508 Listek. zakličimo iz globine srca: Vekomaj živi dr. Janeza Bleivveisa viteza Trsteniškega spomin, njegovemu imenu večna čast i« slava!" — Ko je izgovoril zadnji stavek, razkrila se je spomeniška ploča, izklesana od sivega marmorja. Napis ji slove: V tej hiši je živel dr. JANEZ BLEIWEIS vitez TRSTENIŠKl in dne 2g. novembra 1881. umrl. Pisateljsko društvo i2.\y. 18 gi. ,,Slavec" je nato zapel Jenkovo ,,Molitev", in slavnost je bila končana. O pol dveh je bil v čitalnici banket, na katerem so govorili gg.: dr. Vošnjak, župan Grasselli, dr. vitez Bleiit/eis, notar Svetec in Ivan Hribar. Večerni koncert na čitalniškem vrtu je privabil obilo odličnega občinstva in dostojno završil slavnost, katera se sicer ni zvršila v velikem obsegu, vender pa tako, da se ,,Pisateljsko podporno društvo" lahko upravičeno ponaša ž njo. Slovenski zemljevidi. Zuana firma E. Holzl na Dunaji se je izrekla, da založi slovenske zemljevide za ljudske in meščanske šole ter je naprosila g. prof. S. Rutarja, da bode uredoval imenstvo teh zemljevidov. Gallusova tristoletnica, ki je bila dne" 12. m. m , praznovala se je tako" , da se je v stolni cerkvi pela njega krasna maša ,,Elisabeth Zachariae", nedavno najdena v tukajšnji licejalni knjižnici. Da se je mogla peti, postavil jo je stolni kapelnik gosp. A. Foerster v takt in moderne ključe. —- ,,Glasbena Matica" priredi jeseni koncert, pri katerem se bodo pele zgolj skladbe Gallusove. Omenimo še, da je Gallusovih maš, katere je zasledil gosp. Mantuani, nad 16; nedolgo pa se je še menilo, da naš slavni cerkveni skladatelj sploh nobeuih pisal ni. Gospodičina Ivana Kobilca, znana slikarica slovenska, bila je pri letošnji slikarski razstavi v pariškem »salonu« odlikovana za dve razstavljeni sliki. Večji listi fraucoski so priobčili laskave ocene o nje umotvorih; zlasti je ugajala slika »En e"te« (Poleti), na kateri so slikane osebe prirodno veliko in sosebno plastiški. Gospodičino Kobilco so vzprejeli v mednarodno družbo lepih umetnostij, čast, kakeršua se podeljuje umetnicam namesto svetinje. »Pofzlan je Angel Gabriel«. Poročuje" v zadnji štev. »Ljublj. Zvona« marsikaf zanimivega o stari slov. cerkveni pesmi: »Jager na lovu šraja«, zaželel je č. g. A. F6-konja, da zv6 vso pesem: »Pofzlan je«, češ, morda se opira na našo pesem: »Jager na lovu šraja«. Rad ustrežem njega želji in podajam pesem; »Pofzlan je Angel Gabriel«, kakor je tiskana v »Cithari octochordi« na str. 67. Evo je: P T------- * * 4* *~f~~* 4 ^--¦ -^ f-4 r- N A ˇ ˇ ww w w ˇ A ˇ ˇ ˇT TTT i N v r ˇ Si Ofz-lan je An - gel Ga-bri-el, vu je-den va ras Na - za-reth : K-je dne po ¦ niz - ne De - vi - cze pra - ve Bo-fye fzlus - be - niz - ce. Doyde v - priproztu hificzu, y onde nayde zorniczu : kotere tak govoryaffe, y takoju pozdravlvaffe, Listek. $o9 »Zdrava budi 6 Maria! chizta ponižna Devicza: milozti puna nebezke, oberh punozti Angyelzke. Gozpon je Bog vfzegdar z-tobum, y pred tobum, y za tobum: blagofzlovlyena jefzi ti, megy vfzega fzveta fenami.« Kak to Deva be razmela, Angelzki naklon prijela: kruto fzeje preztraffila, y v chiztom fzerczu zmutila. Marie reche Gabriel; »neztraffifze 6 Maria: Bosjufzi milozt dobila, kogafzi gruto lyubila. Ti hoches fzina prijeti, Boga-chloveka roditi: devichtva neches zgubiti, Matifze hoches ozvati. JEsuffemga moraš zvati, on velik hoche poztati: y grefni fzvet odkupiti, y pekel vefz opleniti. Bofyi fze Szin hoche zvati, nyemu Otecz hoche dati: na defzne ruke fzedeti, y naveke kralyuvati.« Reche Maria Angyelu, po imenom Gabrielu: »Kak to bude Gabriele, o fzveti Bofyi Angyele ? Ar mufa nefzem zpoznala, nit devichtva pogubila: nego fzem je obchuvala, Bogu fzem je alduvala.« Zachne Angyel govoriti: »prefzveti Duh hoche priti: y tebe hoche obztreti, y nyegva moch priztupiti. Elizabet tvž. rodicza, ona je fzina priela: y vu ztarozti rodila, arje zmofna rech Gozpona«. Ponižno reche Devicza, »ovo Bofya fzlusbenicza: budi mene poleg tvoje rechi, o fzveti Angyele.« Buditi dika Gozpone, kifzi prijet od Devicze: z-Oczem y z-Duhom prefzvetem, dikati budi naveke. Amen. Le malo izpremenjena se prepeva ta pesem še danes v ndrodu hrvaškem (prim. molitvenik O. E. Jaisa: »Isus prijatelj malenih«, kateri rabi največ narodu za pesmarico str. 24I., 18. izd.). Tudi napev se je izpremenil kaj malo. »Pofzlan je« je po nekod jako podoben pesmi »Jager na lovu šraja«, vender mislim, da se ne oslanja ndnjo, ker iste misli (posebno dialog) se nahaja malone v vseh adventskih pesmih (prim. : »Pofzlan je Angel z neba«. »Cith. oct.«, str. 53.) a temelje" se na sv. pismu. Začetek obeh pesmij pa spominja stare latinske pesmi, katera začenja : »Missus venit, advolavit Gabriel de sidere: & Mariae prius ille, dixit A VE Gratiae.« (glej »Cith. oct,«, str. 42., a njen hrvaški prevod na str. 66.). Ako se pa katera pesem oslanja na drugo, o čemer dvojim, to bi bila slovenska izvirna in temeljna, kar priča nje malo čudni početek iz davne dobe. Ne morem si kaj, da ne bi omenil še knjižice, katera je izšla letošnje pomladi v Zagrebu: »Starohrvatske crkvene popijevke«. Ukajdio ih, harmonizovao i tekstove im priudesio Vjenceslav Novak. 8°, str. 63. Cena 40 kr. V knjižici je tiskanih 52 pesmij (17 adventnih, 16 božičnih, 7 postnih, 2 viizemske, 3 o sv. rešujem Telesi, 5 različnih in 2 za mrliče), a vse so zajete iz prebogatega zaklada, katerega hrani Hrvatom njih »Cithara octochorda«, katera pa je, da gredoč omenim, zbornik cerkvenih pesmij, ne pa obrednik, kakor piše krivo g. A. Fe"konja. Premalo se je doslej spoštovala ta dragocena zbirka, dostojen spomenik naših pradedov; od vseh stranij seje prinašala tuja 5"> Listek. šara, katera vsa skupaj ni vredna toliko, kakor jedna pesem iz »Popijevaka«. Zakaj li posojati pri drugih narodih, ako je v ndrodu toliko in takd krasnih napevov (prim. Ku-hačevo zbirko) in če ima narod takov zbornik, kakeršna je »Cithara octochorda ?« Res,. nikdo se ni zanimal baš mnogo za cerkveno petje, dasi je takd znamenito za narod. Tuje pesmi se ne morejo omiliti narodu, kaj li, ko se na vse pretege muči in nateza jezik in naglasek, da mora pristnega Hrvata kar uho boleti. Ali je morda to hrvaški: »Pred tobom o Bože" kleče« i. t. d. ali: »Na lice mi padamo Pred tobom o Bože-!« i. t. d. Odslej bode menda vender bolje. Saj je ta Novakova zbirka velik korak k napredku. Novak je pokazal Hrvatom pot, po katerem naj hodijo, pokazal jim studenec, iz katerega naj zajemajo. Da bi se le »Popijevke« hitro razširile med ndrod ! Prvikrat bodo zvenele morda marsikateremu razvajenemu ušesu nekoliko čudno, ali uverjen sem, da bode resno, dostojanstveno, cerkveno petje narodu po volji. Mnogi teh koralnih napevov so tako lepi, da lahko tekmujejo, kakor pravi sam Novak, z najlepšimi drugovi vseh drugih narodov. Vj. Novak je ritmiziral napeve, oblekel jih v harmoniško obleko, ali takd, da ne izgubljajo koralnega značaja, in priredil jim dostojne besede, zakaj dasi moramo spoštovati starino, vender se ne more več popevati kaj takovega, kakor v pesmi »Jager i. t. Ar, kakeršnih je v »Cithari« več Dobro bi bilo pa vender, da je pesmim pridejan povsod še stari tekst, ker bi ga bilo zanimivo primerjati, a tudi za razvijanje jezika bi bilo znamenito. Med »Popijevkami« je dobila tudi naša »Jager na lovu šraja« svoje mesto (glej str. 23.), kakor tudi: »Poslan bi angjeo Gabriel (str. 22.) in »Missus venit« (»Doletio angjel s neba« na str. 20.). Besede »Jagru« so sevdda povsem izprememjene. Zbirka je sestavljena jako mamo in vestno ; vsa čast izdajatelju! Narodni učitelji naj bi hitro segli po nji in jo uveli v narod. Sevdda bi trebalo nadaljevati to takd lepo delo, prirediti še drugih pesmij, rabiti pridno »Citharo octochordo« in v nje duhu prenoviti in popraviti cerkveno petje hrvaško. Bog daj! "Janko Barle. V. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 438'66 Jožef Mani, c. kr. profesor i. t. d. v Ljubljani......... ,, II' — Dr. J. Kotnik, notarski kandidat v Ljubljani.......... ,, io- — Dijaki iz Maribora, Celja, Ptuja in Gradca pri končni veselici v Ptuji . . ,, 3 30 Ivan Debelak, c. in kr. stotnik v Ungvaru...........,, 10' — Višji realci v Ljubljani..................,, IO'55 Skupaj . gld. 48351 Jagičeva tridesetletnica. Dne 8. m. m. je praznoval g. V. Jagič tridesetletnico svojega književnega delovanja. Leta 1861, je namreč izšlo prvo delo njegovo v programu zagrebške gimnazije ,,Pabirci po cvieču našega narodnoga pjestiičtva" ; število vseh spisov Jagičevih pa je od takrat legija. Kdor bi hotel navesti samo naslove vseh člankov, kar jih je spisal Jagic v teh tridesetih letih, izpolnil bi že precejšnjo knjigo. Od leta 1880. je izdal, ne glede" na ,,Archiv fiir slavische Philologie", katerega ureduje še dandanes, preobilo spisov, izmed katerih imenujemo samo ,,Zakon vinodolski", ,,Specimiua liuguae palaeoslovenicae", ,,Marinsko čvetero evangelije", štiri paleografske razprave, ,,Menaea", dopisovanje Kopitarja in Dobrovskega i. t. d., i. t. d. poleg mnogih drugih člankov in ocehi o delih ruskih učenjakov. Prav sedaj izide njega študija o slovanskih starinah in nedolgo tuli vsestranski razširjena in spopolnjena študija o narodni poe/dji slovanski, katera je