PREDNJA K
LIST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU LETO 1.	-------»---------------ŠTEV.	6.
V Ljubljani, dne 15. junija 1925.
Gradivo za vadbo članov
Prosti prevod po „Telocviku“ br. F hr. Sulceja, slovenski
3. ura.
A.	Skupne vaje.
Vaje z ročk i. _
Osnova: Enakostranski gibi lehti1 s Skvčevanjem in suvanjem, ravna smer —- drže napetih lehti s spremnicami — kloni, ravna smer — odkoračna stoja.
Temeljna postava: Priročiti
spetna stoja.
C a.s o m e r a : 1—6, 7—12, časo-111 era spremnic 1—4.
T e m p o srednji, v 3. in 4. dobi počasen, pri spremnicah hiter.
I.	a) sestav a.
1. Skrčiti zaročno, mazinci dol.
2. Suniti vstran, hrbti gor — odkoračna stoja z levo.
3. Skrčiti zaročno — s priključenjem leve spetna stoja.
4. Suniti dol.
5.—8. Isto z desno nogo.
I. sestava.
1., 2. = 1., 2. I.a).
3. Polagoma predklon — klopiti dol in gor (v odročenju drža).
4. Polagoma vzklon — klopiti dol in gor (v odročenju drža).
5., G. = 3., 4. I. a).
7. — 12. Isto z desno nogo.
II. sestava.
1., 2. -- 1., 2. I. a) toda sunili vstran, hrbti dol.
3.	Polagoma zaklon — zasuk lehti nnprej in odsuk nazaj.
1 Odslej bomo v terminologiji strogo razlikovali med 1 e h I j o in r o k o.
'rante Erbena. Srbohrvatski prevod prevod br. dr. Kuščerja.
3. sat.
A. Skupne vježbe.
V j e ž b e s a b u č i c a m a.
Osnova:	Istostrana gibanja ruk(j
skučivanjem i suvanjem, smjer ravan
— izdržaji ruku napetih uz pratilice1
— nakloni, smjer ravan — stoj ot-kročni.
Temeljni postav: Priručiti — stoj spetni.
C a s o n1 j e r a: 1—6, 7—12, pra-tilica 1—4.
Tempo srednji, u 3. i 4. dobi mirni (polagani), kod pratilica: brzi.
t. a) sa s t a v.
1. Skučiti zaručno, mezimei dolje. ■
2. Sunuti Strance, hrpti gore — stoj otkročni lijevom.
3. Skučiti zaručno— priključenjem lijeve u stoj spetni.
4. Sunuti dolje.
5.—8. Isto desnom nogom.
I. s a s t a v.
1., 2. =. 1., 2. 1. a).
3. Polagano pretklon — klopiti dolje i gore (u odručenju izdržati).
4. Polagano usprav — klopiti dolje i gore (u odručenju izdržati).
5., C. = 3., 4. I.a).
7.—12. = Isto desnom nogom.
II. s a s t a v.
1., 2. — 1. 2. 1. a), no sunuti stranee, hrpti dolje.
3. Polagano zaklon — zasuk rukil napred i odsuk nazad.
Pratilice = popratne vježbe.
4. Polagoma vzklon — zasuk Iehti naprej in odsuk nazaj.
5.V6. •« Џ 4. I.a):	'	\
— 12. Isto z desno nogo.
III. sestava.
. :l-	■ '	' I ■,
4„2. = I. a) toda suniti vstran, hrbti nazaj.
3. Polagoma odklon v levo — krožiti v zapestju v smeri naprej, dol, nazaj, gor.
4. Polagoma vzklon — krožiti v zapestju v smeri nazaj, dol, naprej, gor.
5.,	6. ==> 3., 4. I. a).
7. — 12. Isto nasprotno.
P r i p o m-b a. V onih dobah, kjer so odrejene spremnice, je treba dotično število pri štetju bolj naglasiti ter takoj šteti naprej podrejene dobe spremnic v tempu korakanja z nekoliko tišjim glasom: eden, dva, tri, štiri. Na vsako teh dob izvedemo v
I.	sestavi: klopiti dol in gor, t. j. gibanje v zapestju okolu daljše osi zapestnega sklepa; v II. sestavi: zasuk in odsuk, t. j. zasuk lehti okolu njene podolžne osi naprej in nazaj; v III. sestavi cel krog z roko v odrejeni smeri. Pri vseh teh spremnicah morajo lehti ohraniti točno položaj odro-čenja.
B. Vadba vrst.
I.	skupina.
D o s k o S n i drog:	Vzvleki	iz
proste vese: spredaj, zadaj — toči skozi prosto veso polagoma: naprej, nazaj — drže: prednos in razovka v prostih vesah.
Konj vzdolž brez ročajev. Zanožni meti iz zamaha: vsed, preskok; zviševanje konja.
R u v a n fe.s Stik, preža, preža V pokleku; pozdrav.
1.	del: Doskočili drog.
Osnova: Vzvleki in proste vese: spredaj, zadaj — toči skozi prosto veso polagoma: naprej, nazaj-drža: prednos in razovka v prostih vesah.
2 Razlikovali bomo ruvanje (hrv. rva-uje, 6. zapas) od metanja diska, kopja itd.
4.	Polagano usprav — zasuk ruku napred i odsuk nazad.
5., 6. = 3. 4. I.a).
7.—12. Isto desnom pogoni,,
III.	sa s|ay. , -
1., 2. = 1., 2. I. a), no suniti Strance, hrpti. nazad.
3. Polagano otklon lijevo — kružiti u zapešču smjerom napred, dolje, nazad, gore.
4. Polagano usprav — kružiti u zapešču smjerom nazad, dolje, napred, gore.
5., 6. =■ 3., 4. I. a).
7.—12. Isto obrnuto.
O p a s k a. U dobama, kojima se propisuju pratilice, treba jače naglaeiti odnosnu brojku, a podredene dobe, t. j. one popratnih vježbi, smjesta brojiti dalje u tempu hodanja «jedan, dva, tri, četir», ali nešto tiše. Na svaku od ovili doba izvedemo u I. sastavu: klopiti dolje i gore, t. j. gibanje u zapešču oko uzdužne osi zapesnog zgloba; u II. sastavu: zasuk i odsuk, t. j. okretanje ruke oko uzdužne joj osi napred i nazad; u III. sastavu cijeli krug pesni-com u odredenom smjeru. Pri sviin ovim popratnim vježbama moraju ruke uščuvati točan položaj odručenja.
B.	Vježbe odclcnja.
I.	skupina.
Doskočna preča. Uzvlaci visoni prostim: prednji, stražnji — kovrtljaji visom prostim polagano: napred, nazad — izdržaji: prednos i vaga u visovima prostim.
Konj uz duž bez hvataljki. Metanja zanožna iz zamaha: zasjed, preskok; povisivanje konja.
R v a n j e. Sraz, sprem; sprem klečeči; pozdrav.
1.	čest: Doskočim preča.
Osnova: Uzvlaci visom prostim: prednji, stražnji — kovrtljaji visom prostim polagano: napred, nazad — izdržaji: prednos i vaga u visovima prostim.
Iz (iztegnjene) vese spredaj:
1- Z nadprijemom vzvlek Spredaj polagoma toč nazaj — sevlek1 V prednos v vesi — polagoma vesa in seskok.
2. Z nadprijemom z levo in pod-Prijemom z desno vzvlek spredaj s preprijemom desne v nadprijem — Polagoma toč naprej — sevlek V ra-zovko skrčno z levo — polagoma Prednos v vesi (noge napete) — po-Jagoma vesa in seskok.
Pripomba. Pri izvajanju vzvleka spredaj dvigamo izpočetka samo noge. Šele takrat, ko dospejo noge do pred-nosa, tedaj do vodoravnega položaja, dvigamo tudi trup, toda ob stalno napetih lehteh. Lehti začnejo s pritekanjem šele iz vznosne vese. — V 2. sestavi preprijemamo v nadprijem P r e d n o se vzravnamo v vzporo, ker je predpisan vzmik s preprijemom v nadprijem. — ‘Razovka v vesi spredaj s skrčeno eno nogo: trup tog, glava nagnjena nazaj; stegno skrčene noge čim bližje prsim, njena meča čim tesneje primaknjena k stegnu.
3. Z nadprijemom vzvlek zadaj s preprijemom v podprijem — polagoma toč nazaj — preprijem v nadpn-jem, polagoma sevlek v razovKo zadaj — polagoma vesa zadaj in seskok.
Pripomba. Toč nazaj polagoma iz vzpore zadaj s podprije-mom je trd oreh. Važno je, da telo pri spuščanju nazaj tako uravnovesimo, da izvedemo toč sicer gladko, vendar ne hitro. Drugi pogoj je, da znamo spretno in pravočasno prepri-jeti, tj. v onem trenutku, ko smo skoraj že padli do iztegnjene strmoglave vese. Ako se nam to posreči, smo že premagali težkočo. Noge odnesejo s svojim spuščanjem dol telo navzgor; tako preide telovadec z lahkoto v sklelt in odtod s silnim zaklonom in vzpiranjem v vzporo.
4. S podprijemom z levo in nadprijemom z desno vzvlek zadaj s pre-
1 Prehodi iz opore v veso:
ncprevratno provratno polagoma	poveš	sevlek
hitro	spad	zmik
Poveš in spad odgovarjata tedaj naupo-ru, sevlek vzvleku, zmik vzmiku. Op. K.
iz viška prednjeg:
1. Nathvatom uzvlak prednji — polagano kovrtljaj nazad — spust na-pred u prednos u višku — polagano u visak i saskok.
2. Lijeva nat-, desna pothvatom, uzvlak prednji sa prehvatom desne u nathvat — polagano kovrtljaj napred — spust napred u vagu sa skučenom lijevom nogom — polagano u prednos u višku (noge napete) — polagano u visak i saskok.
O p a s k a. Pri izvodenju u z v 1 a k a prednjeg dižemo samo noge. Tek onda, kada noge prispiju do prednosa, dakle do vodoravnog položaja, dižemo i trup, no sa podjedno napetim ruka-ma. Iiuke počinju pritezanjem istom iz viška okomitog. — U 2. sastavu pre-hvačamo u nathvat p r i j e usprav-ljanja u potpor, jer uzvlak prednji pro-pisan je sa prehvatom u nathvat. — Vaga sa jednom nogom skučenom sa ukočenim trupom i unazad nagnutom glavom; noga je skučena sa stegnom čim bliže grudima, dok lisnjak mora da bude čim više primaknut stegnu.
3. Nathvatom uzvlak stražnji sa prehvatom u pothvat — polagano kovrtljaj nazad — prehvat u nathvat, polagano spust nazad u vagu stražnju — polagano u visak stražnji i saskok.
Opaska. Kovrtljaj nazad polagano iz potpora stražnjeg pothvatom je tvrd orah. Važno je, da tijelo bude pri spuštanju nazad tako naravnano, da izvedba bude lijepo zaobljeno vezana i da ne bude brza. Drugi uvjet je taj, da treba znati spretno i u zgodan tren nathvatiti, t. j. onda, kada čeino sad na prispjeti u visak strmoglavi. Ako to uspije, onda je pobjeda izvoje-vana. Noge če svojim spuštanjem dolje odnijeti tijelo gore, a vježbač time lako dolazi u sklek (potpor skučenim ruka-ma) i odovud dalje sa silnim zaklonom i dizanjem ,u potpor.
4. Lijeva pot-, desna nathvatom, uzvlak stražnji sa prehvatom desne u
prijemom desne v podprijem — polagoma toč naprej — polagoma poveš v. razovko zadaj — polagoma vesa zadaj in seskok.
Pripomba. Tol naprej p o-la.goma iz vzpore zadaj s podprijemom je drug takšen oreh. Kdor zna vzvlek zadftj s podprijemom'— toda takih telovadcev je prav malo —, temu ta vaja ne dela težkoč. Kdoi1 ga ne zna, ta naj zopet skuša spretno izrabiti uravnavanje ravriotežja. Spustimo se naprej do najglobljega skleka, raje za klanjajoč nego predkla-njajoč se. Na' ta način dosežemo, da nam noge ne uidejo nazaj. Iz skleka se neprekinjeno predklanjamo, in tiščimo pri tem križ ves čas tesno k drogu; s tem zadobi telo lahko rotacijo, proti kateri se ne da nič ugovarjati. Ako zamoremo vzdržati telo s križem pri drogu, nam rotacijska sila giba pomore prenesti se preko strmoglave vese, ki je pri vzmiku zadaj (drugi polovici toča naprej) najtežji prehodni položaj. Zato je neobhodno potrebno, da se pri spuščanju z vso silo pritezamo k drogu. Kakor hitro se križ oddalji od droga, toča bodisi sploh ne naredimo več ali pa samo z največjim naporom. Ako pa so - prišle noge že v smeri toča preko navpičnega položaja strmoglave zgibe, potem nas že prenesejo — s sočasno pomočjo pri-tezne sile lehti — v vzporo zadaj.
5.	S podprijemom vzvlek zadaj — s širokim prijemom poveš z izvinkom v veso spredaj z obrnjenim podprijemom — vzvlek spredaj s preprijemom v nadprijem — polagoma toč nazaj — polagoma poveš v razovko s skrčeno desno nogo — polagoma prednos v vesi (noge napete) — polagoma vesa in seskok.
Pripomba. Kakor hitro slišijo telovadci, da se :bo delalo poveš naprej z izvinkom v veso z obrnjenim podprijemom, se že večina izmika vaji — živo si predstavljajo, kako mora to boleti, in se skušajo vaji izogniti. In vendar je ta vaja docela nedolžna, za vsakogar brez bolečin, če samo dovolj široko pre-prime. Dobro je, če po prehodu do skleka zadaj prijem še razširimo. Iz vese z obrnjenim nadprijemom dvi-
pothvat — polagano kovrtljaj napred — polagano spust napred u vagu stražnju
— polagano u visak stražnji i saskok.
O p a s k a. Kovrtljaj napred pola g a n o iz potpora stražnjeg pothvatom je drugi takav orah. Onima, koji znadu' uzvlalc stražnji pothvatom
— a tih je malo —, neče ova vježba za-davati poteškoča. Ko ne zna, taj neka i ovdje nastoji naravnati tijelo. Napred se spuštamo u najdublji sklek, t. j. sku-čivši ruke u 'potporu, no pri tonie smo više zaklonjeni, nego pretklonjeni. Time postizavamo, da noge ne odu prama nazad. Iz skleka, bez zaustavljanja u istome, držeči se križima tijesno uz preču, nagibljemo se i time če tijelo doči u neku malu rotaciju. Uzmognemo li tijelo održati križima. uz preču, snaga če nam gibanja okretaj njem pridonijeti prenosu preko naj-težeg ovjesnog položaja uzvlaka (drugu polovicu kovrtljaja napred), t. j. preko ovjesnog položaja viška strmoglavog. Zato treba pri spuštanju upotrebiti svu snagu za pritezanje k preči. Čim bi se tijelo odijelilo od preče, onda več kovrtljaj ne bi bio izveden ili bismo ga učinili tek sa velikim naporom. Nadu li se pak noge preko ovjesnog položaja zgiba strmoglavog, onda če nas to — i uz pomoč privlačive snage ruku — prenijeti u potpor stražnji.
6.	Pothvatom uzvlak stražnji — ruke široko, spust napred sa iskretom u visak prednji obrnutim pothvatom — uzvlak prednji sa prehvatom u nathvat
— polagano kovrtljaj nazad — polagano spust nazad u vagu sa skučenom desnom nogom — polagano u prednos u višku (noge napete) — polagano u visak i saskok.
O p a s k a. Mnogi vježbači, kada čuju, da če se vježbati spust napred sa iskretom u visak obrnutim p o t h v a t o 111, počnu se česati i predočuju si kako li če to negdje strašno zaboljeti, pa nastoje, da izbjegnu toj vježbi. Medutim ta je vježba 11 tome pogledu skroz nevina i ne zadaje ni najmanju bol, samo ako hvat bude dostatno širok. Zato če biti umjesno, da dohvat još i više raširimo u trenu, kada smo spuštanjem
gamo noge do vznosne vese in daljel v vzvlek. Ta vzvlek je zato težji nego z drugim prijemom, ker se z obrnjenim nadprijemom ne moremo prite-žati v zgibo.
2.	del: Konj vzdolž brez ročajev.
Osnova: Meti raznožno naprej iz zamaha: vsed, sesed, preskok; zviševati konja.
Iz zaleta s sonožnim odrivom, iz zamaha, z oprijemom na vrat:
1. Vsed raznožno naprej na vrat — sesed raznožno naprej.
2. Raznožka.
P i' i p o m b a. Noge ostanejo spojene tako dolgo, dokler se z rokami ne oprimemo orodja. Ta pogoj se redko-kedaj izpolnjuje — še marsikateremu drugače dobremu telovadcu je to težko. To zaradi tega, ker skoke preko konja sploh redko vadimo in ker jim še takrat, lcedar jih vadimo, posvečamo premalo pažnje. S preskokom ne začnemo tako dolgo, dokler ne dela večina telovadcev dobro vseda z lepim zanožnim zamahom s spojenimi nogami. Tudi z zviševanjem konja ne smemo začeti, dokler več nego polovica članov vrste ne preskakuje pravilno v trdno stojo na tleh. Vsed se mora izvajati s precepom.
3. del: Ruvanje.
Osnova: Stik, preža, prežg v pokleku, pozdrav.
Vrsta stoji v redu in se odšteje na prvo in «druge». Slede povelja: Drugi korak naprej! — «zdaj!» «D r u g i s čelom na-zaj!» in (Drugi korak v levo! — zdaj!» Potem začnemo z vadbo.
Stik. Najprej naučimo telovadce stik na obe strani. Razložimo jim, da se dela stik z desno spredaj s četrt obratom v levo na peti leve noge s pomočjo prstov desne. Levo stopalo ostane v čelni črti, desno se postavi pravokotno ha levo, pete skupaj. Trup je obrnjen prečno na levo, po gled pa naprej. Povelje se glasi: ■"Stik! — zdaj!» za stik z levo naprej: Stik z levo! — zdaj!»
prispjeli u skiek stražnji. Iz viška obr-nutim- pothvatom dižemo noge u visak okomiti i dalje u uzviak. Ovaj uzvlak je izvedbom teži od uzvlaka drugim hvatom zato, jer se obrnutim pothvatom ne možemo pritezati u zgib.
2.	čest: Konj uz duž bez livataljki.
Osnova: Metanja raznožna napred iz zamaha: zasjed, sasjed, preskok; po-visivanje konja.
Iz zaleta odrazom sunoške, iz zamaha, dohvat na vrat:
1. Zasjed raznožni napred na vrat — sasjed raznožni napred.
2. Raznoška.
O p a s k a. Noge valja držati spojene sve dotle, dok nismo dohvatili na spra-vu. Ovome uvjetu rijetko se kada udo-voljava. To dolazi odtuda, jer se Skokovi preko konja uopće rijetko izvode, pa i onda, kada ih vježbamo, ne posvečuje im se dovoljna pažnja. Preska-kivanju ne smije se prijeti pri je, negoli večina vježbača odelenja ne izvodi s uspjehom zasjed iz lijepog zanožnog zamaha sestavljenih nogfl. 1 sa povisi-Viinjem konja ne smije se početi dotle, dok više od polovice članova odelenja ne preskakuje tačno sa doskokom u stalno stajanje na tlu. Zasjed mora se izvesti u proejep.
3.	čest: R vanj c.
Osnova: Sraz, sprem, sprem klečeči, pozdrav.
Odelenje, stoječe u redu, odbroji se na «prve» i «druge». Slijede zapovijedi: «D r u g i korak n a p r e d — sad!» <Drugi čelom na- zad!» i «D r u g i o t k r o k 1 i j e v o — sad!» Poslije toga počnemo podučavanjem.
Sraz. Najprije naučimo vježbače sraz na obje strane. Protumačimo jm, da se sraz desnom sprijeda izvodi sa četvrt olcreta lijevo na peti lijeve noge pomoču prstiju desne. Lijevo stopalo ostaje u čelnoj erti, a desno se postavi okomito spram lijevog; pete zajedno. Trup je okrenut poprečki na lijevo, a pogled je upravljen napred. Zapovijed glasi: «Sraz!» Za sraz lijevom sprijeda: «S r a z lijevo m — sad!»
Preža. Iz stika z d. naprej preidemo v piežo z desno naprej / objemom na ta npči«, la postavimo desno nogo z zmernim topotom približno 50 cm naprej ven, tako da stoji zdaj stopalo desne noge pravokotno na prste protivnikove leve noge. Noge upognemo v kolenih tako da stoji golen desne noge navpično, navpičnica skozi levo koleno pa pada na prste leve noge. Desno roko položimo na nasprotnikovo levo ramo, levo pa z zunanje strani preko njegove desne roke. Trup je sicer polconcu, toda ne ulelcnjen; obrnjen je neznatno v prečno smer. Oči so uprte v protivnikove roke in noge. Povelje se glasi: «Preža! — zdaj!», za prežo z levo pa: «Preža z levo! — zdaj !» Kedar telovadci že dobro znajo prežo z objemom, jim pokažemo začetek ruvanja iz preže brez objema. Ta se razlikuje od prvega samo v tem, tla pritisnemo nad-lehti k bokom, podlakti pa povesimo zmerno naprej (poševno dol). Povelje se glasi:	«Preža	brez objema! —
zdaj!»
Preža klečno. Ako se iz katerekoli preže spustimo z zadnjo nogo v poklek, preidemo v klečno prežo. Iz preže z desno naprej preidemo na povelje: «P r e ž a klečno! — zda j!» v klek z levo in nasprotno.
Pozdrav delamo najprej na tri dobe. Iz stika z desno naprej napravita protivnika na prvo dobo korak z levo in si prožita desnici. Z izvedbo drugega koraka sta obrnjena s hrbtoma drug proti drugemu. Na tretjo dobo se obrneta na peti desne noge in postavita levi nogi nazaj tako da zavzamejo noge pravilno prežo, kakor je zgoraj opisana, bodisi z objemom ali pa brez objema. Povelje: <rPozdrav! — z d a j!»
II.	skupi n a.
D o s k o čn i krogi v gugu. Izmene vese z izvinom: naprej, nazaj, s kolebom.
Bradlja z vnanje strani s prožno d e s k o. Meti zanožno: premah, preskok, kolo enonožno, odsun — izmene opore: vzklopno, s kolebom.
Sprem. Iz sraza desnom sprijeda prelazimo u sprem desnom sprijeda s dotikom tako, da postavimo desnu nogu, sa mirnim topotom, nekih 50 cm napred van. Poslije toga biti če stopalo desne noge okomito na prste protivnikove lijeve noge. Noge treba sagnuti u koljenima tako, da golijen desne noge smjera okomito spram tla, a okomica, spuštena s lijevog koljena, da pada na prste lijeve noge. Desnu ruku položimo na protivnikovo lijevo rame, a lijevu s vanjske strane preko desne mu ruke. Trup, ma da je uspra-van, nije uvit i nakrenut je neznatno paprečki. Oči su uprte na protivnikove ruke i noge. Zapovijed glasi: «S p r e m!» Za sprem lijevom: «S p r e m lije-v o in — sad!» Kada su vježbači dobro naučili sprem sa dotikom, valja im reči, da se rvanje može početi i iz sprema bez dotika. Taj se razlikuje od onoga sa dotikom samo tirne, da za-laktice pritisnemo ka bokovima, a predlaktice spustimo mirno napred (koso prama dolje). Zapovijed glasi: (Sprem bez dotika — sad!»
Sprem klečeči. Spustimo li se iz bilo kojeg sprema u klečanje nogom, koja se nalazi straga, dolazimo u sprem k 1 e č e č i. Iz sprema desnom nogom sprijeda prelazimo na zapovijed : cSprem klečeči — sad!» u klek lijevom nogom i obrnuto.
Pozdrav izvodimo najprije na tri dobe. Iz sraza desnom nogom sprijeda učine protivnici na prvu dobu korak lijevom i pruže si desnice. Izvedbom drugog koraka okrenuti su ledima je-dan spram drugoga. Na treču dobu, okrenuvši se na peti desne noge, postave lijevu nogu straga tako, da obje zauzimlju pravilen sprem (kako je gore opisan), i to ili sa dotikom ili bez dotika. Zapovijed: (Pozdrav — sad!»
II.	skupina.
D o s k o č n e k a ri lc e, u 1 j u 1 j a -n ju. Izmjene visa iskretom: nazad, napred, zamahom.
Ruče s vanjske strane, sa p r u ž n i m mostiče m. Metanja za-nožna: premah, preskok, kolo jedno-noške, odsun — izmjene potpora: sklopkom, zamahom.
Skok V daljino z zaletom z (lesko: Skoki dvojic z odrivom ha skupni deski.
1.	del: Doskočili krogi v gugu.
Osnova: Izmene vese z izvinkom: naprej, nazaj, s kolebom.
Iz guganja v vesi spredaj:
1.	V predgugu vznosna vesa — v zagugu izvinek nazaj v veso — v predgugu seskok.
P r i p o m b a. lzvinki v gugu so krasne vaje. Razun tega so izborno sredstvo za vzgojo poguma, odločnosti in hladnokrvnosti. Čim večji je gug, tem učinkovitejši, pa tudi tem lažji je izvinek. Toda izvesti ga moramo v pravem trenutku, niti za ulomek sekunde pozneje, ne prej. Prezgodnja ali pre-kasna izvedba ima za posledico trganje guga in lahko celo povzroči padec telovadca raz orodje. Pravočasna izvedba je gladka in povečava gug. — Izvinek nazaj iz vznosne vese zadaj do vese v za gugu delamo ob napetih lehteh. Vznosna vesa zadaj čim bolj sklonjeno, pogled na noge! Proti temu pravilu se vedno znova greši; telovadci zaklan ja jo glavo, čeravno je to vzrok, da izgube orijen-tacijo. Izvinek se dela v-mrtvi točki zaguga. Da manj spretni telovadci lažje pogodijo pravi trenutek, jim zakličemo: «Z da j!» Izvinek je treba posebno od začetka izvajati s sunkom nog nazaj, ne gor, in skozi zg j bo, s katero se telovadec najzanesljiveje sam varuje pred padcem. Prednjak, ki nudi varovanje, naj se postavi na najbližjo tretjino guga (od mesta izvinka računši); tu lahko poseže vmes, ako bi telovadcu pretila nevarnost, da se odtrga, ker je trčil previsoko ali pa ne pravočasno, ie-lovadca zadrži za roke ali pa ga objame okolu bokov. — Kako naj dajemo gug, o tem gl. na str. 54. v pripombi k prvi sestavi.
2.	V zagugu vznosna vesa zadaj — v predgugu izvinek nazaj do vese spredaj — v zagugu seskok.
Skokovi u daljinu sa zaletom, s mostič a. Skokovi dvojice odrazom na zajedničkom mostiču.
1.	čcst: Doskočne karikc, u ljuljanju.
Osnova: lzmjene visa iskretom:na-zad, napred, zamahom.
Iz ljuljanja u višku prednjem:
1. U predljuljaju u visak okomiti —
— u zaljuljaju iskret nazad u visak prednji — u predljuljaju saskok.
Opaska. Iskreti u ljuljanju zaista su prekrasne vježbe. lzim toga izvršno doprinose odvažnosti, spremnosti i hladnokrvnosti. Sam iskret biti če to ljepši i efektniji, bude li izveden čim večini ljuljanjem, što če vježbu još i olakšati. No traži se, da izvodenje uslijeduje u pravom trenutku:	ne
snuje da bude nimalo prekasno ili prerano, jer to dovodi prekidu Ijuljaja„ pa i padu vježbača. Obrnuto: bude II izvodenje pravodobno, dobiti če ljuljaj ploveče obeležje, a biti če i jači. — Iz viška o k o m i t o g stražnjeg i s k ret nazad u visak u zaljuljaju radi se napetim rukama. Visak okomiti stražnji mora biti čim sastavljenijim, t. j. trup i noge da si budu blizu, a pogled na noge! U tome se redovito griješi. Vježbači spu-štaju glavu nazad, a to u velike smeta orijentaciji. Iskret se radi u m rt voj točki zaljuljaja. Manje svijesnim vježbačima olakšati čemo pravodobnu izvedbu poklikom: «Sad!» Iskret moramo raditi — naročito isprva — su-nućem n ogli n a z a d, ni pošto gor e, a usto s a g i b a n j e m ruku (zgibom). To doprinosi čuvanju samoga sebe. Prednjak mora se u svrhu za-štite postaviti na najbližu trečinu lju-Ijaja od mjesta iskreta tako, da uz-mogne posredovati, zaprijeti li vjež-baču opasnost otkinuča s karilca zbog toga, jer je previsoko sunuo ili /akas-nio izvedbom. U toni slučaju uhvatit če vježbača za ruke ili če ga obuhvatiti u bokovima. — O tome, kojim če načinom prednjak da stavi vježbača u lju-ljanje, nači češ uputu v 4. broju na 54. str. (I. skupina, opaska 1. sastava).
2. U zaljuljaju visak okomiti stražnji
— u predljuljaju iskret nazad u visak prednji — u zaljuljaju saskok.
. P ripomb a. Izvedbo i z v i n k a n a z a jv p r e dg u g u iz v znosne vese in način varovanja smo opisali na str. 54. v pripombi k drugi sestavi.
3. V predgugu s predkolebom izvi-nek naprej v vznosno veso zadaj — v zagugu izvinek nazaj v veso — v predgugu seskok.
Pripomba. Izvedbo izvinka naprej s predkolebom iz vese v vznosno veso kakor tudi način varovanja smo opisali na str. 5G. v pripombi k šesti sestavi.
4. V zagugu s predkolebom izvin' naprej v vznosno veso zadaj — v predgugu izvinek nazaj v veso (spreda — v zagugu seskok.
Pripomba. Da napravimo iz iztegnjene vese v zagtigu s predkolebom izvinek naprej v vznosno veso zadaj, se poslu-žimo istih začetnih gibov kakor da bi hoteli napraviti naupor trzoma v zagugu, t. j. v predgugu prednožimo in si potem damo zmeren koleb v vesi. Prednoženje v predgugu zadržimo tako dolgo, da je žakolebu sledeči predko-leb sočasen z mrtvo točko zaguga, v kateri imamo izvesti izvinek. Z nogama švignemo naprej in silno upognemo trup, hkratu sukajoč lehti s palci noter in se s tem pri nepokrčenih lehteh prevrnemo v 'znosno veso. K varovanju se postavi vuednjalc ;n tretjino guga od onega mesla, kjer naj telovadec napravi izvinek.
5. V predgugu vznosna vesa — v zagugu z zakolebom izvinek naprej v vznosno veso zadaj — v predgugu izvinek nazaj v veso — v zagugu seskok.
Pripomba. Nasvete za izvedbo izvinka naprej z zakolebom v zagugu iz vznosne vese smo podali na str. 55. v pripombi k peti vaji. Najtežje izmed vsega je pravilno zadeti trenutek, v katerem moramo pričeti s kolebom. Najboljše je, ako izkušen prednjak, ki vajo obvlada, to dobo določi s poveljem: «Zdaj!»
6. V zagugu vznosna vesa — v predgugu z zakolebom izvinek naprej v vznosno veso zadaj — v zagugu izvi-
Opaska. O tome, kako češ izvesti i s k r e t n a z a d u pr e d 1 j u 1 j a j u iz viška o k o m i t o g,- pa o načinu zaštite, nači češ opis u 4. broju na £4. str. (I. skupina, opaska 2. sastava).
3. U predljuljaju prednjihom iskret napred u visak olcomiti stražnji — u zaljuljaju iskret nazad u visak prednji — u predljuljaju saskok.
Opaska. Provedbu i s k r e t a napred prednjihom iz viška u visak oko m iti, kao i način zaštite, opisali smo u 4. broju na 56. str. (I. skupina, opaska 6. sastava).
4. U zaljuljaju prednjihom iskret napred u visak olcomiti stražnji — u predljuljaju iskret nazad u visak prednji — u zaljuljaju saskok.
Opaska. Za provedbu i s k r e t a napred iz vislca u zaljuljaju prednjihom u visak o k o m i t i stražnji postupamo, kao da ćemo izvesti upor trzajem u zaljuljaju, t. j. prednoženjem u predljuljaju udesit čemo miran zamah u višku. U predljuljaju, u položaju prednoženja, ustra-jemo tako dugo, dok po zanjihu uslije-divši prednjih ne bude sljubljen sa mrtvom točkom zaljuljaja, u kojoj se mora izvesti iskret. Sa zamahom nogu napred silno čemo izbočiti trup i pre-vrnuti se u visak okomiti okretanjem ruku palcima unutra uz potpuno napete ruke. U svrhu zaštite ima se prednjak postaviti na prvu trečinu ljuljaja od onoga mjesta, gdje se izvodi iskret.
5. U predljuljaju visak okomiti — u zaljuljaju zanjihom iskret napred u visak okomiti stražnji — u predljuljaju iskret nazad u visak prednji — u zaljuljaju saskok.
Opaska. Upute za provedbu iskret a n a p red z a n j i h o m u zaljuljaju i z v i s k a o k o m i t o g nači češ u 4. broju na 55. str. (I. skupina, opaska 5. sastava). Najteže je od svega pogoditi trenutak, kada treba početi sa zamahom. Najbolje če biti, da prednjak, koji tu vježbu znade, is-takne taj momenat sa poklikom: «Sad!»
C.	U zaljuljaju visak okomiti — u predljuljaju zanjihom iskret napred u visak okomiti stražnji — u zaljuljaju
nek nazaj v veso spredaj — v pred-gugu seskok.
Pripomb a. Kakor pri prejšnji vaji, tako moramo tudi tukaj začeti s kolebom tako, da je zakoleb sočasen z mrtvo točko predguga, drugače se nam izvinelc ne posreči. Izvedba je soglasna z izvedbo izvinka, opisano v prejšnji sestavi, seveda s to razliko, da delamo vajo v predgugu.
2.	del: Bradlja z zunanje strani s prožno desko.
Osnova: Meti zanožno: premah, preskok, kolo enonožno, odsun — izmene opore: vzklopno, s kolebom.
Z zaletom, s sonožnim odrivom:
X. Premah zanožno v desno v bočno vzporo — spad v vznosno oporo na lehteh — vzklopna vzpora — zanožka v desno.
2. Nasprotno.
3. Premah zanožno v desno v bočno vzporo — spad v vznosno oporo na lehteh — vzklopna vzpora — kolo zanožno z levo — zanožka v desno visoko.
4. Nasprotno.
5. Premah zanožno v desno v bočno vzporo — spad v vznosno oporo na lehteh — vzklopna vzpora — odsun v oporo na lehteh — vzpora s predko-lebom — kolo zanožno z levo — zanožka v desno s pol obratom v levo.
Pripomba. Rekli smo že, da delamo odriv na vsaki deski naravnost od tal, ne da bi prej še stopili na desko. Drugače pri prožni deski ne moremo popolnoma izrabiti elastičnosti deske, pa tudi izvedba vaje sama iie bi bila lepa. Za premah zanožno (snožno) se močno odrinemo od deske, da nas vrže čim višje in da z viška pademo na lestvini. Oprimemo se najprej za prvo in takoj na to še za drugo lestvino ob popolnoma napetih lehteh. Oprijeti se moramo tako, da sta po prehodu v bočno vzporo roki natanko druga nasproti drugi. Napaka je, če ona roka, ki se je oprijela za oddaljenejšo lestvino, šele naknadno -poprime* naprej. — Vzpora s
iskret nazad u vi sak prednji — u pred-ljuljaju saskok.
O p a s k a. Kao kod prethodne vježbe, tako i ovdje treba početi sa zamahom tako, da zanjih bude sljubljen sa mrtvom točkom predljuljaja. Inače iskret neće uspjeti. Izvodenje je sa-glasno sa izvedbom iskret a, opisanom u prethodnom sastavu, no sa razlikom, da se vježba radi u predljuljaju.
2.	čest : Ruče sa vanjske strane sa pružnini mostičem.
Osnova: Metanja zanožna: premah, preskok, kolo jednonoške, odsun — izmjene potpora: sklopkom, zamahom.
Iz zaleta, odrazom sunoške i po ovome sa p6 okreta desno:
1. Premah zanožni desno u potpor bočki — spad nazad u potpor okomiti o zalakticama — sklopka — zanoška desno.
2. Obrnuto.
3. Premah zanožni desno u potpor bočki — spad nazad u potpor okomiti o zalakticama — sklopka — kolo va-nožno lijevom — zanoška (visoka) desno.
4. Obrnuto.
5. Premah zanožni desno u potpor bočki —• spad nazad u potpor okomiti o zalaktioama — sklopka — odsun nazad џ potpor o zalakticama — pred-njihom u potpor nap. r. — kolo zanožno lijevom — zanoška desno sa po okreta lijevo.
O p a s k a. Rekosmo, da se odraz sa mostiča ima učiniti izravno skokom s tla bez prethodnog odskoka s daske. Prema tome ima da bude samo j e d an odraz. U protivnom slučaju ne čemo moči čestito izrabiti elastičnost daske, niti če nam izvedba biti do-voljno ugledna. — Pri izvodenju p r e -maha z a n ož n o g u ruče treba se poslužiti jakim odrazom sa mostiča. Time čemo doči visoko nad ruče i s visokoga padati u potpor. Dohvat je najprije na bližu, a poslije odmah na drugu pritlcu. To treba učiniti potpuno napetim rukama. Dohvat moramo izvesti tako, da budu ruke sa dolaskom u potpor, na pritkama jedna naprotiv druge. Naknadno pomicanje rukama po
predkolebom iz opore na 1 e li t e h po odsunu nazaj se gesto tudi dobrim telovadcem noče posrečiti. Najpogostejši vzrok neuspeha je ta, da telovadec vzpira prezgodaj ali da se sune z lehtmi po lestvinah naprej. Svetujemo, naj telovadec sune z nogama z vso močjo gor in naj se trudi, da se hipoma odžene z lehtmi od lestvin. Vso energijo naj tedaj razvije navzgor, ne pa naprej. — V skladu z načelom, da naj se metajoča noga ne dotika orodja, zahtevamo tudi zanožna kolesa enonožno brez dotika lestvine. Tak način izvedbe zahteva močan odriv z roko od lestvine, čez katero delamo met, in prenos teže telesa na nasprotno roko.
6. Nasprotno.
7. Premah zanožno v desno v bočno vzporo — spad v vznosno oporo na lehteh — z zakolebom vzpora in kolo zanožno v levo — zanožka v desno visoko s pol obratom v levo.
Pripomba. Veznik «i 11» se v opisu vaj ne uporablja vselej pravilno. Če kdo n. pr. reče na konju: «Kolo prednožno z levo i n odbočka v desno» ali celo «... in spojeno odbočka v desno», je to popolnoma odveč, ker se spojena izvedba razume že sama od sebe in se te vaje ne sme delati drugače. Veznik «i n» uporabljamo takrat, kadar hočemo spojiti dve prvini v eno samo celino, ne da bi izvedli prvo sestavino popolnoma, t. j. do pravilnega položaja. V našem primeru delamo vzporo z zakolebom in kolo zanožno tako, da se vzpremo do zmernega zamaha ob napetih rokah in iz tega položaja takoj izvedemo kolo z naslonom na kolesu nasprotno roko.
8. Nasprotno.
3. del: Skok v daljino г zaletom z desko.
Osnova: Skoki dvojic z odrivom na skupni deski.
Vse, kar smo rekli o tem načinu skoka v prvi skupini na str. 58., velja tudi tukaj.
(Se nadaljuje.)
pritkama treba smatrati pogrješnim. — Prelaz iz potpora o za la kr t i c a m a p r e d n j i h o m u p o t p o r nap. r. često ne uspijeva ni boljim vježbačima. Najčešči povod neuspjehu je taj, da se vježbač diže suviše rano ili se rukama pomaknuo (kliznuo) po pritkama napred. Zato neka iz potpora o zalakticama snažno zamahne no gama gore i ujedno se otisne rukama. Sva energija ima se rizvii spram višine, a nipošto n a p r e 1. Držeči se principa, da noga, koja izvodi metanje, ne smije dirnuti spravu, pret-postavljamo i izvodenje kola zanožnog jednonoške bez do ti k a o pritku. Za takovo hoče se jak odraz ruke sa pritke, preko koje radimo metanje, a usto prenos težine tijela na drugu ruku.
G. Obrnuto.
7. Premah zanožni desno u potpor bočki — spad nazad u potpor okomiti o zalakticama — zanjihom u potpor nap. r. i kolo zanožno lijevo — zanoška (visoka) desno sa po okreta lijevo.
O p a s k a. Veznik «i» često se rabi neumjesno. Na primer na konju: Kolo prednožno lijevom i odbočka desno» ili što više «... i spojeno odbočka deso», a to je pogotovo s u v i š n o, jer se spojeno izvodenje samo po sebi pretpostavlja i drugačija provedba ove vježbe ne valja. Veznik «i» služi nam samo onda, kada hočemo slučiti dva počela u jedinstvenu spojenu izvedbu bez potpunog završetka prvog elementa, t. j. u pravilan mu položaj. U našem slučaju, dok radimo zanjihom prelaz u potpor n a p. r. i kolo zanožno, dižemo se u miran zanjih napetih ruku i odovud odmah učinimo kolo, nagnuvši se na stranu, obratnu onoj od kola.
8. Obrnuto.
3.	čest: Skok u daljina sa zaletom, s mostiča.
Osnova: Skokovi dvojice, odrazom sa zajedničke daske.
Sve ono, što je rečeno pri ovoj vrsti skoka u prvoj skupini u 4. broju, na 58. strani vrijedi i ovdje.
(Nastavit če se.)
Gradivo za vadbo članic
Prosti prevod po sestavku s. Milade Male v „Cvičitelki“. Srbohrvatski prevod br. Šulceja, slovenski prevod s. Trdinove.
2. s t o p n j a.
1. Zamah, nizek — seskok v d.
2. Zamah, visok — seskok v 1.
3. Odsun zanožno visoko v d.
4. = 3. nasprotno.
5. Vskolc sonožno v d. v ležno vzporo spredaj bočno zanožno — seskok zanožno v d.
d. = 5. nasprotno.
7. = 5., toda z ležne vzpore vsed zanožno v d. bočno na oddaljenejši rob — seskok v d.
8. => 7. nasprotno.
9. Vsed zanožno v d. na oddaljenejši rob — seskok v d.
10.	= 9. nasprotno.
11. Zanožka v d. čez d. bližji vogal (oprijem na d. tretjino, seskok s čelom k d. robu).
12. = 11. nasprotno.
13. Zanožka v d., nizka.
14. = 13. nasprotno.
15. in 16. = 13. in 14., toda visoko.
Naslednje vaje le tedaj, če znajo
telovadke dobro prevale na blazini.
17. Vskok zanožno v d. v ležno vzporo bočno spredaj zanožno — z odrivom rok nazaj čep in vzravnava čepna vzpora in preval naprej v sed bočno na robu — seskok naprej.
Opomba. Roke se upro na mizo blizu nog, potem položimo na mizo teme glave, nato tilnik in potem lopatice.
Pomoč ali varovanje podajata dve: ena pri deski drži telovadko za 1. roko: z d. roko z obrnjenim podprijemom nad komolcem, z 1. roko z nadprijemom za ramo (pri obeh rokah sta mažinca zgoraj); druga ob oddaljenejšem robu drži d. roko prav tako, samo nasprotno.
18. = 17. nasprotno.
3. stopnja.
1.	Odsun zanožno v d. visoko.
3.	Vskok zanožno v d. v ležno vzporo — zmeren sonožen poskok naprej in preval naprej v stojo na tleh.
II. s t up a n j.
1. Zamah niško — saskok desno.
2. Zamah visoko — saskok lijevo.
3. Odsun zanožni visoko desno.
4. = 3. obrnuto.
5. Naskok sunoške desno u potpor zanožno-ležeči — saskok zanožni desno.
6. = 5. obrnuto.
7. => 5., no iz potpora ležečeg zasjed desno bočki na udaljeniju stranu — sa-sjed desno.
8. = 7. obrnuto.
9. Zasjed zanožni desno na udaljeniju stranu — sasjed desno.
10. => 9. obrnuto.
11. Zanosim desno preko desnog bližeg ugla (dolivat na desnoj trečini, saskok čelom k desnoj strani).
12. = 11. obrnuto.
13. Zanošlm desno niško.
14. = 13. obrnuto.
15. i 16.=> 13. i 14., no visoko.
Daljnje vježbe samo onda, znadu li
vježbačice dobro izvesti koloture na strunjači.
17. Naskok zanožni desno u potpor zanožno-ležeči — odrazom ruku nazad: čučanj i dizaj — potporom čučnjem ko-lotur napred u sjed bočki na kračo j strani — saskok napred.
O p a s k a. Ruke se upiru blizu nogu. Na to položimo glavu tjemenom na stol, pa se prevrnemo šijom i lopaticama.
Vježbačici pomažu ili je čuvaju dvije: jedna, pri mostiču, drži vježbačicu za lijevu ruku: desnom rukom obrnutim pothvatom nad laktom, lijevom rukom nathvatom za rame (pri obim rukama su mezimci gore); druga, pri udaljenijoj strani, drži vježbačicu desnom rukom isto tako, no obrnuto.
18. = 17. obrnuto.
III. s t u p a n j.
1.	Odsun zanožni desno visoko.
3.	Naskok zanožni desno u potpor zanožno-ležeči bočki — malim pred-skokom sunožnim saskok koloturom napred.
5.	Zanožka v d. visoko 6ez d, bližji ogel.
7. Vskok zanožno kakor v 3., — zanožiti z d. — prinožiti — preval naprej v stojo na tleh.
9.	Zanožka v d. visoko.
11.	Vskok zanožno kakor v 3. — s poskokom naprej čepim vzpora ievo-nožno, z d. zanožiti — z odrivom z 1. isto nasprotno — z odrivom z d. ležna vzpora in preval naprej v stojo na tleh.
13. Z oprijemom oberočno za 1. sprednji ogel zanožka v d. s celim obratom v 1. (doskok z 1. bokom k 1. robu).
Opomba. Varovanje, oziroma pomoč: ob deski z oprijemom za levo spodnjo leht.
15. Vskok zanožno kakor v 3. — s soročnim odrivom tlesk in takoj zopet ležna vzpora — ponoviti dvakrat — preval naprej v stojo na tleh.
Vsaka soda vaja je enaka prejšnji lihi, toda nasprotno.
17. Z odrivom na deski preval naprej v stojo na tleh.
Varujeta dve telovadki, ki stojita ob oddaljenejšem robu. Oprijem glej pri 17. vaji v 2. stopnji.
Najspretnejše telovadke, a le z zelo dobrim varovanjem, prevrat, oziroma premet naprej.
18. Prost vskok (brez oprijema) na sredo mize — z oprijemom za oddaljenejši rob prevrat naprej v stojo na tleh.
19. Prevrat naprej z odrivom na deski.
20. in 21. = 18. in 19., toda premet.
Pri odsunu in zanožkah naj se vrste
telovadke kar najhitreje: prva seskok, druga odriv, tretja nalet.
Vaje nog v leži.
Temeljna postava: leža na hrbtu, roke na tilnik.
1. 1.—3. Polagoma prednožiti z d.;
4.—6. polagoma prinožiti z d.;
7.—12. isto z 1.
2. 1. Skrčiti prednožno d.;
2. mahniti naprej;
3. in 4. = 1. in 2.;
5. => 1.;
6. suniti dol;
7.—12. isto z 1.
5.	Zanoška desno visoko preko des-nog bližeg ugla.
7. Naskok zanožni kao pri 3. — zanožiti desnu — prinožiti — saskok koloturom napred.
9.	Zanoška desno visoko.
11.	Naskok zanožni kao pri 3. — predskokom potpor čučnjem lijeve, zanožiti desnu visoko — odrazom lijeve islo obrnuto — odrazom desne potpor zanožno-ležeći i saskok prekopitom napred.
13.	Dohvatom objeručke na lijevi prednji ugao: zanoška desno okretom (cijelim) lijevo (doskok lijevim bokom lije voj kračo j strani).
O p a s k a: Zaštita, eventualna pri-pomoč, daje se pri mostiču livatom ki lijevu predlakticu.
15. Naskok zanožni kao pri 3. — odrazom suručke pljesak i odmah potpor ležeči, opetovati dva put — saskok koloturom napred.
Svaka parna vježba uvijek kao pret-hodna neparna, no obrnuto.
17. Odrazom na mostiču saskok koloturom napred.
Zaštitu pružaju dvije vježbačice, stoječe pri udaljenijoj strani. Hvat vidi pri 17. vježbi II. stupnja.
Najnaprednije vježbačice i samo uz v a 1 j a n u zaštitu: prelcopit, eventualno premet napred.
18. Naskok s prosta (bez dohvata) na srednji dio — saskok prekopitom napred- dohvatom na udaljeniju dulju stranu.
19. Prekopit napred iz odraza na mostiču.
20. i 21. = 18., 19., no premet.
Smenjivanja pri izvodenju odsuna i
zanoške čim hrže: prva doskakuje, druga več izvodi odraz, a treča je u zaletu.
Vjožbc nogu ii ležanju.
Temeljni postav: ležanje na led ima, ruke na šiji.
1. 1.—3. Polagano prednožiti desnu;
4.—6. polagano prinožiti desnu;
7.—12. isto lijevom.
2. 1. Skučiti prednožno desnu;
2. spružiti napred;
3. i 4. = 1. i 2.;
5. = 1.;
G. sunuti dolje;
7.—-12. isto lijevom.
3'	1. snoino.
toda noge nadaljujejo gib v vznošno Ježo.
~ 4., toda gib dvakrat počasnejši: s 6 dobami naazj.
Cel obrat v ležo spredaj, v leži opora na spodnjih lehteh ki so upognjene vodoravno noter.
1-—3. Polagoma zanožiti z d.;
4.—6. polagoma prinožiti z d;
7.—12. isto z 1.
'■ 1. Upogniti prinožno d.;
2. suniti z d. nazaj;
3. prinožiti;
4.—6. isto z 1.
^ 6. snožno.
Kiji.
Veliki in srednji čelni kolebi in krogi (boljše telovadke tudi s 4 { obratom).
1. s t o p n j a.
Z enim kijem:
Kij je v desni (levi) roki, držati ga je trdno, glavica je med palcem in sredincem, kazalec je na vratu.
Kij i ri spodnja leht sta ves čas'v preini črti.
Temeljna postava: kij v d. roki, 1. v bok, upognili priročno d., spodnja leht pred zgornjo.
Opomba. Ta položaj rok je zelo važen za priučitev srednjih krogov; Pri krogu prehajamo skozi njega in baš tu je največ napak.
Pazi, da bo komolec ob telesu, roka pred ramo.
Vsaka vaja 4—Škrat.
1. 1. S srednjim čelnim lokom v 1.
iztegniti dol in odročiti;
2. priroČiti in s srednjim čelnim lokom v 1. upogniti priročno, spodnja leht pred zgornjo. V odročenju je dlan gor, kazalec podpira vrat.
2. = 1. z I.
3. 1. in 2. — vaja 1., v drugi dobi
prime I. roka kij,
3. =? 1. smiožno.
4. - 1., tek noge nastavljaju u gibanju do okomitog ležanja;
5. = 4., ali gibanje dva puta polaganije: sa šest doba u okomito ležanje i sff šest doba natrag.
Okret u potrbušho ležanje — iz ovog u potpor o predlakticima, koje su svinute vodoravno unutra.
0.	1—S. Polagano zanožiti desnu;
4.-6. polagano prinožiti desnu;
7.—12. isto lijevom.
7. 1. .Sagnuti prinožno desnu;
2. sunuti desnu nazad;
3. prinožiti;
4.—G. isto lijevom.
8. = 6. sunožno.
Cunjevi.
Veliki i srednji čelni zamaši i kru-govi (naprednije vježbačice takode ci-jelim okretom).
1.	s t u p a n j.
S jednim čunjem: čunj držimo u desnoj (lijevoj) ruci čvrstim hvatom; glavica je izmedu palca i srednjeg prsta, a kažiprst na vratu.
Čunj i pred lak tiča su kr o z č i t a v o v r i j e m e v j e ž b a n j a u p r o d u I j e n o j črti.
Temeljni postav: čunj u desnoj ruci, lijeva podbočena, sagnuti priručno desnu, predlaktica osovljena.
Opaska. Taj položaj ruke vrlo je važan po uspjeh uvježbavanja srednjih krugova, jer kroz isti prelazimo kruženjem i baš u njem se najviše greši.
Pazi, da lakat desne ruke bude u z t i j e 1 o, a pesnica iste ruke pred istim ramenom.
Svaka vježba 4 put. '
1. 1. Srednjim čelnim lukoni lijevo
napeti dolje i odručiti;
2.	priručiti i srednjim čelnim lu-kom lijevo sagnuti priručno, predlaktica osovljena.
U odručenju dlan gore, kažiprst podupire vrat odozdo.
2. = 1. lijevom rukom.
3. 1. i 2. = 1. vježba, pri drugoj dobi
uzmemo čunj lijevom rukom;
3.	in 4. = vaja 2., v Četrti dobi ' prime kij zopet d. roka; prosto roko vedno upogniti priročno.
4.	3. na pesem: «Oj talasi, mili
ajte.-.»	,;.
5. 1. in 2. vaja l.v-
3. s srednjim čelnim lokom v d. iztegniti dol irt predročiti v; 1.;
4. priročiti in s srednjim čelnim lokom v d. upogniti priročno.
6. = 5. z 1.
Temeljna postava: kij v d. roki — odročiti z d., 1. roko v bok.
7. 1. Priročiti in srednji čelni krog
priročno v l.;1
2. predročiti vi.;
3. priročiti in srednji čelni krog priročno v d;
4. odročiti.
To je prav za prav vaja 5. na drugo štetje.
8. = 7. z 1.
Pri kroženju je trup ves čas mirno vzklonjen, le pri pred-ročenju z d. v 1. (in nasprotno) se zasuka za približno 45° tako, da se gibljeta roka in kij ves čas v eni ravnini; pri izvajanju srednjega kroga mora biti komolec ob telesu, vendar ne kakor s silo pritisnjen k telesu. Izvedba naj bo natančna in lahkotna.
9. in 10. = 7. in 8. na pesem: "Mi smo
bračo...»
Temeljna postava:	kij v d.
roki — vzročiti z d. 1. v bok.
11. 1. Z velikim čelnim lokom v d.
priročiti in srednji čelni krog priročno v 1.;
2.	z velikim čelnim lokom v 1. vzročiti.
12. = 11. z 1.
13. 1. Z velikim čelnim lokom v 1. pri-
ročiti in srednji čelni krog pii-ročno v d.;
1 Prav za prav ni krog v prvi dobi že konfan, ampak izvedemo samo na «ena» tri četrtine kroga; dokončamo ga šele v drugi dobi in spojeno odročimo. Zaradi kratkoče pa tega načina izvedbe, ki velja tudi za ostale sestavo vseh treh stopenj, ne opišemo posebej.
3.	i 4. 1 =>! 2. vježba, pri četvrtoj dobi opet čemo s čunjem u desnu ruku, slobodna ruka uvijek izdrži priručno sagnuta.
4.	=> 3. opetuje se uz pjesmu: «Oj ■ talasi, mili ajte.O.»
5.1.	i 2. = 1. vježba;
3. srednjim čelnim lukom desno napeti dolje i predručiti lijevo;
4. priručiti i srednjim čelnim lukom desno sagnuti priručno.
6. = 6. lijevom rukom.
Temeljni postav: čunj u desnoj —odručiti desnu, podbočiti lijevu.
7. 1. priručiti i srednji čelni krug pri-
ručno lijevo;1
2. predručiti lijevo;
3. priručiti j srednji čelni krug desno;
4. odručiti.
To je zapravo 5. vježba, no inakim brojanjem.
8. = 7. lijevom rukom.
Pri kroženju je trup podjed-nako prirodno uspra,van, tek se pri predručenju desnom nalijevo (i obrnutom) zasuče za nekih 45° tako, da se ruka giblje zajedno s čunjem u jednoj točnoj ravnini. Pri izvođenju srednjega kruga lakat je prirodno uz tijelo, dakle bez nasilnoga pritiskivanja k istome. Vježbanje ima da bude točno i lagahno.
9. i 10. = 7. i 8. uz pjesmu: «Mi smo
bračo...»
Temeljni postav: čunj u desnoj — nadručiti desnu, podbočiti lijevu.
11. 1.	Velikim	čelnim	lukom	desno
priručiti i srednij čelni krug priručno lijevo;
2.	velikim	čelnim	lukom	lijevo
nadručiti.
12. = 11. lijevom rukom.
13. 1.	Velikim	čelnim	lukom	lijevo
priročiti i srednji čelni krug priručno desno;
1 Krug u prvoj dobi zapravo još nije dovršen, nego na «jcdan» izvedemo samo tri četrtine kruga i svršavamo ga tek u drugoj dobi i spojeno odručiino. Kratkoče radi no opisujemo taj način naposc, koji vrijedi i pri ostalim sastavima triju stup-njeva.
,j5,,.z velikim čelnim lokom
14. .==' 1б. 1. 2. 3.
5.
6.
7.
8.
10. =, 17. in
VZrOČiti. .
i3. z L	.	•	!
Veliki čelni krog v d.;
■w> 1-.;
z velikim čelnim: v dj priročiti; in srednji čelni krog priročno v 1.;
predročiti v 1.; veliki čelni krog dol;
=r> 5.;
priročiti in srednji čelni krog priročno v d.; z velikim čelnim lokom v d. vzročiti.
15. z 1.
18.	= 15. in 16. na pesem: «Na planincah solnčece sije.»
2. stopnja.
Obvladati je treba pravilno vse vaje, ki so navedene v 1. stopnji.
Dva kija. Prijem, kakor je opisan v 1. stopnji.
Vsaka vaja 4 do 8krat.
Temeljna postava: odročiti.
1- 1. Z d. veliki čelni koleb dol v pred-ročenje v 1., z 1. drža;
2, z d. veliki čelni koleb dol v od-ročenje, z 1. drža;
3. in 4. =• 1. in 2. nasprotno.
2. 1. Z d. priročiti in srednji čelni
krog priročno v 1., z 1. drža;
2. z d. predročiti v 1., z I. drža;
3. z d. veliki čelni koleb dol v od-ročenje, z 1. drža;
4.—6. = 1.—3. nasprotno.
3. 1. Z d. veliki čelni koleb dol v pred-
ročenje v 1., z 1. drža;
2. z d. priročiti in srednji krog priročno v d., z I. drža;
3. z d. odročiti, z 1. drža;
4.—6. = 1.—3. nasprotno.
Temeljna postava: predročiti v
d.; (trup je zasukan toliko v d., da so vsporedne roke in kiji v prvotni čelni ravnini).
4. 1. Priročiti in srednja čelna kroga
priročno v 1.;
2.	predročiti v 1.;
2. velikim čelnim luko m desno <•	nadručiti.	•
14.	13. lijevom	rultdm.	< •
15.	1.	Veliki čelni krug desno;
2.-1.;
3. velikim čelnim Iiikom d6sno pri-ručiti i srednji čelni krug pri-ručno lijevo; predručiti lijevo; veliki čelni krug dol je; 1 = 5.;
priručiti i	srednji	čelni krug
priručno desno;
velikim čelnim lukom desno nadručiti.
15.	lijevom rukom.
18.	= 15. i 16. uz pjesmu: «Na planincah solnčece sije.»
4.
5.
6.
7.
8.
16. = 17. i
2.	s t u p a n j.
Pretpostavlja se, da smo valjano prošli sve vježbe 1. stupnja.
Dva čunja. Držanje čunjeva jednako s onim 1. stupnja.
Svaka vježba 4 do 8 puta.
Temeljni postav: odručiti.
1. 1. Desnom veliki čelni zamah dolje do predručenja lijevo, lijevom izdržaj;
2.	desnom veliki čelni zamah dolje do odručenja, lijevom izdržaj;
3.	i 4. =■ 1., 2. obrnuto.
2. 1. Desnom priručiti i srednji čelni krug priručno lijevo, lijevom izdržaj ;
2. desnom predručiti lijevo, lijevom izdržaj;
3. desnom veliki čelni zamah dolje do odručenja, lijevom izdržaj;
4.—6. = 1.—3. obrnuto.
3. 1. Desnom veliki čelni zamah dolje do predručenja lijevo, lijevom izdržaj ;
2. desnom priručiti i srednji krug priručno desno, lijevom izdržaj;
3. desnom odručiti, lijevom izdržaj;
4.—6. = 1.—3. obrnuto.
Temeljni postav:	predručiti
desno (zasuk trupa u toliko, da su ruke i čunjevi usporedno u čelnoj ravnini):
4. 1. Priručiti i srednji čelni krugovi priručno lijevo;
2.	predručiti lijevo;
3.	velika čelna koleba dol v pred-ročenje v d.
5. = 4. nasprotno.
6. 1. in 2. = 1. in 2. kakor v vaji 4.
3.	in 4. = 1. in 2. nasprotno.
7. 1. Priročiti in srednja čelna kroga
priročno v L;
2. velika čelna loka v 1. do pred-ročenja v d. (pazi na to, da gredo iztegnjene roke skozi vzročenje!);
3. velika čelna koleba dol v pred-ročenje v 1.;
4.—6. = 1.—3. nasprotno.
8. 1. Velika čelna kroga dol;
2. velika čelna kroga dol;
3. priročiti in srednja čelna kroga priročno v 1.;
4. predročiti v L;
5.—8. = 1.—4. nasprotno.
9. •=» 8. na pesem; «Težke muke ža-
losti ...»
10. 1. Priročiti in srednja čelna kroga
priročno v 1.;
2. srednja čelna kroga priročno v 1.;
3. velika čelna kroga v 1.;
4. končati kroga in predročiti v 1.;
5.—8. == 1,—4. nasprotno.
11. => 10. na pesem: «Na planincah
solnčece sije ...»
(Osemdobno sestave vadimo lahko tudi na Jandovo godbo za kije za članice-s V. zleta v Pragi.)
3.	stopnja.
Priprava so vaje navedene v 1. in
2.	stopnji.
Kije je držati tako, kakor je bilo povedano v 1. stopnji.
Vsaka sestava 4—8krat.
Temeljna postava: spetna stoja — odročiti.
1. 1. Skrižna stoja z d. spredaj, na
koncu dobe polobrat v 1. v vzponu — veliki čelni koleb z d. dol v predročenje, z 1. drža;
2.	v začetku dobe polobrat v 1. v vzponu v spetno stojo (oba pol-obrata sta spojena v cel obrat) — odročiti z d., z 1. veliki čelni koleb dol do odročenja.
2. = 1. nasprotno.
(Se nadaljuje.)
3.	veliki čelni zamaši dol je do pred-ručenja desno.
5.	=	4. obrnuto.
6.	1.	i 2. =j 1. i	2. kao u	4. vježbi.
3.	i 4. = i. i	2. obrnuto.
7. 1. Priručiti i srednji čelni krugovi
priručno lijevo;
2. veliki čelni lukovi lijevo do predručenja desno (pazi, da ruke idu napete kroz nadručenje);
3. veliki čelni zamaši dolje do predručenja lijevo;
4.—6. = 1.—3. obrnuto.
8.	1.	Veliki čelni	krugovi	dolje;
2.	veliki čelni	krugovi	dolje;
3. priručiti i srednji čelni krugovi priručno lijevo;
4. predručiti lijevo;
5.—8. = 1.—4. obrnuto.
9. — 8. uz pjesmu: <Teške muke ža-
losti ...»
10. 1. Priručiti i srednji čelni kru-
govi priručno lijevo;
2. srednji čelni krugovi priručno lijevo;
3. veliki čelni krugovi lijevo;
4. dovršiti krugove i predručiti lijevo;
5.—8. = 1.—4. obrnuto.
11. =» 10. uz pjesmu: <Na planincah
solnčece sije.
(Osmodobne sastave možemo vjež-bati i uz Jandinu glazbu k vježbama s čunjevima za Sokolice s V. sleta u Pragu.;
3.	s t u p a n j.
Pripravne vježbe tome Stupnju su one 1. i 2. stupnja; čunjeve treba držati, kako je rečeno pri 1. stupnju.
Svaki sastav 4 do 8 puta.
Temeljni postav: stoj spetni — od-ručiti.
1. 1. Stoj križni desnom spreda, na
koncu dobe poluokret lijevo u usponu — veliki čelni zamah desnom dolje do predručenja, lijevom izdržaj;
2.	na početku dobe usponom poluokret lijevo u stoj spetni (oba poluokreta su spojena u cijeli) — odručiti desnu, lijevom veliki čelni zamah dolje do odručenja.
2. = 1. obrnuto.
(Nastavit če se.)