnatelj kon-gurna. ni bil zadovoljen« da Je bil na njegovo tožbo oproščen Anton Ko-vačič, kl Je očital bivšemu občinske-mu odboru goljufljo. Pri prvi obrav-navi je bfl gosp. Kovačlč oproščen in danes Je vzklicnl senat po temelji-tem prerešetanju vsdi očitanih okcrfiičin priSel do spoznanja. da Je gosp. Kovačič popolnoma upraviča-no očital tem SusterSičffancem ne-pravilno postopaujc % občinskim imetjem. — Sprememba posestL MHarno in voSčarno g. Pavla Seemana na Viču prt Ljubljani Je te dni kupila »Gospodarska zveza«, ki bo to staro pod}etje nadaUevala. Za obratova-nje te tovarne nameravajo ustanoviti posebno zadrugo. O . Pavel Seemann je vodll to podjetje 46 let — V Kamnlku so preteku* teden zaprti nekega blvSega ruskega v^t-nlka, ki se ni vrnil v svojo domovino, marveč ie raje ostal v Sloveniji. Mož Je Siril komunlstične letake in propagiral med ljudstvom boljSa-vteem. Prlnorhc za Stri- tarfa. Dna li. maja prirede Prlmortie fconcert hm. kortet frednjelolakefa dijaltva U aw-đenesa omuiIJa. Nait dUaltro Dima na ia~ suđenom oeemlju niti «ne srednja lola, prt-btiatl ie moralo vse sem, da nadaljute tvoje Studijo. Koliko ps stana bivanja Isven doma v taj crosnl draslnlL misli it Uhko Ttskdo •sro. KlJub podporam, Ujub trtvu-joCim 99 staršem nalo đl]sltvo pooekod naravnost strada. Kako vpUva tako strada-nj« na duSevni In telesnl razvoj mladine, kako Jo mora Io tlaftjo teka raanera! Zato to Primorke tkltnlle, đa prUkočUo dlia-Itvsj t koncertom na pomofi. Dal čistera dobička Je pt odbor Pri-mork določfl ss naSest v beđl llveCega sl-Tolssess pesnlka Borisa Mlrana, nslesa Stritarja na Dttnajn. Kdo sa nt obožoval ▼ rrojib mladih lttih? Koma m ▼ apommu ajagova mahka. fina m elasantna piaav» ▼ vtraai Ja narezani beaedl? SedanJa mladi-aa sa na viiva tako, saio sa tuđi ne časti Ufco kskor smo ss ml nekdaj. Dejali smo večkrst da ko W ne bll napravu droge** ptgo ssno tlstl letnlk »Donajskega Zvona« bflo bi dovolj, da rnn bodi Slovenija hva-lafna te da bodi Striter sapisaa v nsiem •lovtrni a sUtbnJ CrkamL NJasovi »Lita-rarnJ posovorl«. sli se more napisati kaj potičaeta v mUtaeJil oblUd? Njegove pesml •Rsis« eo nekako prorokovmnJe o tenu ksr te Je siodllo t Balkanski te sedsnll sve> tovni vojni, ptssl Jft Je s srcem sej se rse nanaSajo na vojno Bosne te Hercegovine proa Tnritoss 5rWJ* Je vtlala »flovlte Kskor Jer po krrl nrepeaeCi ; Srbski krt na Kosorem prcMa! MaSCeval te bo srbskJ mač. Srbi, Kosovo! vam sjašio bodi Koaovo vas k tUvuJ smaai vo&i U pesem »5rW«l AH ni bflo fett tsisl Isto tem doti^aJJ tri dtrjal prav tako, oe m ie Mie kakor Tvrek sedaj Nemec? Tuđi tekrat eo IH Srbi »volta bratom m i »111- te fttriter Je v bol«tJ sepel: 5rb4al ls srca globpCtee Hgee* ftes ml tprtmljajo toM; Plat pniMfl <*&• boleCtoa TaH • tebo mani )• *rd\ Tvfl« so steovl padM v bolt -^ Bistom 81 ssstonj so na ponocs eU sol ssfrafafr dhrJsJoC i ^sl sdsi rasHfa aiiil ttdKL * Iz vsega ofldoss srenJ Striterjero slavjansko srce, slavjansko čostvo. Ves svoj čas, vsa svo)a naJboljša leta Je Striter posvetli svoj) domovini ln Slovencem. Prt pričana sem, da bal vsled tega, ker le sUh venskomu slovstvu 2rtvoval vsaloo mnh bodno uro, ni mogel, ni atesnll vpttvaH na to, da bi bila i sinova Slavjana, kafarlea fa oče. Sa] pravi sam v »Priporo£fhi» sroffli zbranlh splsov: »Kar Je meol t lem ase> setn tradn In boi« sa vteJMaaU knb Pf*» ostmlifa rnoH^ posveifl sa« fk vee sto?ae> akama slovstvu.« In res Je ta Šest debelih krasnih zvezkov njegovih spisov wo ▼ olcras vsakl knjižnici, na teh spisft naj se naila-Ja mladina in nai si zapomni zlate srna. kf so tam shranjena v najpopolnejij si finf posodl. Sedaj pa trpi nai mfljene* tam v Aspangu pomanjkanje: na) vzbtid« te mole vrste v vseh njegovih častflcfh spomlne na minule lepe čaše, ko so si krajšal! ta slaj-šall ure z njegovim! spisi! Vsakdo pa naj tuđi sklene v svojem srcu, da prtpomore, 12. maja k temu, da se olaJSa beda to trpljenje enemu naizaslažneJSth nalih mo*, da pomore jemotno, đa dobi nai Boris - Miran-Strltar čim naUzdatneJio podporo! m. a llaliiDDella pnroflla. IZGREDI V PULJU. Puli 3. maja. Prvega maja se je vršil na prostem velik shod socUa-lističnega in komunističnega delav-stva. Po končanem shodu se Je raz-vil demonstrativen obhod po mestu, in sicer po ulicah, označenih od oblasti. Vse druge ulice so bile vo-jaško zastražene. Na čelu sprevoda je Igrala socIjaJistična irodba. za katero Je korakala velika množlca delavk. za rtfimi pa delavcL Ko je prigel sprevod do ulJce Senrfa, kl le bila močno zastražena, se Je vnel ljut boj med demonstranti in voja-štvom, ker je množlca sprevideb. da se vojaštvo ne vda. Nastala fe gnieča. v kateri Je prUlo đo ostrega spopada. Z bližnje hiše so zaSeli motati na vojaStvo opeko ta kamenja, iz množlce pa so leteli streli na voja-Stvo, kl Je začelo kon&io streljatf s puškamf ln strojnfcamf na demonstrante. OblefaH so trlje mrtvi fn okoli 50 ranjenih. V iflvjeni be^n množice fe b]to pobofenfli večje itSH vilo delavk. 3. & m. se Je vršfl sl kateriml na51h mladih ljudi kf 90 razigrani od vina pelf JugosloveaskStf pesmL Komlsar, kl ni moerel poslušati našega, petja. Je zahteval, da takoj nehaja Ker tega nišo hoteli, ie prijel za samokres m na mestu uty! naSecra mladeniča. Ostait so takoj skočili nani $ pallcamL komisar pa Je s samokresom ranll le trojico, nakar so se razpršlB. Dniiri dan Je bilo aretlranih 16 oseb. kl so Nh pa kmm* ta zopet izpustllj. FTALUANSKI PARLAMENTi LDU Bakar, 4. maf«. Dne 8L mah fa se sestane italOanskf parlament Po vesteh (talijanskih listov Je pri-pravljenih mnogo InterpelaciJ gledđ refitve jadranskegtt vpraSanfa. — »Oiornale d' Italla« napada mfnlstr-skegra predsednlka Nittfja zaradi oje> govlh neuspehov v San Rentu. OSJESKI PODNACELNDC ARETIRAN. LDU OsHek. 4 maja. To J0 BH arerfran mestni podnafielnflc vodja komunistov pr- Kordič. Suoči ob 10. so era pollc!JddNasentl počakatt vređ njegovo htia ko se Je vračal od 00« Htifine šefe v Delavskem domn. —* Vzroki aretaelle nlso ziuutL Nekate> ri listi pa pravHo. da vsled neke skupSčine v Darbf. Zahteva ca are> taoUo da |e došla te Novcem SadaL KOMUNISTI V VINKOVCin. LDU 0*0*. 4. maja. »SUvoi* •che Presse« poroča Iz Vinkovce^ da Je bll tam na zaht#vo sagrebik#* flTa vlijesra driavnega pravdniitvg aretiran vodja komunistov dr. Istr«-nović. Drugi vodja komunistom J#-kobi Je bfl pofcvan, da s# mora ▼ M urah odstrani« to mtttet kor ie fcio- Isatnac* - :02. ater. .SLOVENSKI NAROD*, te 6. aaja 199a 6« ftmL fiospudarskc ocstL — e. Nov* buk« ▼ Solite. Zar *r ob. 4. maja. V Splitu ao se osnovale tri nove banke fn sicer: »Zadružna bankac. kl se bo bavila z zemljiškimi posli; »Jugoslovenska industrijska banka«, ki se bo bavila povečini z Industrijo ta »Pučka trgovinska banka«, ki se bo bavila s trgovino in obrtjo. — Licencirani« ptemeasU bikov. Oni ilvinoreJcU kl nameravaio v tekočem letu uporabllati tvoje bik© za plemenite? tuiih kravt se vabUo, da jlfa do 8. maja 1930 zglase pri mestnem magistrata (gotpodar-sld nrad) v svrho licencirania in dolo&itve nagrad za dobre plemenjake. Obenem sa] ftvlnorejd zglase tuđi svoje MSke od 6 mesecev narej, za ktttre je tad! določena psrejevalna nagrada. Vseslovenskl trgovsU tfeod. Popolao, važno In zanirafvo poročfio o tein shodu Iziđe v kratkem v tisku. Poročilo ofesega 34 tiskanih velikih strani ovito ]e v poltrdem ovitku ter stane 12 kron, s poštarino 20 vin. več. Naročiti ]o )e pri društvu > Merkur« v Ljubljani. ISleftffca peosiiega driišf ua ^Ljubljanski Zvonik Skromno kot se resnenra društvu spodobi je praznovalo delavno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« svoj prvi jubilej. V nedeljo dopoldne 6b 11. se je vriil v veliki dvorani Narodnega doma Lzrednj občni zbor, katerega se je udeležilo pdnoštevfl-■/> redno Članstvo, podporni član!, zastop-Blk dež. vlade, upravnik kTali. narodnega gledallšča, častnl članici društva g. dr. Tavčarieva in kiimica g. M. Trnkoczyjeva, zastopstva pevsklh društev Glasbene Matice v Mariboru, *Slavec«, ^Ljubljana«, pc-vskega društva za Krakovo in Trnovo, >Slavl]e*. iz Vica, Sokola I. Itđ. Predsednfk ■dr. Švigelj je otvoril občnl zbor, pozdravi! navzoče, prebral dolle brzojavke (Glasbe* r.e Matice v Mariboru, Beozrajskega pev-skega društva, nekdanjih članov zbora U Maribora itđ.*) ter v fcratkera govora očY-tal smer, stremljenje !n na£rt delovanja »LjublJ. Zvona«. Nato je podal tajnik br. Janko Krek poročilo o delovanjo društva v preteklih petnajstih letih. Iz njegovega govora so poslušalci lahko razvtdetl s kakSno vnemo je >Ljubli. Zvon« gojii perje, kako je opusti! vse zabavne prireditve te se je posvetil s prirejanjem koncertov eđinole Izobrazevalnemu, knlturnemu deln. Podrobnosti jedrnatega in temperament- _ ---------------------------------------'—^i^—»——^—^— .^aa ^^___j j _ _ aega gorča zaradi pomauusjaafa protava ne moreajo priobaa ObčaJ gbor ga le *sat odobntfe aa znaaje, a*kar Je pfodtedafli dr. fefeaU najstamfta ttf čmaa, kl ao prl irmitrm a*1 nstaoMftvi 4» danaa, tt ao br . Lumbar, Plp in Zor ođllkoval a oaat-ataai znakt, za kar se Je v tmtraa *amm>» vancev s kratkimi besedami gaavsJal tor. Laamfcar. Na prsila« a«v«vpdle br. Fra-love« je obM ta*r v priznanje taatag za razvof slovenske gtatbt tn poseM aa fjofrtev zborovera petit hneiioval eoglaase) častnlm Slanom »Ljubit Zvona« gg. Antona Poersterja, Matata Hnbada, dr. Oolmlrm Kreka, Antosa LaJovica in Emila Ada ml ča. Po oflctiefaem delu to zastoostra došlih dniStev »Ljublj. Zvonu« čestitala, nakar je predseinik dr. švlgel) zaktln^U Izredni občni zbor. Med navroči-ml smo opazili radi skladatelje dr. Oojmira Kreka, dr. Frana Kim ove a, Jotlpa Pavčiča. L. M. Skerjanea. — Po občnem zboru so si gottje ogledali »Zvo-nove« društvene prostore, arhiv ftd. Skromno se Ie vrffl Ivređni obeti! »bor »Lfribll. Zvona«, pa prisrčno. ŽeHmo mar-Hh-etmi društvu mnogo uspehov tuđi v bo-do&ef Peosko dmlfoo „Smetana44 Iz Plznl u ITIarlborn. Maribor, 3. mafa. Danes nonoldne Ie noseben fte-ho - slovaški transport pripelial v Maribor zbor čeho - s!ovalke» nevskesra društva »Smetana«. Zbor pod Dredsednikom Nemcem fn ka-kapelnikom Tichim, šteje 31 članov. Na kolodvoru so goste sprejell: sra. Majstrova .čeho - slovaški klub Maribor in sodni svetnik Dev v imenu »Glazbene Matice«. Prisrčen sprejem se }e Izvršil na večer v restavraciji »Narodnejsa doma«, kjer je stalno omizje čeho-slova^kega kluba. K sprejemu se je 2*ralo poleg: v Mariboru živečfli Čehov tuđi mnoffo naSesra odllCnejsra jugoslavcnskesra občinstva. Poset grospoda generala Majstra je izzval nepopisno navdušenje. Kot prvi govornik le irosfe po-zdravil naš rojak rosp. profesor dr. Pivko v češčtai. fn slccr v Imenu čeho - slovaŠkega in jngosiovenske-sra kluba; jrosti so z napeto pozor-nostjo sledili izvajanjem govornika. Nato Jsjotte poantagvt^— od vaefa •tran! vfnarno poidiavOn — a^oajn, general M a j s t e r U^mAoh spotnnil le na dogodek« ko so bffl imd m. m aa« ta** med mm tuđi Maianrk. v UnbUant. kler flm 1% ča Malster kot takratni nadooroć-bI ■»eročii »fontte besede: »Kadar Mate — ja»g| laipaaloveiiald kanoni aeW OBBS) jamoav0WH ajVBvv 0OSOO* anal« No In to prorokovanja ae Ja zdaj tepolnllo. Sođaf svatnik D •▼ Je goste po-zđravil v Imenu »aiasJbene Matice«. N|eg«>va izjava: čeho - Slovaki tvorite danes »duševni koridor« med Jugoslavifo in Čeho - Slovaško ter govornikov zaključni citat, slavo-spev na Prago — ja vzbudil orkan navduSenja. V tmenu gostov Je odzđravfl predsednik pevskega društva gosa N e m e c. V dno duše ginjen ie med drugim izjavll: Cesar Vam ne mo-rejo povedati moja usta« na] Vam pove naša čeho - slovaška pesem* Vrstilo se ie petie za petjem zdaj lugoslovenske. zdaj čeho - slovačke narodne pesmi • Oostje so bili nad tem prisrčnim sprejemom vzradoščenL Za veliki koncert v sredo je od vseh strani navdušeno zanimanje. ____________________________P. Knltura. Pevsko dnrttvo »Sisetana« fz Plznl, U si )e pridobilo že svetovnl glas, priredi v Ljubljani koncert dne 15. L m. Knjiievai boaorar »Madoe Hrvatske«. Prema današnilm prilikama povisila je Matica Hrvatska honorare za literarne radove te plaća odsad: sa naklada do pet tisuća primjeraka originalna pjesnička djela 12no K, prevedena pjesnička djela 600 K, crtg* prozo ?oo K, prevedenu prozu 400 K za Štampani tabak. 22 cicera, 32 retka na stranici. Drugi se formati m-onUhntavmfu. Za svaka daljnju tisnću primjeraka raste honorar za deset po sto. Za svako ponovno izdanje plaća se tri četvrtine honorara. Korektora i revizija plaćaju se teparataa Pisac ostaje vlasnik svojega djela. Tnrtsflfea in sport. Izlet moeodkflttov. Motocflcltett kluba kolesarler In motodklfttor »IHrUa«, pri* fia ▼ aedeljo, dn9.in. Met v Kraaf. B mtšrmm mm ffHTtft-P^M* obratnih sredatav •al aa aalasa val mmtodUUH te pHiataHI taga Iporta, to« >aa1i1. kl M aa hotel ■ailKitl tate* ari rtattel* g. Ogrteu. Oo-aaoevetska ceata 14 ZHraUifia prad ka varao Europa ob 14 »opalđiM. aMNall. k KetesanfeB oailaa dirka. Mnb kole-aarjev in motodkllatov ▼ LjobOa«! otvori svpjo letoSnJo ioortno sezono In priredi dne le\ i m. oivorINeao cesteo dirko na progl Ljoblfana-St Vid start ia cflj pri drngem kilometru. Razvrstitev tekmecev le sledeča: a) Novtoet aa progl 5 Idlonie* trov, pravico ndelefbe vsl kolesarjl kl so člani kluba, kolesa običajna, b) Junljori, na progi 5 kiloroetrov, udeleiba Ista, kolesa poljubna. c) Olavna teknta, na progi 10 kilonietrov, odelefba kot zgoraj. d) To-laiflna tekma na progi 5 kilometroT za v«e, kt ostanelo pri zgomjih priredttvah brez nagrad. Vsl oni, kl nišo člani kluba, pa bi se hoteli ndeleJitl tekme, lahko Se pra-voCasno prlltvifo svoj prfstop na naslov kluba (Ljubljana. Gosposvetska cesta 14). Prilave za dirko Je treba oposlatl aaj-pozneje do 12. i m. na klubov naslov, % oznaCbo, v kateri skupini želi dotlčnik tekmovmti. k Drnlttren* "»stl In prlredl^ie. Sestra perke In brate pevce »Lfob* IfmMfcega Zvona« vabi drtištvcnl odbor v Četrtek zvečer ob pol 8. na pogovor tat skupno skušnlo. Vztrafnl v delti naprel! k Darfla. Upravnlštvu našega Usta to poslali: Za Rdea kfli za Tračaloca Tojake, oslnfbend dtvčnega orada ljubi i. okolice 185 K, raesto venca na krsto svojemu dol-goletnemu slugi Iv. Oorcu. Za ostepaJa alov. vojake, ta« pisama ođv. dr. M. Pirea: g. fr. Cerne placa globo 55 K glasom poravnava da je g. Ivan Hromek odstopfl od obtoibe v kas. pravdi 1L mare« 123/20. Sreaa hvala. ^ Hproolzaclja. t Tetoćje neso od telet Vnovčevalnica xa živino in mast bodo prodajall Jutri v cetrtek 11.«. mala t L sledečl mesarj!; Ocvlrk, AnžIcV Janež, Rlhtar mL, Rihtar starejia, Preseli, ZupančJč, Prepelnh, žganjar Anton, žgajnar Joie, Makovec, Bizjij, Ham Marila. Novak. Sfcerlanc Ko- Car, Prte* Ceiek, Cernfvec Zajc fra* AbUn, Kaatollc. Kocliaa, Seiaa, Peti«, La» baav Om*. Žabjak. Dotottar Praac, Doti aiear Joiafa, Ham MatUa, Jcvoralk, Mov. ljaa, Janefić, Zajc rranc ter BraoaUmk r Spodnjl SiikL Vsak mesar dobll |e tri tale-H la Janefie je dobfl 6 telet Kg srednjega mesa ▼elfa 19 K, ter kg aadnleg* mm* 30 K. Vsak« stranka dobi m|vtC i kg meaa, t Ceoe awsa. MestnJ magistrat v tpo* razunra s odsekom sa prehrano dovolhn le, da se a ozlrotn aa visoka oeaa trvinf zviSa cena govejemo meso L vrste na 26 kron, n. vrste na 34. krao, t Zadnja prodaja ceoejše s*oke trn Oa*e aMstae aprovismcUe. Ker so drag« gospodarske zadruge, kakor tudl konzunj m železnlce razdelfie svojim članom ze po 9 kg cenejie moke, dočim so jo dobili člani mestne aprovlzaclje iele 6 kg« bo dala mestna aprovl^acijm tvojim stnut* kam Se po 2 kg cenejSe moke. za oeebo sa PolJanski cesti St 15 (KranjCeva htSa, dnn ga vrata). Kilogram moke atana 7 K fiD % Stranke, ki dobe već kakor 6 kg moka. naj prbioscjo vrećo seboj. Papirnato vrećice se zaračunavalo posebej. Novih strank mestna aprovizacfla ne more več sprcle-* mati ker ie števllo članov ie kompleinoL Sicer je pa bll čas za sprelemanje Člano* meseea Janutria, febroaria In do 15. marci 1920. Zadnja raidelltev moka sa vrli to radi tega Sele sedaj, ker tprovtzadla aJ dobila preje moke za februarsko razde&< tev. Določl se sledeči red: Dne C majaf od It 1—60 od 9. do 10. dopoldn«* od li M—120 od 10. do 11.: od It 121—1S0 o4 11. do 12.: na a 181-240 od 2. do 3. po-roldne; na It 341—300 od 3. do 4: od tt 301-300 od 4. do 5.; na St. 961-420 ođ' *. do 6. popoldnr — Dne 7. g*aja: na it 421—490 od 9. do 10. dopoldne; od St 49f do 560 od 10. do 11.; od it 561—630 o4 11. do 12. dopoldne: od St 631—700 od tt do 3. poooldne: od St 701—770 ođ 9. do 4.f cd St 771—840 od 4. do &: od it 841 do 910 od 5.-4 popoidne. — Da« ft. atajai od K 911—990 od 9. do 10. dopoldne; od St 091—1080 od 10 do 11.; od St 1081 do 1160 od 11. do 12. dopolden; od St 11<5t do 1240 od 2. do 3. popoldne; od 1241 Čq 1320 od 3. do 4.; od §t. 1321—1400 od '4. do 5.: od St 1401—1480 od B. do 6. popol«: dne. Stranice na] sa ravnajo strogo po đo-ločcnem rerfn, da ne bo nepotrebnega poy stajania. — NadaMnjI vršit red se objavi pravočasno v ttstlh. , "h Glavni urednik: Kasto Pustoalemlefi. OđsoTorn! urednik i Božkfar Vodah. ĐHđka nsoda je posegla v vrste Uvbgaastefa prosiovoflnesa gasitnega in rešavatoaoa dntitva. Eden najvestnejiih čianov, tovariš ALBERT ŽARGI je pri ognju na glavnem kolodvora postal žrtev svojega človekoljubnega pokliča. Truplo rajnika prenesemo v četrtek, dne 6. maja 1920 ob 17. uri z mrtvačnice Sv. KriStofa na pokopališče k Sv. Križu. Gasilo, ki se uddeže pogreba, se zbero ob 16. uri v „Mestnem domu*. Uubliansko prostovoljflo gasiiM ia rsSfvalno dniftvo, dne 5. maja 1920. OAarStid Berta Sttb, raj. httft Ma bal 5. aalaltM. ajaha ffheJlBeJae zai mm ni. m buldiflA muritaki va^altat. Vfaffff pifdea, pošten, ofenjen. ared-IVMU sit amatfL aaaafdaat teaoj na refle poeesrvo Tlnonador VMM I& »li HIKIK &^Z AtalJ< RetaMS, Zatiika oL 1. Istotam se ISSe tudl ■naa^i. 3156 fsiat (galerist) sa potoojirmoiik; po-U§Ql9 potaoma aajBostojea delavec, se spreime takoj v stalno službo pri ppraa tsajav MmbtfaM, Mataaka^a aUa« 4. 3116 Msvakn količinu dasaka, lati, gradjevnog leaa okrugla i tesana, dajem na zabtev životnih namirnica n zanemi: knkuruc, mmr. 5. 3131 I^mM at* Zels-lrttder 6X. citlo nov HM ■• in Ceei» piww!!đB?^P^ >PS? "IŽL1^ ASJ^i Vmmmmmt ^atmhsjfsjm aasjtmvaai te-I tj|ia»t^ IUa4aMa»t<^beA.,F»: loM f i£wNttWtmWm mi Mvat) VMaK BjBBSjBBjajtB ^ ^g^^^^^^_ S^MiV^^. V9^^^^^^^^ javaaaw. agw-- saatasa> geji ejfsjgaoaTHni a -1 1.1_ - lWst pite iniiri mm Kdo.pove oprav. Slov. Naroda. 3100 lajat ** **• ** mestno pristavo. Hra- Rimf na In stanovanfe v hiSI. Zglasltt se Je: LJiHJtaa. Cesta aa Kadeljete K 2911 Kaj k stnfcni mSfflt *Ž1IS2 ga ali rafnega kolodvora. Ponodbe pod .Zesđjttče 9aa5* na uprav. Slov. Nar. Mm komeleta« Jahalna oprema K (Reitzeng Bocksattei), dobro ohisnfena. Poteve ee ■estat trg It .Pri Btcarja*. 3133 Wm i mmHa ^r £i.mv': nico. Naslov pove npravniitvo Sloven-skega Naroda- 3136 giamail približno 8000 kg, takoj na-lUlIPIl, prodaj. Ponudbe pod .B S.L." na ADončno ekspedicijo Al. MateJiC, Ljubljana. 3142 TO« kg«! ta T Lfobljanf fn tlctr saf-IDI UPI ■ rafii v biljni deZelne vlade ob Bleiweitovi ali Erjavcevi c event tudl dragjc Fooođbe na uprav. Slovenskega Naroda pod .Via »III*. Wffl pffiBU oskrbnik, U je dovrtfl vse kmetljske srednje Sole In je popotnoma vele sadjarstva, vinarstva In hmeljerstvs, se jiče za ve-tenotestvo na Spodnjem Stajerskem. Pismene ponodbe t prepisl izprtCeval o dosedanjem slttfbovae4n, pod naslovom .Oskrbolk samostalna mocV3093s na apravo lista. 3090 KlltiliMl ša tudl začetnika spmtanui takoj. Placa po dogovora. 9m9(mMM e>w f»ama If Piftl lirmiit te |e vnriiBB evdmlm 4 ■epet wmmmm ed 19 ie j ltaep^tait «e4pep.| SSBVl tfg ae\ aon j sližbo tajnika' sUekuvo tsmlBMfeamja> aa ItaoJifiH lamvjta aftot 7» I. 9amj j Trupskonoi! m> mmmmism šBmmmmmss>Bm ' JL%__' "SBtmmmVilmmmml' ^ »«Maa_a^. ^^^fe^ka^^K^h ^B^a^a ^^BarfBi^^Bk ^B0ttBB^BBBBammemk-B sl m^^mjvmaj sjvmjnjsj ealmWv mmmmj VHPmsmHBtimm'^ -• ^bbWsbsiia kmt t^alava«! T tHL t i mi^m.^S3rS^S^^^^^^2. i Draiba Bmerikasskt« aVtkafta I lttaoaja trehea, dae 11. ntafs 19td ob 10. •rt atopotoamt) v tlttatnl šrmhmmrml ■a tatal prt HfjMjsiajL________3159 Snlii sfiijsko m en vagon prve kakovosti, čiste polovice brez glav in nog proda s postaje SI-sak 1114 i aTrtij, gttgfc, imlmi 94. Proda se moder svilen plalcV platnena vrhnja Jo-plca, siva volnena obleka (MantetkleJd) slatnnlk Glrardi, nlzki izrezani čeviji št 39l m volnena lepe pcpita hlače za večjega gospoda. Ogleda se lahko od 6—& vrt. Bala cemtrsaa ti 1 IJnMJaaa ______________________________3155 lilirB orlentsko rezbarsko delo in okvir za 3 fotograf, kabinet oblike, novejie rez« barsko delo, te proda. Kje, pove uprav* ništvo Slov. Naroda. 3173 KUNOERIT odoJTkouthv LJubliana, Itolodiporiha ni. 37. TeJefaalL 46U izuSnU VZlj|3ll[ oddam 2 poravnalna, 2 vezama, 3 ob-lalae ta en cTstilni stroj (Gldchlege-, Biode-. Hobd-, Pntzmaschine). Stroji to imotjeni, pa brezhlbno ohianjeni ieH tt ogled. Koretpondeoca v oem-l »em jeaflm. nftteiritiUnrert, M&gg ^ _^^ _ rfmm^^a^^^^^^aV ~MMBSae^Bm8aXd!mh\ ftflsM mmmmm HmmmmmWBBBBBVmWi mmmmmlaTmmB^ml a* ■IBi stmBBjmi Bjmp^mBimv emmBveaB) ^f^*^^^« -^m^^mju ^ »^» II Usjocms) prilika II Proda sa: dve hiši j^mat ceaa 30a000 K. Resal irntak- ■^^^^■^- ^nam4| ^^amm)'*%l __^_ajjaa___^ «—^^-»^aa^—^ mamml l_^y_^^"--.; - tjaa^-A^M-^uajA ' ^^fc ■l_-|w-^«^b-)I ^__^__^_^^ ; # . ; : I mifimillifil i^ainfai v vscb , Zenitna ponudba i 30 letnl posestnfk m trgovsld dndabatX I se želi v svrho ienttvt aegaanlti z vdovo ali gospodično primerne starosti t prea moženjem v nepremičnlrab ali gotovroLJ Za dopise, po molaostt oprendjeae £ sliko, kl te vrne, aa prosi na «praw ,Slov. Naroda* pod >PtHglet aiai" \ Radnike 1 to tesare, sfdare i mizarje arami »DOalff d. d. za drvene gradnje* Zagreb, tvosW nlca Cememerec Plača: tesari K BA(L zidari K 8 30, stolari (roizarjl)K 9*» te2akt K 5*25 na uro. Stan doMvaJir badava, menat« 16 K (sesoaesO na daav i to: zajtrk, objed 1 večera j i/t lati kruha dnevno. 3185; Tveraica eeeke ta gfhmssi r#se v KvtftV' SUftaUa, tareJtM tokoj rtntiraaja] kurjača aa akiaiU opakandako a#6« Ima prosto stanovanje, knrfavo, raztvetljivo in majhen vrt Tovaraa pretkrbi tndl živila po nlzki cenL Glede plači U te najbolje vse po dogovora. Potnl ttroim se povraejo. Metlo Kutina ta nahaja 6 postaj od Zagreba proti Slavoniji Prvo dniStfo Ušolb pointnikot i Ljubljani VaMo na občni zbor kl te vrU w m*šm*l* «a» 1*. aaat« 1tM O a«4 IO. aai «avold»a v vaUaJdro- DNEVNI RED: , t Odobreni« ođborovega paaiBU' v preteldem letu. . a.SadaaJi poloJaJ bOaih potatt 1 IRatartM zald)ačtk za tato IM ta piofatun aa ttfcofe Itao. 4.Vofitev odboraikov. & VeMav tfcb aft^Mavalcar m> ČUtjOV. 6. Določitev članarina za leto 100. 7. Ustanovltev tveae druttav hmafli posettnlkov. asiiicajal predlogi. Ako ti btt pmtoo, dolocsjal oačaf zbor ai»laiilmi. aa ft« pol fta Dotneja. dragi. fcTbo tklepalat gWa tat ilsvio navzočlh čtanov. _v ^ ■■ _' ■.'\ -ffx?*:'--. pmaiBBm»VMB». aamas"* vaat oajv^mu|» 6. stran. »SLOVENSKI NAKOD*, dat 6, »sja 193a 102. Itev. thfkilis P°^cno, zdravo in snažno uMlilDJf, dekle za pomoč gospodinji settkoJsprejmcNaslov v upr.Sl. Nar.3168 Bvpft mm SfeaslU tovorni avto znamke .Zaurer«. Natinčna pojasnila daje Anončai zavod Drago Beseljak, Ljib-Ijaaa, Canktrjtfo Mbrežje 5. 3171 Haprodaj je moderna enodružinska v ila ▼,1LJubJjant z vrtom. Interesenti naj vpoSljejo svoje pismene ponudbe pod: 9Vtla v Lfttfel|ani" na u pravni ^tvo Stav. Naroda. 3174 bivši hotel, sedaj brez koncesije, na GorenjsJcem, z 10 orali zemlje, parke-tirachm sobami. ledenico, električno ra?svetljavo, vodovodom, 10 korakov do postaje, na državni cesti se za 350.0"O kron proda. Pojasntla daje Zagorski, Je sŠaiee, Oorenjftko. 3167 ilTi brez sladkorja, vcčjo množino kupi lovo Gigowic Rova Gradišta, Slavonija Valentin Maček tovarna slamnikov Sprejemam v popravile iiiiiiniiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii vsakovrstne slamniketudi klobuke za i? JJ.SJR.S.SLSLJSlS dame. Vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljub- inim........iiiiniiiiiiTinriiiitiiiiiiiiiii ljani. Oblikenavpogjed. Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Wm. Mm il 5. Barvlla za oblefee „TEKLA*4. Praln praški. Čistila za slaranike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. ^adomc-stilo toaletnega mila. „ROZNI PRA-ŠEKU najboljše sredstvo za negova-nje polti. Preizkošcno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in disave. Sredstva za konzerviranfe jaje. — — Koncesijonirana zaloga strupovi Knro*It© si ta barfte ■ If.toli «§lasavalse |iasewirfev a* trg«- i T— z sjlaSMU Ljubljana, Wolfeva ni. 12 Sratttaa Krit, »a*ta Tepetu* pH , im|i tama nikim litj!: od približno 400 smrek 80 do 100 let starih naprodaj. Ponudbe po kg ceni " naj se vpošljejo na graščino Hrib. 3076 ] ili nnn uinii|ii|iiiii11 III llllll n me. ■ ^BF w ^Br ^BF ^pr ■■ _ dobi, kdor mi pripomore dobiM nazaj ukradene stvari Is Ranzinger* jevega skladiii« v KoHsaJu. Perilo zaznamovan.) s črkami H. S. — ' Naznanila na Đr. E. Rekarv Im*m- v niče, Gorenjsko. 3061 I Već vagoaov I lioruziiep ziiroi!'3 I in mtikz ] <3|orsls Grufić I $eogra£ piletina a!. IS. i.____________________ i bola M za tkanine Glavno zastupstvo za Jugoslavijo Oshar Us i drug Telefon 11-38. Zagreb, VlaSka ulica 59 I IpodJilHi tiiiairica sa iaat li 11. Pototelk, MttUlaiM. Mtšnm i.I/LH IUJam ta gttfNt aiint •proN^ oo4 mnnmi nh ■• tMMVN|>iinMB> KontoiUt, 30 let star, aameičca doslej pri prvovnddk po&m sp«xffi|^tt ia kolonijalne ttroke. seli prev»ti nctto ••• potnika ••• pri večjem podjetju. Cenjenc ponudbe pod .?•«■& 1117* im upf«vniitvo ________________________Slovcikegi Naroda.__________________ 3187 A| v| i | z dovoljenim izvozom Ninska kanu sal •::::■.;_ na vagone Eiport and Import GeseNgchaft m. b. H. flr Haidel umA Gewerbe Wiea 1. Wipplingerstrasse Nr. 24. 3183 T J i| 30 let star, z večletno bančno, tovar- I Pfl llViflltlll nisko in prakso v eksportu išče mesto ■ III III 411 III li taJ"lka M **** vatflaa msta lili Ul IIII III lt P" velikem trgovskera ali tovarniSkem 8f •»■■»•■■■■»» podjetju. Obvladuje popolnoma v govoru in pisavi slovenski, netnški, italijanski, franeoski in ruski jezik, ter deloma tuđi srbohrvaščino. Ima višjo trgovsko naobrazbo in bi nastopil službo 1 julija ev. preje. Ponudbe pod nbport 3176" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3176 Modni salon Stulli - Miške i LJUBLJANA, 1 Židovska ul. 3, Dvorski trg 1- I Priporočam veliko izbiro najnovejših msialST, svU«dk I klsknlm, tople la slaauUkav sa dan« Ia tekli**. I Fopr«¥tla toteo la ialal ktotakl w4mm v Trgovačka agentura I komlsionaraa radaia Petar Jo via Baiasić i Draisvi Novi Vrbas (Bačka). Knpaf* sa vlasttfl račaa sva vrsta x#auill- sMk proizvoda ttd. — Posreiafo kapaja Istih bk vilo povolfao aslove. Telegramts B A J Afl I Ć, Vovivrkas. Telefon br. 100. * Os« Si: Telefon brol *™. 3084 a Dno dalmatinsko vino ima v takigi dentala ma »% flat Ditn ikriiiiiti tavana na Gorenjskem se zamenja za hišo ali vilo v Ljubljani ali naj^ bližji okolici. Tozadevne ponudbe na D. Beseljak, anonč. eksped. Ljubljana pod .TOVARNA 1920/ 3097 Eteriino jelkino olje rekt in jtlkov ekstrakt priporočam lekarnam, drog. zdraviliščem itd Hali« ■ev aok (suceus) prozorno čist, na drob no in debelo onim, kl razpolagajo s sladkor>ein; sada« eseaee in koampealalje za tzdelavo pokalic so vedno razpoložljive za sodavičarje. Pofnik Srećko, LJaMfana, Slomikova uL 27. bresenesofa spsta iĐdnstrifa 1. i u ZaiUoviSnta M. traži za što skoriji nastup samostalnog, vrsnog šumskog poslovodjur vješt u manipulaciji mekanog i bukovog drveta. Prednost imadu oni, koji imadu ispit za pogon šumskih željeznica sa parom i gravitarijom u Bosni i Hercegovini. Stan bez namještaja, ogrijev i rasvjeta bezplatno, životne namirnice uz snižene cijene. Ponude sa zahtjevima i svjedočbama na gornji naslov. 3077 Nudimo na vagone po najugodnejših cenah v naši klavnici izdelana I SUHO SVINJSKO MESO ! SOLENO SLANINO (špeh) I CISTO SVINJSKO MAST Nadalje nudirro prvovrstno baftko ptealoo, kenue, faćait«, evas« siehe in vse ostale mlinske produkte, vse franko vagon NOVI SAD. SBBSSA UDBVtNA BAUKA B. ». 3093 R0V1 SAD. Pnevmatike Nadebeioi za avte in koleia t_f UiiSAaffaa QumU wi trnhooi n. nUSITin «■ trte Vsokoorstne žice JfJJ,. trn •lektrltne napeljav. DUnfljSttfl CCSIfl Si. ZĐ. Skaboform se nn\ dplifa! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekami preizkušeno in zdravniško priporočeno 8r. peseha originalno Skaba|ormovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico —šaš— „pri Zlatom lelann« IV. Mari|ia trg. =1— Juqosla\ynsho odprenu3JtKjp importrip i pxportno d.d. \ Prima: ] \ sve zbirne i vagonske otpreme iz Njemačke Hvstrfie za cijelu ] I Jugoslaviju i obratno. j I ZBIRNI PROMET: I I Wlen—Zsgreb, Zagreb—Zeoran—Beetp»*d, Novi sad. j £ Wien—Zagreb, Zagreb—Sara Je ve—Meštar. j \ KUPUJE 1 PRODAJE! ' 1 sve vrsti robe na vlastiti račun kao što i u komisiju. , at —J JUGOSLAVENSKA TVORNICA ELEKTRIČKIH STROJEVA D. D. MtoiMi.jnsiuaume KARLOVAC ***"** w.«i» ^ PRIMA HA POPRAVAK •«•» «»■ «•"*• * *• ▼arS^B^RvSjI ^Sjap^BaJ aSjajBj ajSa*SJ*yajr aBaBBJP*a^SaS"S*aV BJ ^pa«a^aa«aaa» 6RAM < ^t*l^a^>^KAAAaA .^K^M^b^^Bi ^^ ^kS^^^kft^h^^k^k e a^^^a^Bk,^iaTa^aaaaibaaaMhaKAm BTaVaaaataVaBTaTaflaTDBTBTL. BHBsSBBnaSB^^BaaMalBa B aV^BaBSaaTal^HaaB^JBC« ^Pa^SaPBSP^PaaB^paapai^ie ■■■a^aBaeB"ar^apaSf^P^"aFW^P m ajp^paa^paiwai^p^aw^^^^"— PROJEKTUJE I IZVADJA ■Itklilf«! c«rinte_a §fdcm% ul* I dob& Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Dalni^ gU,wmca 30.000.000 - iJST"^ Strftatieva Ulica JteV. 2. -> «>,«nm, HH.d, ao.ooo.ooo- igon^ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovliali ter ekspozitura v Ptuju. I sr Sprelama "Ha ^^ i vloae na knjižice in teko« račun I proU uoodmimi obraslsoMihi I IKupHi« in prodaja vn vrstavradnostnih papiriav, valut Ni dovoHieto IsT vsakovrstne KREDITE ~Vf