Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. maja 2020 - Leto XXX, št. 20 stran 2-3 ŠOLA JE, LE NA POVSEM DRUGAČEN NAČIN Lübezen ti neške more dati, ... stran 4 Stou - pa ške eno leto cuj - gančkoga majoša stran 5 Selnica ob Dravi stran 8 2 Matura, kakšne eške nej bilau ŠOLA JE, LE NA POVSE Prejšnji pondejlek so se na Vogrskom začnili maturitetni izpiti, ranč tak kak leto ali dvej prva. Ranč tak, bar ka se tiče datuma. Vse drugo je ovak bilau. Zavolo epidemije so dijake pistili v šaulo samo tak, ka so si najprva razkužili roké, so meli maske pa so eden k drugomi nej blüzi šli. Leko si mislite, kak težko je bilau tau za mlade, steri so 4 lejta vküper v šaulo ojdli, zdaj so se pa že 6 kednauv osebno nej vidli. V učilnicaj so se skurok tö nej vidli, vej je pa v eni učilnici leko sejdlo damo 10 dijakov. Debate pa kordjenjé kauli tauga, kak naj bau letos matura, so se začnile že dosta prva. Najprva je opozicija v auči metala vladi (kormány), ka vlečé čas, ka se nešče odlaučiti, zatok dijaki nedo zavolé časa meli, ka bi se pripravili na izpite. Potistim so povedali svoje predloge: vižge naj baujo samo ali v pisni obliki ali samo v ustni obliki, dapa leko, ka bi najbaukše bilau, če bi ji sploj nej bilau, liki bi školnicke ponidili oceno (jegy) tak, ka bi vözračunali povprečje 4-letni ocen. Leko, ka bi se toj zadnji rešitvi veselili ništrni dijaki, dapa kak školnicke tak večina dijakov pa starišov je bilau prauti tomi. Na konci se je nekak (ali je tau bilau ministrstvo za človeške vire ali je tau bijo krizni štab ali sam premier, zdaj je že skurok vseedno) odlaučo, ka de ta generacija mejla samo pisne maturitetne vižge, pa tau 4. majuša. Te se je pa zapletlo zavolo datuma, ka ranč te, gda so té datum razglasili, je vogrski ministrski predsednik Viktor Orbán pravo, ka de vrhunec epidemije v našom rosagi 3. majuša. Koronavirus de prej najbole razhajo, mi mo pa poslali več kak 80 gezero mladih na avtobuse, cuge pa v gimnazije ... Dapa vlada se je nej njala pa so se izpiti napravili. (Sami dijaki so pravli, ka so letošnje teme ranč nej bile tak težke, kak so nji postršüvali pa kak so oni čakali.) Nej ka bi mir biu, se je začnilo tau tö gučati, ka ta matura nede telko vrejdna, nede enakovrejdna z drugimi maturami, nej do pa mladi samo pisali, nede njim trbelo ustno odgovarjati. Pa te guče so ranč ništrni školnicke, profesorge začnili, kak če bi ta generacija bila kriva za tau, ka se je v časi zrejlostni izpitov znajšla srejdi epidemije koronavirusa. Dapa tau je vlada (kormány) rejšila z ukrepom, v steroga je napisala, ka so letošnji zrejlostni izpiti ranč telko vrejdni kak vsi drugi maturitetni izpiti. Vej je pa ta generacija bila zavolo tauga nevidnoga virusa prikrajšana za dostavse. Virus njej je krajvzejo lejpe ipe valete (ballagás), tisti ponos, ka ideš s svojimi vrstniki po varaši, naj ja vsi vidijo, ka si 18 lejt star, ka si gorzraso, ka te čaka živlenje ... Téj lejpi trenutkov so nej mogli osebno doživeti, slobaud od šaule so vzeli virtualno, prejk računalnika pa ranč tak so se nižji letniki poslovili od nji. Nej bilau navolov rauž pa püšlov, nej bilau spejvanja, nejso tekle skunzé, nej bilau objemov … Leko, ka mo se prav zatok spominali na tau generacijo kak na posabno generacijo? Kak na generacijo koronavirusa? Samo naj več nede takšnih generacij ... Marijana Sukič Časopis Vestnik tudi v času pandemije koronavirusa ne pozablja na rojake, ki živijo na Madžarskem. Za eno zadnjih številk tednika sem napisala članek, v katerem sem največ pozornosti namenila temu, kako v Porabju v danih razmerah poteka učenje slovenskega jezika. Valentina Novak, učiteljica-asistentka na DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik, je takole odgovorila na moja tri vprašanja. (Silva Eöry) - Kako trenutno poteka učenje slovenskega jezika na DOŠ Gornji Senik? Kaj so največji izzivi učenja na daljavo? »Učenci imajo vsak teden pet ur slovenščine in eno uro spoznavanja slovenstva. Pouk poteka po urniku, seveda v manjšem obsegu in prilagojeno razmeram. Mislim, da učence dobro poznam. Izbiram teme, ki so primerne za posamezno generacijo, zanimive, življenjske in družini prijazne. Tako pečemo, kuhamo, čistimo, opravljamointervjuje,predstavljamo družinske člane in govorimo o pomladi, veliki noči, politiki, zdravstvu in odraščanju. Učenci gledajo slovenske risanke, filme in oddaje ter poslušajo slovensko glasbo. Končno je dovolj časa za vsebine, ki nagovarjajo posameznika in v šoli zaradi vpliva skupine niso tako neposredne. Odločila sem se, da je vsak teden tematsko obarvan in smiselno strukturiran. Za vsak sklop pripravim videoposnetek – razlago in nato utrjevanje snovi. Vsak teden ima posamezen razred najmanj dve videokonferenci, katerih udeležba je obvezna. Učencem sem ves čas na razpolago. Tako je veliko individualnih pogovorov. V tem vidim veliko prednost. Skupine so zelo nehomogene in učenje na daljavo omogoča diferenciacijo, kar je ta hip velika priložnost za učence, ki se želijo intenzivno učiti slovenščino. S posameznimi učenci vsakodnevno komuniciram in to mi je v veliko veselje. Tako kot jaz njih spuščam v svoj dom, oni odpirajo vrata svojih domov, življenj. Spoznavam starše in stare starše. Veliko staršev se pridružuje videokonferencam in tako spoznavajo način dela, učence dodatno spodbujajo, odzivni, so pa tudi posamezniki, ki nimajo v zvezku nobenega zapisa in so že na začetku povedali, da ne bodo opravljali nalog. Seveda vztrajno čakam v zasedi na boljši dan, teden, mesec. Takšne primere rešujemo, učitelji se o podobnih situacijah sproti obveščamo. Razredniki so zelo obremenjeni, slišim, da se veliko pogovarjajo In nekaj dodatnih informacij: Giulijeva mama je imela rojstni dan, Štefika si je zlomila roko, Mate L. je več kot priden in delaven; Mate K.,Mate M. in Reka ... na videokonferenci in ocenjevanju preverjajo in usmerjajo. Za mlajše učence vsak večer pripravljam pravljice. Prilagodim besedišče, vmes pa veliko kažem, se z rekviziti pripravim na »dogodek« večera ... Odziv staršev in učencev je zelo spodbuden. Vsekakor je največji izziv prepričati vse učence, da sodelujejo in opravljajo svoje obveznosti. Težave so pri učencih v višjih razredih; nekateri so ne- Porabje, 14. maja 2020 s starši. Večplastno se odkriva družba, nenazadnje šolsko delo, nedelo. Pri slovenščini je najpogostejši izgovor »nisem razumel«. Ta se zdaj v kratkih in nezahtevnih nalogah skrije in gre na sprehod samo z nedelom, ki pa ga v fazo poskoka in šprinta spravlja starševski nadzor. Zvezki so pri večini otrok pravi umetniški izdelki, kar je nekaj povsem novega. Starši med šolskim letom pra- 3 EM DRUGAČEN NAČIN viloma ne prihajajo k meni na govorilne ure, vse informacije prenašajo razredniki. Zdaj smo zgovorni – seveda si vsi pomagamo s prevajalnikom, ampak komunikacija poteka in zdi se, da je to velik preskok ovire. Preseneča me, kako resno so tak način šolanja vzeli starši.« - Predvidevam, da se z učen- šola zares poteka. To so spodbudili klici učiteljev domov z usmeritvami in opozorili na obveznosti učencev. V tej fazi je prišlo do določenih stisk, napetosti in reorganizacije. Starši spoznavajo svoje otroke, otroci pa starše. Večina se uči sobivati. Zdaj smo v fazi ocenjevanja. Mislim, da smo vsi popustili in je nastal prostor Učiteljica asistentka Valentina Novak s svojim dedijem, ki je star 94 let; za velikonočni zajtrk sta naredila videoposnetek in vse učence tudi praznično pozdravila ci pogovarjaš tudi o epidemiji koronavirusa. Kaj pravijo na to temo, kako doživljajo vse skupaj? Ali zelo pogrešajo šolo? »Zdi se mi, da smo vsi prešli več stopenj dojemanja situacije. Na začetku je bilo nekaj prešerne volje ob dejstvu, da smo ostali doma, da bo dovolj časa za počitek, nenazadnje za stvari, ki jih običajen šolski urnik kot za šalo izpljune. Potem se je prostor začel ožiti. Informacije, ki so začele pritekati iz medijev, so nekatere posameznike soočile s strahom; veliko učencev se je na pobudo staršev odpovedalo stiku s starimi starši. Zdi se mi, da je s to odločitvijo na obeh straneh nastala velika praznina. Večina učencev gre po šoli k babicam in dedkom. Mislim, da je ta medgeneracijska povezava v Porabju zelo pristna, močna in ljubeča. Kar nekaj učencev je povedalo, da jim je zelo hudo, ker so ves čas v sobi, nikogar ne vidijo in jim je dolgčas. Sledila je faza spoznanja, da za veliko ustvarjalnosti in domišljije. Vsak učenec se lahko izrazi po svoje. Individualni pristop je pri slovenščini prinesel veliko novega. Učenci lahko ocene pridobijo na več načinov, skupna je samo tema in seveda zahteva po zadovoljivem besedišču, stavkih, zgodbi. Učenci pišejo spise, izstopajo z videi, snemajo zvočne zapise, nekateri ustvarjajo risbe, opise, glasbo, prisotni so pravi gledališki vložki ... Šola je. Le na povsem drugačen način.« - Kaj pa ti, kako hudo je tebi, ker trenutno ne moreš v Porabje? »Ni mi hudo, je pa nenavaden občutek. Situacija je prinesla popolnoma nov zorni kot poučevanja; srečujem se z aplikacijami in vsebinami, ki jih prej nisem poznala. Zdaj šola traja ves dan in večino večerov preživim za računalnikom v komunikaciji z učenci. Preseneča me, kako malo slovenski mediji poročajo o stanju na Madžarskem. Kot da ima Slovenija samo tri sosede. Učen- Pod Srebrnim brejgom ... ci zaradi moje radovednosti pozorneje spremljajo madžarske medije in mi poročajo o stanju znotraj države, hkrati pa jih zanima, kako je pri nas. Pretok informacij je jezikovno osmišljen, uri učenčevo kritičnost ter širi znanje in razumevanje sveta. Veliko je kakovostnih in izjemno poučnih razgovorov s kolegi, kolegicami jezikoslovkami z drugih šol. Pomagamo si, se povezujemo ter izmenjujemo gradiva in ideje. Vzpostavlja se tudi drugačen odnos s sodelavkami, sodelavci. Zdi se mi, da v tem času, ko ni časa, kujejo železo vrednote. Šola življenja je prevzela krmilo. Učim se in spoznavam, koliko sebe sem puščala doma, preden sem stopila v razred. Kako se razvežejo jeziki, ko učenci stopajo v moj dom in jaz v njihove sobe, kako si postanemo bližji, ko mimogrede spoznajo mojega dedka in jaz njihove starše, kako se bahamo, kdo ima lepšega kužka in kakšen lak na nohtih bo primeren za ta dan. Vsi smo skuštrani, ob 11.00 še v spalnih oblačilih ... Včasih bi me to motilo, zdaj pa opažam, da si učenci odrejajo svoj ritem in da je ta učinkovitejši. Večina dolgo spi, prepisovanje se začne v času kosila, ustvarjalnost pa se prebudi pozno popoldne – in takrat se razveže tudi jezik. Kljub računalniškemu hladu postajajo odnosi čedalje toplejši. Ranljiva postanem ob misli, koliko v dnevu, poklicu, na šoli štejejo stvari, o katerih ne učimo. Otroci Porabja so izjemno srčni. Šola je majhna, zato se nikoli ne razgubimo. Tako se v teh dveh letih mojega bivanja tam ni zgodilo, da bi prišla na šolo in ostala brez objema, stiskov, dotikov – drobnih, mimobežnih. Ta čas nam ne bo vzel šole, znanja. Res si pa ne želim, da bi nam vzel objeme.« Silva Eöry Fotografije: arhiv Valentine Novak … so se krčme gor oprle! Na oba kraja Srebnoga brejga so se! Istina, eške samo venej na terasaj, depa dun se nika godi. Godi se tau, ka so lidge trno veseli. Znouva se leko tam dobijo, na tisti mestaj, ka naš svejt naprej obračajo. Vej je pa poznano tisto; vse se v krčmej zguči. Od koga se v tej prvi dnejvaj v krčmaj guči, mi je nej poznano, eške sam nej do ni ene prišo. Vejm pa tau, ka najbole bistri krčmari so šanke venej tö gor postavili. Tam, za njimi, tam se nejveč guči, klajfa, se biznis dela pa eške kaj drugoga tö. Samo tou je baja, ka v tej krčmaj tam venej, lidgé na dva mejtera raznok morajo biti. Če zdaj malo računamo, bi leko prajli, ka krčmari velke nevole majo. Če štirge škejo za šankom biti, un bar osem mejterov dugi mora biti. Tadale! Vsikši za svojim stolom, če je nej z nekom s svoje držine! Tak je zapavejdano. Zdaj pa znauva računajmo. Od enoga stola do drugoga dva mejtera mora biti. Če bar osem stolov v dva reda se po pravom doj deje, kak duga pa šurka terasa mora biti? Bole, ka se tou sploj ne računa, glava začne boleti. Glava zadnji čas vse bole enoga slovenskoga ministra boli. Najprva, tri mejsece nazaj je politčno farbo vöminil. Po tejn pa se vse bole vökaže, ka je pri vsej tej instrumentaj, dezinfekcijaj za korono nej najbole čisti gé. Zaprav, leko, ka čijsto tejlo ma, depa tam zar v kmici se je nika nej najbole poštenoga godilo. Novinarge so tau vönajšli. Té minister pa njegvi na tau nazaj gučijo, ka uni njega radi nemajo, ka ga politično na nikoj škejo dasjti pa vse takše. Novinarge pa se ne pistijo samo tak doj poglednoti. Tadale rašijo, kopajo, iškejo. Vse takše baukše delajo kak policajge pa kriminalisti. Če bi nej na teveni vsega toga vödali, policajge bi za tau ranč nej vedli. Tak se čüje pripovejdati, ka gučijo. V športi je vseposejdi skur gnako kak na obej krajaj Srebrnoga brejga. Od vsej športov je brsanje labde najbole naprej valaun tak po pejnezaj kak po popularnosti. Nisterni brezi toga živeti ne morejo. Zatoga volo vsefele šport kanali staro brsanje labde kažejo. Kak tou pri nistrni fanatikaj vögleda, se je nejdugo nazaj iz enoga rama v Murski Soboti leko čülo. »Sto ti je oči pa glavou delo? Kak si tou leko zlüfto?! Žeeenaaa, pivo brž prinesi, ka se zmirim! Pa ka té dela? Tam naprej je sam človeka emo, njemi bi dau, nej pa ka dribla!« Tau se je čülo, gda je možakar dvej leti staro brsanje na teveni gledo. Gda de se vcejlak nauvo brsanje leko gledalo, eške niške ne vej. Tau pa se že vej, ka tribune na stadionaj zagnauk prazne ostanejo. Vse takše, kak od tistoga možakara de se tak eške bole čülo. Zvün labde slovensko stran Srebrnoga brejga najbole miga, gda do se smučarge znauva doj po brgaj leko piščavali pa se poganjali. Té nacionalni šport je skur bole prejgen gé od brsanja labde. Leko, ka snega zavolé spadne. Zavolo korona virusa je zrak bole čijsti ostano, več se tak ne segrejva. Kak vse vküper vöspadne, Srebrni brejg zagnouk eške ne vej. Gvüšen je pa v tejm gé, ka doj po njem se tisti najboukši smučarge nedo naganjali. Porabje, 14. maja 2020 Miki Roš 4 Maja Koudila - beterca, stera mlajše vči, kak si trbej zobe pucati PREKMURJE Stolica lübezni Malo pred prvomajskimi svejtki smo v Sloveniji po enom meseci leko zapüstili svojo občino in po pameti, se pravi z omejitvami, stere je prinesla pandemija koronavirusa, leko pa demo se pa ta. Glij na sam svejtek so na Vaneči lidge pomagali enomi svojomi pajdaši pri deli v goricaj. Zadvečarka sta si dva mladiva pomagača sposaudila dva neregistrejrana mopeda in sta se šla, brez čelad ali drüge zaščitne opreme, malo vozit po bližnji poštijaj. Na žalost se je tau nej preveč dobro skončalo. Malo po tretjoj vöri sta se zaletela eden v drügoga. 20-letnik iz Gradišča je na mesti mrau, njegovoga isto telko staroga pajdaša iz Dankovec pa so ranjenoga odpelali v mariborski špital. V tom cajti, gda najbole trpi turizem, si vseeno probajo tüdi v naši krajaj kaj nauvoga vözbroditi. Preminauči keden smo pisali o tom, ka je na Otoki lübezni v Ižakovcaj böltinska občina pauleg nauvoga mausta, steri pela na otok, dala postavili tüdi dve leseni srci. Neka takšoga so napravili tüdi v Lendavi. Na razgledni točkah po Sloveniji že več let »rastejo« lesene stolice s silhueto srca na naslanjali, imenovane stolice lübezni. Prvo takšo v Prekmurji so postavili na razgledni točki v Lendavski goricaj, nej daleč vkraj od cerkve svete Trojice. Če si sedete na tau stolico, te meli tüdi lejpi pogled na najvekšo turistično znamenitost Lendave, törem Vinarium. Silva Eöry Lübezen ti neške more dati, ka jo te ti znaš dale talati ško, ka že deco navčimo, kak naj skrbijo za svoje zobe,« pove Maja Koudila, stera v vsakšo šaulo dé gnauk na mejsec, poslali v Mursko Soboto: »Ona so deca gorzrasla, je bilou je prišla iz Ponikve. Pravla malo več časa. Po tistom, gda mi je, ka je biu na začetki za sam se iz ambulante preselinjau tau velki šok, ali tüdi la na zobno preventivo, sam ona je svoje delo rada se odlaučila, ka ob deli zgomela. Deca, steri so jo tovim ške višjo šaulo. In zdaj poznali kak tovarišico sam diplomerana beterca. Pepco, so jo meli trno Bilou je trno žmetno. Ali moradi. Tüdi nam mlaj- rem se povaliti, ka sam med šom, trge smo gorrasli v prvimi od sošolcov diplomenaši držini, je dala dos- rala. Tau je bilou moje darilo ta lübezni. In lübezen ti samoj sebi za abrahama.« neške more dati, ka jo te Čerka, stera vči na soboški štrti znaš dale talati.« Vsi ti šauli pedagogiko, zdaj pa se trge mlajši so se šaulivali. je vpisala ške na defektologijo, Najstarejša, sestra je Joži- je nej dugo toga nazaj rodila ca, je šla po maminih sto- čerko Emo, stero je prva, kak pajaj in je tüdi bila vzgo- je vövdaro koronavirus, Maja jiteljica, brat Drago se je trno rada pazila: »Rada sam vözašaulivo za aranžera, jo pelala v vozički naokauli, »Trno fontoško je, ka si že od maloga zobe Maja pa se je napautila v ka je te njena mamica leko peremo«, pravi Maja Koudila Maribor, v srednjo šaulo, študerala. Ovak pa sam ji že v vrtce pa dvakrat na leto, ka gé so se šaulivale bodauče zo- brž pokazala, kak si trbej pramlajšom pokaže, kak si trbej bozdravstvene asistentke. Pr- ti zobe. Čiglij samo ške dva zobé prati: »Fontoško je, ka podnek so se včili, zadvečarka zoba ma, ali že gda pride prvi jim njihovi starši peldo dajo so meli prakso. Na žalost, kak zobek vö, ga trbej redno prain jih vsakši den spodbujajo pravi, so šaulo malo po tistom, ti.« Sin Jure, steri piše magisk tomi, ka naj si zobé pere- kak jo je ona zgotovila, doj- terij iz arhitekture, je tüdi trno jo. Tau morejo delati z vrli. »V časi študija je, njimi bar do tretjoga tüdi v okviri programa razreda osnovne šaule. Erazmus, steri je nameSploj v vrtci jim morejo njeni študentom, dosta pomagati tüdi fizično, odo okauli po sveti, vej ka si deca, sploj te, gda pa je steu vösprobati, če prve stalne zobé dobijo, je indri kaj baukše,« ške sterim mi pravimo šestipove sogovornica, stera ce-kralice, dobro spucaje inda sveta, gnauk tüdi jo zobe.« In kak mlajšom vküper z avtorico toga raztolmačiti, ka je trno pisanja, rada odila na fontoško, ka si zobé mladinske delovne akcije: perejo? Tistim najmlaj»Naša deca dejo po sveti, šim ob pomauči pravmi pa smo odili z brigaljic, »v šaulaj pa jim te dami na akcije po cejloj že malo več povejmo Jugoslaviji. Pauleg toga Maja Koudila z možom Bojanom na enom od sam kak srednješolka in raztolmačimo. PouMaja, gda se je ške z babami špilala potovanj po svejti leg toga mlajšom tüdi prejk mariborskoga svoje zobé, vej pa ovak pride pokažemo, kak se tau prav spravili in ške gnesden v Slove- Rdečoga križa odila sprvajat karies »steri je eden takši zob- dela. Istina gé, ka mamo v niji nega takše šaule, ka je po mlajše na mordje, na otok Punat na Krki. Sledkar smo tüdi ni škrat, steri leko dosta la- Sloveniji zobozdravstveno njenom velki kvar. gvoga napravi, pa nej samo vzgojo že 35 lejt. Leko se tüdi Po zgotovleni šauli je stela titi z držino radi odili na morna zobaj, liki sploj leko vpli- pohvalimo, vej pa smo pre- naprej študerat v Ljubljano, dje,« na konci ške cujda Maja va na naše cejlo telou in na dlani daubili priznanje, ka samo ka so te doma, v Murski Koudila, stera si, tak kak vsi mi, na tom področji delamo naj- Soboti, nücali asistentko in se želej, ka bi se čimprva rešili té naše zdravdje«. Inda sveta so si lidge zobe bole boukše na sveti.« je brž zaposlila v zdravstvenon velke nevole, stero je prineso na redko prali, pouleg toga so Maja Koudila, pred zdavanjom daumi. Po tistom, ka je spozna- koronavirus. nej poznali zobnih nitk in drü- se je pisala Zonik, pravi, ka je la Bojana in sta se oženila, sta (Kejp na 1. strani: Z vnükico Emo se rada drüži.) gih modernih pripomočkov, bila njena mladost lepa. Njena prišla na svet čerka Anja in sin Silva Eöry liki samo zobno kefo. »Pravi- mama, stera je bila vzgojitelji- Jure, začnili so zidati tüdi nauKejpi: osebni arhiv jo, ka je navada železna sra- ca, se je v Prekmurje preselila vi ram, tak ka je za včenje nej Maje Koudila. kica in za tau je trno fonto- po tistom, gda so jo z dekretom bilou več zadosta cajta: »Gda Maja Koudila je Sobočanka, stera si svoj vsakdanešnji krüj tak slüži, ka mlajše v vrtcaj in na šoulaj vči, kak si morejo zobe pucati. No, tak je bilou bar do te, ka je koronavirus vövdaro. Gda sam jo zvala, ka aj mi ne pozabi svoje kejpe poslati, mi je pravla, ka je po nauvom »v prvi bojnih linijaj, gozravnana, z masko na obrazi, oblečena v kaput in opremljena z drügo zaščitno opremo«, vej pa zdaj pomaga delati v soboški dežurni zobozdravstveni ambulanti, v stero pridejo vsi tisti, stere zobgé bolijo, in tau iz celoga Pomurja. »Tau, ka ge delam, tau moreš delati s srcom, vej pa so deca takša odkrita bitja in včasi znajo, če si dobre ali lagve vole. Ge rejsan tau, ka delam, rada delam, sploj zatau, ka vidim, ka so tüdi uspehi,« pravi sogovornica in cujda, ka je v cajti, gda vsefele nezdravoga gejmo in pigemo, trno fontoško, ka pazimo na Porabje, 14. maja 2020 5 Stou - pa ške eno leto cuj - gančkoga majoša V Slovenski vesi so samo v düši vküper bili V naši novinaj smo že večkrat pisali o tom, ka v Gančanaj vsakšo leto na zadnji den aprila postavijo majpan, samo ka je tau nej navadno majsko drevou, liki najbole erično v Sloveniji, steromi v toj prekmurski vesnici pravijo majoš. Prvo paut so majsko drevau 30. aprila leta 1919 v zahvalo Mariji Štirge »lejtniki« pred vrejom, steroga so pomagali kinčati postavili sodaki, in tau po tistom, ka so po prvi svetovni bojni srečno prišli domau. Eno leto po tistom, ka so na velko slavili stauletnico gančkoga majoša, je zavolo koronavirusa pa vse skor tak bilou kak na začetki, gda so okinčano drevau Na terasaj se že leko pije 1826-oga leta je biu velki ogenj v Slovenski vesi, s pomočjauv sv. Florjana se je ves rejšila, ka je nej cejla dolazgorejla. Za patrona vesi so si po tistim vöodebrali sv. Florjana, njemi v čest so med 1882 ino 1885 zozidali kapejlo, v stero je kip (szobor) na oltari darüvo števanovski plebanoš Štefan Ščavničar. V Slovenski vesi majo bučo (proščenje) na prvo majsko nedelo. Na te den je sveto mešo slüžo (brez vernikov) monoštrski župnik Imre Bodorkós. LRH Finančna pomoč zagovornice Skor pri vsakšom rami so lidge okinčali kakšno drevau postavlali na skrüma, in tau pri kapelici, pri steroj so lani ob jubileji postavili tüdi spominsko tablo tistim, steri so postavili prvi majoš. Štirje »lejtniki«, tau so tisti dekline in pojdje, steri v tom leti spunijo 18 lejt, so že od začetka februara pripravlali papernate rauže in okraske za okrasitev vreja, ali meseca marca se je vsevküper dojstavilo. In tak je nej bilou toga, ka bi po vesnici cejli zadvečarka nosili smrekov vrejek, steroga bi prva okrasili s papernatimi roužami, prauti večeri pa bi na starom nogometnom igrišči postavili majoš. Vseeno pa so v Gančanaj lidge nej pozabili na tradcijo. Pauleg okinčane breze pri kapelici so skor pri vsakšom rami postavili male majoše ali pa so bar okinčali kakšno drevau z raužami, napravlenimi iz krep papera. Silva Eöry Kejpa: Vestnik ŽELEZNA ŽUPANIJA Zagovornica slovenske skupnosti v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss je pred kratkim donirala 300 tisoč forintov Centru za nego starejših v Monoštru, saj so se naloge centra – zaradi omejitvenih ukrepov pri gibanju starejših občanov – znatno povečale. Več sodelavcev centra je slovenske narodnosti, kakor tudi med negovanci centra najdemo precej Slovencev in Slovenk, ki živijo v Monoštru. Slovenska zagovornica podpira več slovenskih družin ne le v Monoštru, temveč po porabskih vaseh, ki so se zaradi koronavirusa znašle v težkem socialnem položaju. O tem, katere družine so najbolj potrebne pomoči, se posvetuje s člani slovenskih samouprav po vaseh. FS Porabje, 14. maja 2020 Že več kak dva mejseca je tauma, ka je vlada zavolo korona virusa skur vse baute pa vsa taša mesta, gde se je lüstvo srečüvalo, zaprla, med njimi krčme tö. Tau je edne fejst zmantralo psihično, nej zavolo piti, liki zato, ka nejso mogli v krčmau, gde bi spili eden špricer pa bi leko malo pripovejdali. Gde vsakši tapovej svojo, ka je delo cejli den, ka ma v plani ali tanače prosi od drügoga. Najbola lagvo je tau po vasaj bilau, gde zvün krčme sploj nika nega pa še cirkvi so zaprejte bile. Kama leko tašoga reda deš? Nikan nej. Istina, ka delo si doma najdeš, depa tau nika ne vela, če večer vse, ka si delo, ne moreš taprajti nekakoma. Tau je pri starejši tašo kak mladim facebook. Po vasaj, če se je človek prejk nji pelo, vsigdar več lüstva je leko vido, steri so nejdaleč kraj od baute z glažom v rokej stali. Sledkar je že vsigdar več lüstva prišlo pa kak, kak nej, ranč vsigdar na isto vöro, kak če bi se zgučali. Zdaj od 4. maja so vse tiste, steri se radi »drüžijo«, rejšili od mantranja, nej njim trbej več stoječe piti. Zato ka so se odprle krčme, istina, ne more še k šanki stanti, depa na terasi si že leko sedeš, če si mejter pa pau daleč kraj od drügoga gosta. Zdaj so srečne tiste krčmé, restavracije, stere velke terase majo, zato ka tam si več lüstva leko sede. Tau tö istina, če vekši plac škejo meti, te leko prosijo od občine »grünt« pa te še več staucov pa stolov leko dolaskladejo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Prva raziskava, ki je izmerila prekuženost populacije celotne države Slovenija je pripravila nacionalno raziskavo o razširjenosti koronavirusa, v katero se je vključilo 1368 od 3000 povabljenih oseb. Ljudem so odvzeli vzorce - bris nosnega dela žrela, v katerem so preverjali akutno okužbo z novim koronavirusom, in vzorec krvi za dokazovanje protiteles, s čimer so ugotavljali, ali je oseba bolezen že prebolela. V raziskavi je imelo 41 oseb protitelesa proti novemu koronavirusu, kar je 3,1 % sodelujočih. Med njimi sta bili dve aktivno okuženi osebi, in sicer ena novo odkrita in ena že s potrjeno okužbo. Raziskava je pokazala, da je v stik z novim koronavirusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije. Slovenska raziskava je prva na svetu, ki je izmerila prekuženost na reprezentativni populaciji celotne države z merjenjem protiteles proti novemu koronavirusu. Življenje se je vrnilo tudi v hrame svetosti Po malo manj kot dveh mesecih, odkar je epidemija nove koronavirusne bolezni zaprla cerkve in druge verske ustanove, so se vanje po 4. maju vnovič začeli vračati verniki, ki lahko pri obredih sodelujejo le, če upoštevajo higienske ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije novega koronavirusa. Katoliški škofje so pripravili podrobna navodila za bogoslužja in podeljevanje zakramentov. Tako lahko pri maši sodelujejo zdravi verniki, ki v cerkev lahko vstopajo le z maskami, pri vstopu pa si morajo obvezno razkužiti roke. V sami cerkvi morajo upoštevati varnostno razdaljo metra in pol, kar pa ne velja za družine in osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Prav tako imajo duhovniki oz. zakoniti zastopniki župnij dolžnost prezračevanja, čiščenja in razkuževanja prostorov. Pri podeljevanju zakramentov, na primer krsta, birme, poroke, lahko sodeluje največ 15 ljudi. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... REDKE RASTLINE NA NAŠIH TERASAH Sanje marsikaterega ljubitelja rastlin so imeti na terasi rastline, ki jih še nima, in zbirateljska želja nas premami, da si jih priskrbimo. Pa tudi sosed jih še nima. Čeprav se včasih tejša barva rastline je izrazito vijoličasta, marsikje pa vidimo tudi rastline z izrazito rdečimi, oranžnimi ali rumenimi krovnimi listi. Bougenvileja izvira iz tropske Mandevila bolje uspeva na soncu. Spada v družino pasjestrupovk, v kateri so vse rastline strupene. zdijo te želje nedosegljive, ker se niti ne zavedamo, da je večji del rastlin, tudi sobnih, doma iz tropskega podnebja. Manjka jim zračna vlaga, ki tem rastli- in subtropske Amerike in je poimenovana po francoskemu vojskovodji. Danes jo srečamo vsepovsod. Enkrat jo vidimo kot posodovko ali da obrašča Medinila je pacifiška krasotica, ki s svojim čudovitim socvetjem vzbudi veliko pozornost. trebuje pa redno zalivanje in rahlo kislo, odcedno zemljo. Prezimi v slabo ogrevanih prostorih. Zanimiva so klasasta socvetja, ki so tik pod vrhom vejice v obliki metlice, od tod izvira tudi ime. Mandevila je iz tropskih predelov in omamno diši, predvsem ob toploti in soncu. Tudi pozimi pri nas potrebuje visoke temperature, nikakor nižje od 16° C. Spomladi jo pozno prenesemo na Čeprav listi pri bougenvileji povsem odpadejo, se prosto, šele v druspomladi rastlina kljub temu olista na novo. gi polovici maja, Prihaja iz tropov. Oboževalcev ko mine nevarnost nižjih temima veliko, le kupcev malo, peratur. Poleti potrebuje počačeprav je primerna za polsen- sno prilagajanje, da je sonce čen prostor tako v notranjih ne ožge. Kljub lepoti je rastlina prostorih kot na terasi. Skrbeti iz družine pasjestrupovk, v kamoramo za dovolj hranilnih teri so vse rastline strupene. snovi in dovolj vlažno zemljo. Medinila zahteva polsenčen prostor. Ko jo presajamo, ji pripravimo dovolj bogato humusno zemljo. nam daje bujnost in lep sijaj. Ko sem bougenvilejo prvič videla pri znanki kot lončnico na terasi, me je s svojo nenavadno barvitostjo skoraj prepričala, da je ena izmed umetnih, bolje rečeno plastičnih rastlin. Ko sem po otipu ugotovila, da me je pogled prevaral, je bilo moje presenečenje toliko večje. Cvetovi so združeni v pakobulasto socvetje. Posamezen cvet je cevast, obdaja pa ga ovršni list, ki je videti kot barvit venčni ali čašni list. Najpogos- celotno fasado. Spomnim se lanskega leta v Švici, ko nas je vodič načrtno peljal gledat bujno rastlino v polnem cvetenju na eni izmed hiš. Prava barvita atrakcija-bougenvileja. Moja znanka pri zgodnji spomladanski rezi uporabi odrezane veje za potaknjence. Ker pogosto odganja dolge veje, le-te prikrajšamo in vzgojimo manjšo, grmasto obliko, ki nas bo razveseljevala dolgo let na domači terasi. Bolj ko bo rastlina zgoščena, lepša bo v času cvetenja. Metličnik lahko postavimo na polno sonce. Prašniki so najbolj vpadljivi. Pod povrhnjico listov so eterična olja, ki lepo dišijo. Tudi pozimi ne sme biti nižja temperatura od 18 °C. Nekoč so imeli medinilo le bogataši, zdaj pa je dosegljiva vsakomur. Pred nekaj dnevi mi je nečakinja poslala sliko iz Anglije, če poznam rastlino, ker se je njej zdela božanska. Takoj sem ugotovila, da gre za metličnik. Izvira iz Avstralije. Pri nas uspeva na polnem soncu, po- Porabje, 14. maja 2020 ALI STE VEDELI ... da ima rožmarin fenole in eterična olja, ki rastlino ščitijo pred premočnim sončnim sevanjem in da je zagotavljal že v antični Grčiji večno mladost in lepoto. Baje poveča tudi srčno moč in prekrvavitev in deluje antitoksično. Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet 7 JELEN Aleksander Ružič Sedela sta tan pod lipov. Sakši na enon penjé. Nad njima so šumele fčele in se veselile dobre paše. Tüdi pajdaša sta se veselila sakši svojga šöra, zatou ka je po ton deževdji naednouk začnilo tak sunce prpejkati, ka se je bilou glij pasalo v senco potegniti. »Djouž, začnili so grbanji. Stricov je že gnes rano šou. Če on ide, te znaš ka morejo biti. Jaz mo proti večejri tüdi šou. V Bükonjo,« se je s tistoga podnešnjoga mrtvila, da se ešče ne da niti müjan friško po lufti zaganjati, oglaso Pišta. »A,« je zmrnjavo Djouži pa si ednok nagno. »Ti nejdeš? Ali si zaspo? Ali ti je šör manjost v noge pogno, ka nika na tou ne praviš,« je znouva začno Pišta. »Ja!« »Ka ja? Ideš ali nejdeš,« je zdaj bilou dosta tüdi Pištini, zatou je glavo doj povesno in se je več nej oglaso. Dugo sta tak ta medlevila, samo šöra je bilo v glaži sigdar menje. »Djouž, iden nama ešče po enoga sakšome,« se je kak od mrtvi zdigno Pišta. »Pa ti te poven, ka se mi je lani etakšoga časa zgoudilo.« »Si pravo, ka mi poveš, ka se ti je lani etakšoga časa zgoudilo,« se je zdaj oglaso Djouži, da sta štupline sakši s svojga šöra ta pod lipo lüčila. »No, čüdo, ka si ednouk k sebi prišo. San znao, ka ti je nika takšoga trbelo,« je Pišta zdigno svoj glaž. »Ne motaj! Rajši povej, ka se ti je zgoudilo,« je zdaj radovedno zapovedo Djouži. Pišta si je noge na dugo ta vö vtegno pa začno: »Glij takšoga časa je bilo kak zdaj, da san enoga dneva na biciklin skočo pa se odpelo v Bükonjo. Zato ka san Stricovoga že dopoudneva vido, ka je že v korbli neso.« »Ka je neso?« ga je prekino Djouži. »Ja, grbanje vendar! No! Biciklin san ta k borej naslono pa poglednem tanta proti gosteri, ge so sigdar lisičice rasle. Zato ka san te ščeo ešče stopiti v bükovdje, ge san sigdar lepe grbanje najšo. Ali me je naednouk samo nika nazaj potegnilo.« »Ka te je nazaj potegnilo? Pa nej vendar tvoja Šarika,« se je znorčüvo Djouži. »Somar! Vido san, ka se listje v gosteri gible. Malo me je po hrbti strousilo, ali san ščeo stoupiti bliže, te pa zaglednem, ka vö z grma gleda eno velko okou. Stano san. Gledan, gledan, te pa zaglednen, ka jelen začne vö z grma rogle tiskati. Té vrag se leko v mené zaleti, pa me s temi špičastimi roglami leko gor nabodne, san si brodo. Zatou san se začno že bojati. Pa etak brodin: če mo leto, de leko za menov leto, zato ka je on bole frišek kak jaz. Če mo stou, se leko v mené zaleti …« »Ja, pa ka si te napravo?« je zdaj že fejst radoveden grato Djouži. »Ja ka! Vido san, ka on ma rogle, jaz ji pa neman. Pa san si zmislo na biciklin. Skočo san k njemi in zgrabo za kormanj pa z roglami stoupo za stopaj bliže proti njemi. Jelen me je samo gledo, ali se je nej premekno. On je mené gledo, jaz san gledo njega. Ali se nej geno, like se mi je začnilo tak videti, ka njegovo okou sigdar vekše gračüvle, zatou me je začnilo že tak straj gračüvati, ka san v ton z biciklinon tak v srtejo doj vdaro, ka je gumi na prednjon potači počo. Jelen je najbrž mislo, ka san ga strejlo, pa je odküro, tak ka san ga več nindri nej vido. Jaz san pa friško vrgo biciklin na pleča, pa coto proti poštiji kak da bi mi pod petami gorelo. Doma san bicilkin k steni lüčo, pa se notri v künjo zapro.« »Pišta, lepou si povedo. Za smej je dobro. Ka je pa v ton istine?« »Če ne vördješ, ti je nej mus. Če neščeš,« je z doj povesnjenin nouson pravo Pišta in se gor zdigno. »Zdaj pa iden po korbeo pa v Bükonje.« »Čakaj, Pišta! Iden s tebov,« se je zdaj zdigno tüdi Djouži, ali njemi je nej dalo mejra, tak ka je cejlo pout do Bükonja, ali pa ešče duge čase sledi vrtalo v njon, ali je Pišta gučo istino, ali si je pa vse samo vözmislo. Posnela sta novo pesem Z novo pesmijo sta razveselila člana dueta – Zsóka Kóbor, doma iz Rábagyarmata in Patrik Polgár, doma z Gornjega Senika – svoje poslušalce. Krstna predstavitev pesmi je bila na YouToube-u 29. aprila. Kot smo izvedeli od člana dueta, sta pesem posnela v Zalaegerszegu, toda pripravljala sta se vsak posebej in le v času snemanja sta bila skupaj v studiu. Sama pesem govori o tem, da je zelo pomembno, da v teh težkih časih ostanemo doma. LRH (grafika: Anett Hegyes) Porabje, 14. maja 2020 ... DO MADŽARSKE Parlament sprejel izjavo proti ratificiranju konvencije Madžarski parlament prejšnji torek ni ratificiral konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, bolj znano kot Istambulska konvencija, ki so jo podpisale vse članice Evropske unije, toda 6 članic je še ni ratificiralo. Madžarska vlada je konvencijo podpisala leta 2014. Carigrajska konvencija je mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Krščanski demokrati so prejšnji ponedeljek vložili v parlament osnutek izjave proti ratifikaciji Istambulske konvencije, saj v njej vidijo nevarnost uvajanja teorije spola v družbo in vztrajajo, da je ta teorija v nasprotju z madžarsko krščansko tradicijo. Opozicijske poslanke so zoper sprejetje izjave protestirale s plakati, na katerih so bili napisani nekateri stavki, ki so jih izgovorili poslanci, in so bili ponižujoči za ženske. (Veseli bi bili, če bi naše hčerke imele za najvišjo stopnjo samouresničevanja to, da nam lahko rodijo vnuke, itd.) Splošna razprava o izjavi se je končala v enem dnevu in je parlament, z vladno večino, izglasoval izjavo proti ratifikaciji. BMW zaenkrat ne bo nadaljeval z gradnjo obrata v Debrecenu Prejšnji teden je direktor Uprave skupine BMW izjavil, da zaenkrat ne bodo nadaljevali z gradnjo obrata v Debrecenu. »Za nas so relevantni podatki povpraševanja, zato bomo prekinili investicijo v Debrecenu. Pregledali smo vse naše projekte, od investicij do razvijanja avtomobilov,« je povedal Oliver Zipse. BMW je lani decenbra najavil, da se bo gradnja obrata začela spomladi 2020, saj po načrtih poteka priprava terena, ki ga je zagotovila občina v industrijski coni na severozahodnem delu mesta. Takrat naj bi se začelo tudi novačenje delavcev v samem mestu, le-to pa so želeli razširiti na vso županijo. 8 Gnauk je bilau ... (6) Selnica ob Dravi Leto 2005 smo pisali, gda je Zveza Slovencev na Madžarskem prvo paut vabilo dobila od KUD-a Janeza Urbasa na tekmovanje pomagalo, je rdeča paprika bila, ka je naš predsednik vsakšo leto iz Szegeda dau prištölati. Küjanje se je vsigdar v desetoj vöri začni- Prva küjarska ekipa leta 2005 v küjanji divjačinskega golaža. Na tau küjanje so pozvani bili vsi zamejski Slovenci, predsednik KUD-a pa organizator je biu Janez Urbas, mlajši. Ta prireditev njevanje. Človek je tak, ka proti konca vsigdar večkrat koštava, pa kelkokrat kauštaš, vsigdar tak čütiš, kak če bi nika še falilo, Gostitelj in organizator Janez Urbas lo, daubo si dvej kili divjačinskoga mesa, vse drüge začimbe si iz daumi mogo prinesti. Dočas, ka so dekle, ženske mesau pa lük gorzrezale, so moški drva pripra- Porabski »küjarci« med delom je vsigdar v Selnici ob Dravi bila, točneje na Spodnjem Slemenu, sprvoga pri Kovaču, sledkar pri stari šauli, pa cejlak do leta 2016 je trajala. Tau je nej samo tekmovanje bilau v küjanji, bola srečanje zamejski Slovencov, gde so različni kulturni programi bili, nastopali so folkloristi, ljudski pevci, pevski zbori, bile so razstave pa okrogle mize tö. Istina, glavna točka je zato vsigdar küjanje bilau, gde smo mi, Porabski Slovenci, vsigdar dobre rezultate dosegnili. Vejn prvo paut smo nej bili med trejmi prvimi, potistim vsigdar, pa večkrat kak nej smo prvi gratali. Tau je vejn zato bilau, ka vsigdar ista ekipa odla pa lopau pomalek smo se vönavčili tau meštrijo. Drügo, ka je še vejn taše, steri so že taposenili. Depa tau se je samo zvüna tak vidlo, znautra so sploj nej bili süji. Gda je ogenj vožgati trbelo, bola so se samo kadile kak bi gorele. Gda je že vse pripravleno bilau, gda je že ogenj goro pa lük smo tö ocvrli, te se je mesau vcujdalo pa se je začnilo redno küjanje. Divjačin- Küja se divjačinski golaž Ljudski pevci z Gornjega Senika na kulturnom programi vili. Ka je nej bilau léko delo, zato ka je bilau tak tö, ka z rokauv trbelo žagati, potistim pa še kalati. Tam na tistom tali najbola djelič raste, tašoga reda, gda je tekmovanje bilau, so pet, šest vöpodrli, sko mesau se pomalek küja, sploj pa te, če je kakšni starejši djelen. Bilau je tak, ka smo ga dvej vöre smodili, pa še itak nej bilau meko mesau. Že vsikši samo nas čako, gda so po minto prišli za oce- Jókai, pa moram povedati, ka se je lidam fejst vidlo, pa nej samo zato, ka je za šenki bilau. Vsi zamejci, ka smo taodli, naj- Ekipa, stera je največkrat küjala pa največ pokalov domau prinesla nikdar si nej zadovolen, gda svoj talejr prejkdaš žiriji. Vseeno kakšen je biu rezultat, naš kotel je vsigdar prazen grato, ka obiskovalcov je bilau, vsi so tam stali s duže mi pa koroški Slovenci, smo meli svoj okinčani štand, gde smo sejdli, djesti vötalali, gde smo pili pa se družili. Nej ka bi se hvalo, depa mi smo meli vsigdar Takratni predsednik ZSM Jože Hirnök s »küjarcama« Biserko Bajzek in Nikoleto Vajda Nagy talejrom v rokej. Sledkar smo že zato znali tau tö, ka vejn zato je tak velka gužva pri kotli, ka vse, ka se je tam küjalo, nej samo v našom kotli, je za šenki bilau. Bila je edna (fejst lačna) ženska, stera je vsigdar, vsakšo leto taprišla, koštavala pa nas hvalila, ka je naš golaž najbaukši. Sledkar smo vpamet vzeli, ka se pri vsakšom kotli ranč tak stavi kak pri nas pa je hvali, ka njigvi golaž je najbaukši. Na, etak se leko nadjej tak, ka te eden filer ne košta. Sledkar, vejn peto ali šesto leto, si je organizator zmislo, ka več nemo divajčinsko mesau küjali, bola tašo djesti, ka je za tisto krajino, gde zamejci živejo, najbola značilno. Tak smo te vsikšo leto drügo küjali, od sataraša (lecsó) do ribje čorbe, do grajove župe Porabje, 14. maja 2020 najlepšoga pa mi smo bili tisti, steri smo vsigdar meli na stauli še kakšne pogače ali bejkline. Dobro je bilau v Selnico odti, nej samo zavolo küjanja, za drüženje tö, dosta spoznancov pa padašov smo dobili tam. Kak vse drügo, na žalost tau srečanje je tö tak bilau, ka je tak pomalek dolaprišlo pa vsigdar menje nas je bilau. Na slejdnje smo se že samo sikšo drügo leto srečali pa te od leta 2016 je vse taostalo. Dobro bi bilau, če ranč nej samo v Selnici, liki vsikšo leto pri drügi zamejcaj se znauva srečati (nej uradno), vejpa ovak tak nejmamo prilike za tau. (Kejp na 1. strani: Komisija koštava.) Karči Holec Kejpi: Arhiv Porabja 9 Kálmána Mikszátha »Dobri Palóci« - 6. Gda je Szűcs Pali do veukoga tranka staroga Bizina prišo, je malo dojseu počivat na mejni kamen. Špajsne misli so ma kraužile v glavej. Ali bi nej bilau baukše nazaj se obrnauti? Ranč če bi sto, bi več nej mogo. Cejli svejt vej za tau, ka se v Gózon pašči, ka bi Bede Erzsiko za rokau proso. Vidli so ga v svetešnjom gvanti po vesi titi, z redečim židanim šnajcekom v gombinoj lüknji, šteroga šké za ednoga drügoga vöminiti. Že od tistoga mau doma vagajo, ali de srečo emo. Lagvo čütenje teži njegve nogé, njegvo glavau. Ka pa če zdaj tö v špoti ostane? Vej se je pa že pred trejmi lejtami tö kauli Erzsike süko, de je pa te njena bogata mati sigurno vöpravla: svojo čér ne dá ednoma falauti. Istina je, ka se je od tistoga mau pobaukšo, trejzen pa flajsen je grato, pa če rejsan je gda pa gda volau za lumparijo daubo, kak liki bi ga vsikdar krepki cügli nazajpocuknili: njegvo srcé so bili té cügli. Depa od tistoga mau, ka je v geseni sirauta Bede Anna mrla, je Erzsika eške bole bogata gratala. Visiko se je nosila nad njegvim srmastvom … Če bi nej slüžit odo, bi ga venak vzela, ali tak, ali tak ... Ej, donk baukše bau, če se nazajobrné! Čemerasto zelene trave, štere so trepetlavo šaušnjale v zajtrašnjom vötri, drauvne redeče raužce, štere so žalostno dojpotülile glavé, igarca, štera je muvila, gda go je eden oblak s svojov sencov na kmično pofarbo, vse so ma tanačivale, aj se obrné nazaj … Gda je posvejt sunca vö spod oblaka pokukivo, je spadno na eden drauven grm komance pri njegvi nogaj; té eden sami se je smedjau toma tanači. Sunčni žarki so radostno lejtali z ednoga maličkoga lista na drügoga, vsi so se v toploj sveklini s smejom vtegüvali ino med blisketanjom zlato farbo zadobili; zgübili pa so svoje rosne kraple, štere so se prva tak lesketale. Szűcs Pali je med njimi zagledno edno komanco s štirimi listi; doj se je nagno po njau ... vej pa prej srečo nosi ... vtrgno go je. Rejsan májo vsi štirge listke edno vküpno steblo. Pa kak lejpi, kusti so, vsi krepki pa mesnati, eden je nej čonkavi, erdjavi, ranč ednoga žutoga nega med njimi, mali bejli fleki na nji so kak liki zvejzdini küši ... Tau srečo je skrbno spravo v svojo mošnjo med srebrne forinte, gda pa ˝ SzUcs Palina sreča je pá zdigno svoj pogled, je sunce že kralesko sijalo, cejla dolina potoka Bágya se je smedjala. Tam daleč, kak liki bi gózonski plejnati törem prauti njemi zlate panklike vtegüvo, šteri so valovili nad mejauv med vesnicama ... De se pa zdaj že gvüšno nazaj ne obrné s takšov srečov. Füčko je, zmejs ka je dale stapo prauti Bodoki, gde je pred krčmauv foringaše z Gózona srečo. »Kam pa kam, bratec Pali?« se ma je poklono Mák Gergely. »V Gózon.« »Videti je na tebi. Pašči se samo, doma so gé!« je pravo ino stavo svoja kaula. »Ti, Pali, nika mi je na pamet prišlo! Lekar si že čüu, ka od vsisvecovoga dale kak hajduk slüžbo dobim. Če se tvoj žitek tö na baukše obrné, bi leko v arendo vzeu mojo malo imanje.« »Nika istine rejsan mate, gospaud ... de bi pa za tau peneze tö nüco,« je cujdau, zmejs pa ma je pogled naglo kmičen grtüvo. »Vej že arendo s tistoga plačaš, ka zaslüžiš. Dobro te poznam. Kaušto si lagvo tö, de si pa nej nazajspadno. Raj tebi vödam, kak ednoma drügoma. Poj prejk k nam v nedelo, pa napraviva kontraktuš.« Srcé Pála se je samo tak zdüvalo od vüpanja. Donk je nej norija ta trava, štera srečo nosi! ... Zavüpo se je že bodaučnosti, ino je nej üšo, liki samo tak leto dale prauti Gózoni. Vrnau so podnék zvonili, gda je pri držini Bede na grajkine dveri nutstaupo. Bedina mati je na dvoriški konauplo trla, lübeznivo je gorprijala poklanjanje pojba ino dojstrausila praj s svojoga förtoka, kak se tau šika pred ednim toga vrejdnim gostom. »Pojva tanut, sinek Pali! Vrnau v pravom cajti si prišo: Erzsika obed küja.« Istina je, flajsno se je obračala v künji, gda sta nutstaupila, pa če rejsan gi je kijauka nej z roké spadnila, je redečo farbo gvüšno dobila. Tau pa je tö gvüšno, ka gda je njegva mati s Palinom nut f üžo staupila, je v krivlo vzela mačko, štero je malo prva vdarila zavolo ednoga štiklina, go na mili pobaužala ino gi dala eden talejr z gesti. »Ne boj čemerna, mujcika ... dam ti svoj tau. Jaj, mujcika, če bi ti znala, što je prišo ... Pridi, ka malo poškrabam tvoj gaubec.« Mačka je čedno gledala, vrnau bi se leko začnila pogučavati ž njauv, gda je na gnauk samo brezi glasa pred njau staupo Pali. »Ali vejš, Erzsika, zakoj sem prišo?« je tüoma pito ino se špilo s svojim krabatlinom. »Šic, ti grda!« je skričala Erzsika ino brezi pravoga zroka zacomarila mačko, po tistom pa, kak liki bi tak čemerna bila, se sama tö zagnala za njauv. Vej sta go pa leko čakala! Žmetno go je bilau nazajpozvati. Skrila se je v püngradi, za orgonskimi grmi, svoj vacalejg z bejlimi piknjicami pa je sploj na svoj goreči obraz dojpotegnila, gda sta ga zazovala. De je pa vrnau tisti vacalejg sto Szűcs Pali za méno dobiti. Kisnej je rejsan nej bilau vekše žmečave s tejm. Erzsika je tö stejla, mati je nej branila, vej se je pa pojep pobaukšo, depa tisto anglanje z Mák Gergelyom je tö prav prišlo. Pali se je napauto nazaj s piknjastim vacalejgom v gombinoj lüknji, kak najbole srečen mladoženec na svejti. Njegvi obraz je biu redeči od radosti, pa lekar od dobroga vina tö, vej je pa piti tö nej falilo pri obödi. Vesele iskre so skakale v njegvi očaj ino špotlivi vrazgé so plesali pred njim: prve od radosti, té drügi pa od vina. Gda je prišo do krčmé v Bodoki, so drauvni vrazgé naprej nut na dveri Porabje, 14. maja 2020 odleteli. »Ej, zakoj bi pa ge tö nej nutstaupo?« si je brodo Szűcs Pali. »Vej je pa samo eden takši dén med vsejmi dnevi.« Nut je staupo, piu je. Od prvoga pinta je bole srečen grato, od drügoga nauri, od slejdnjoga zbesnjeni. »Mojo nauto igraj, stari Gilagó Marci!« Pri okni je na pamet vzeu eden vöpofarbani, foliški obraz, šteri ma je vrnau prav prišo: »Poj nut, Réki Maris, stara moja lübica! Eške od slejdnjin se poveseliva! Dam ti té piknjasti vacalejg.« Gózonski foringaške so se pá nimo pelali, liki zdaj že prauti domi, napakivani s kulnom. »Ej, Pali, Pali,« ma je naglas v auči meto Mák Gergely. »Vej si pa lepau ti v Gózon odišo.« »Ka de meni Gózon! Vino mi eške dajte! Kak je že moja nauta? Vö sem go plačo, tü je lon …« Naprej je vzeu svojo mošnjo ino vöstrauso vse, ka je bilau v njej. Forinti so leteli, kak liki bi potačke šatanski kaul bili. Gilagó je je vküppaubro. Komanca je tö vöspadnila. Réki Maris go je z nogauv poklačila ... Gospaud Mák Gergely je vujo z glavauv ino ščukno konje z bičom: »No, Szűcs Pali, vej pa leko ti že k meni kontraktuše podpišüvat odiš ...« Zordjanski mrzli vöter je na sivo zgrizo njegvi zmantrani obraz ino zgraužo njegve gostanjove vlasé, gda je doma na dvoriški z omanosti k sebi prišo. Nej je znau, što ga je domau sprevodo. V njegvoj glavej je frnelo, eške itak se je svejt kaulivrat süko ž njim: komaj se je nut f üžo prizvajo. Baukše bi bilau, če bi se nej mogo. Te je že na posteli ležo tisti redeči zdavanjski šnajcek, šteroga je včera podnék pri Erzsiki njau. Misli so se ma sčistile. Kak je leko tisto tü? Nazaj so ga poslali? Nej mogauče, nej mogauče ... vej bi pa te tisti piknjasti vacalejg tö tü biu, šteroga je od nje daubo. Ka pa komanca s štirimi listi? Jaj, samo ka je tisto nej zgübo! Nika nega, nika …! Svojo glavau je na edno lado položo ino začno premišlavati ... Leko, ka je ranč nej biu v Gózoni, liki se ma je cejlo vse samo senjalo? novelo »Szűcs Pali szerencséje« (1882) na domanjo rejč obrno: -dmilustracija: -mkm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 36. Bogati vse več penez - srmacke vse več pravic majo Po leti 1867 sta v našom tali avstro-ogrske monarhije na vreji drüžbene piramide stali dvej skupini: veleposestniki (nagybirtokosok) ino veuki varašanci (nagypolgárok). Prvi, aristokrati so vsi meli više gezero plügov zemlé, bilau pa je je komaj par stau salon, edno veuko obedovalnico ino edno delavnico s knjigami; vrkaj dvej spalnici, več mlašeči iž ino edno dnevno sobo; v zamenici pa iže za lapice, kamro ino künjo mejla. Donk pa so se aristokrati nej padašivali ali ženili ž njimi. V cajti dualizma so začnili delavci na veuko po fabrikaj delati - tistoga ipa so si oprvim pridobili pravice tö držin. Živeli so v svoji baročni ali klasicistični veški dvorcaj (kastély), zozidali pa so si lejpe palače po vekši varašaj tö. Samo med sebov so se ženili, plačüvali so cejlo sodačijo slüžabnikov. Veuko mauč so meli v politiki, vej so pa dali 80 procentov vrnjoga doma v državnom djilejši. V cajti dualizma je deset ministrski predsednikov ino dosta diplomatov z aristokratskoga krauga prišlo. Veuki varašanski, kapitalistični držin je bilau v rosagi kauli osemstau. Dvej tretjini od nji sta živeli v glavnom varaši, med njimi je bilau največ židauvski familij. Njina integracija je v slejdnji stau lejtaj naglo naprej üšla, od začetka 20. stoletja dale so dobile rejč v politiki tö. Gospodarska mauč kapitalistov je pomalek vekša gratala od aristokracije. Veuki varašanci so probali živeti kak stara elita: zidali so veuke palače z dosta sobami, držali bale ino vleti ojdli na tihinska maurdja. Edna takša peštarska vila je na priliko v spaudnjom štauki eden menjši pa eden vekši Srejdnji klas se je talo na tri skupine: takzvane »džentrine« (srejdnje nemešnjake z menjšov zemlauv), srejdnje varašance (bautoše, lastnike menjši fabrik) ino diplomérane lidi. Gda so džentringe finančno na nikoj prišli, so odišli v slüžbe na ministrstva ali k županijam - gratali so parlamentarni poslanci, glavni žipange ali podžipange. Lidgé v srejdnjom klasi so ranč tak držali lapice pri svoji ramaj, zvekšoga pa so napravili srejdnješolsko maturo. Ranč tak so meli salone, kaupance ino vecene na vodau, zvün knig so šteli novine v več gezikaj. Razločki pri političnoj orientaciji znautra te skupine so bili veuki, njini žitek pa se je donk približavo eden drügoma: moški so začnili nositi gvante po evropskoj peldi, ženske pa so se tö bole prausno ravnale. V držinaj mali varašancov je živelo dva pa pau miljauna lüdi. Med njimi je bilau največ mali bautošov ino mali majstrov, šteri so v svoji veštaukaj, s svojimi škérmi sami delali. Bogatci so tau lüstvo dojgledali, pavri pa so je sploj poštüvali. Mali varašanci so svoje mlajše v srejdnje šaule ino dale v kancelaje pošilali. V tau skupino so slišali eške lidgé v državnom aparati: policajge, šandarge, poštarge, hišniki, gozdarge ali cestarge. Té so meli gvüšno slüžbo do stari lejt, gda so leko v penzijo odišli. Skupina industrijski delavcov se je pri nas narodila vrnau v cajti dualizma. Šaulani delavci so baukše živeli, pri pomožni delavcaj ino lapicaj pa je bilau srmastvo sploj veuko. Tiste držine, štere so mele svoj ram, so držale red pa čistaučo. V arendi pa je bilau dosta üše, 6-8 lüdi je živelo v ednoj künji. Delavci so zvekšoga samo mesau ino krü geli, pili pa vino. Kafej so ženske samo sebi pa mlajšam küjale, edna držina je na mejsec ponücala edno kilo žajfe. Moški so nej meli cajta za knige, novine so pa radi šteli. Žene so nej delale, de so se pa une spravlale s penezami. V etom cajti so delavci oprvim pomauč dobili, če so zbetežüvali ali se jim je zgodila nesreča, tistoga ipa pa so dojzapovödali delo po nedelaj ino za 20. augustuš tö. Pavri so se ranč tak na dvaje talali: sedem miljaunov vertov je mejlo vekši ali menjši grünt, štirge miljauni srmakov pa nika nej. Prvi so držali konje ino krave, živeli so v ramaj z več sobami, drügi pa so meli samo en par pravcov ali kokauši ino prausne tučence. Vekši verti so funkcije tö prejkvzeli: bili so birauvge, prezbitri ali gasilski prejdnji - po poštenjej so gnaki bili dühovnikom, lotarošam ino škonikom. Med srmačkimi pavri sta pá dvej skupini bili: lapci so cejlo leto delali za naprej zgučani lon, dninarge (napszámosok) pa so nika gvüšnoga nej meli. Pogled- nimo si zdaj, kakša je bila situacija v vesnici Oros nej daleč od Nyíregyháze, kak go je na začetki 20. stoletja dojspiso sociolog Béla Bosnyák. Tistoga ipa je eden mali paver s 16 plügi zemlé s svojov držinov v ednom rami z dvöma sobama živo. Trikrat na keden so geli govedino, ovak pa svinjsko ali kireče mesau. Vert je pri obödi vino piu, šteroga je s svojoga grauzdja naredo ali küpo. Tri konje pa edno kravo je držo, nüco je železen linko pila. Samo vsikša tretja držina je mejla svoj ram, de so pa tisti gračenek tö delali. Pauv so odali na placi, mlejko ranč tak. Do zimé jim je sfaliu zaslüžek, te so začnili kradniti - železo, drva, slamo, kokauši ali peneze. Bogati verti so se spravlali s politikov tö: med njimi so odebrali birauva, vsikšo nedelo so držali tanač v veškoj iži. Z dninarami so se nej ženili, zaman so tisti steli do grünta priti. Srmacke so grdo gledali na Židauve v Na začetki 20. stoletja je tö nej vsikši paver grünt emo - če se je štoj navolo delati na lückoj zemlej, je odskočo v Meriko plüg pa brano, mlato pa z mašinom v arendi. Njegva sinauva sta v šaulo ojdla, zatok je ednoga lapca plačüvo. Eden menjši paver je samo štiri plüge zemlé pauvo - zvün prékleti je samo edno ižo emo, gde je osem lüdi živelo. Mlejko od svoje krave so sami spili, mlatili so s cepami. Lapci so bili nevaulni, zmantrani ino ronjavi lidgé, šteri so v ižaj z lagvim luftom živeli. Vleti so raj vanej spali, vzimi pa so nutzadelali okna. Vsakši den so 12-14 vör delali, ka je v topli mejsecaj na 16-18 vör tö leko zraslo. Za zajtrik so špek s krüjom, za obed župo ali cušpajz, za večerdjo pa krumple geli. Dninarge so djenau telko delali. Do mesa so na rejtki prišli, alkohola pa so dosta zlokali - eške v šauli sta dva od trej mlajšov vsakši den pa- Porabje, 14. maja 2020 vesi tö, šteri so baute pa krčmé pelali. Najüše pa je šlau Ciganjom: vodnék so cügle z ilojce redili, večer pa so igrali. Uni so zakopavali zginjeno maro ino čistili sronjeke. Zavolo srmastva so na konci 19. stoletja pavri dostakrat štrajkali, de so je pa šandarge ino sodacke vsikdar vrazmo zagnali. Ništerne so dojstrlili, drüge so v vauzo zaprli. Donk pa so tistoga ipa regulérali kontraktuše med gazdami pa delavcami, za dninare pa naprejspisali edno vöro počinka podnék. Za en malo so tau tö zapovödali, ka se more lapcom dobro gesti ino kvatejr davati. Bilau pa je vse zaman: v skoro petdeset lejtaj dualizma je rosag zapüstilo 1,3 miljauna srmakov. Odišli so v Meriko svojo srečo sprobat - dvej tretjini od nji sta se nikdar nej povrnauli ... -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 15.05.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila, 10.05 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Cesarjev kuhar, japonska serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 14.45 Okužba, britanska dokumentarna oddaja, 15.55 Osvežilna fronta: Devištvo, oddaja za mladostnike, 16.20 Fina gospa (II.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Circom Regional: Požar, 2. del, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 17.55 Risanka, 18.15 Pujsa Pepa: Drsanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Kinoteka: Barton Fink, ameriško-britanski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PETEK, 15.05.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.50 Napovedujemo, 9.05 Videotrak, 9.40 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska, 10.10 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 11.15 Dobro jutro, 12.45 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.40 Otroški program: Op! 14.15 Prisluhnimo tišini: Dr. Johannes Fellinger, oče gluhih plus, 14.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.05 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.30 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 16.45 Nogomet - SP 2018: Francija : Argentina, osmina finala, 18.45 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 19.00 Otroški program: Op! 19.30 Osvežilna fronta: Devištvo, oddaja za mladostnike, 20.00 Njihova najboljša zgodba, angleški film, 22.00 Koncert doma, 22.40 Bog obvaruj Rusijo, francoska dokumentarna oddaja, 23.40 Videotrak, 0.15 Info kanal SOBOTA, 16.05.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.40 Osvežilna fronta: Devištvo, oddaja za mladostnike, 11.10 Ugriznimo znanost: Vpliv turizma na jame, oddaja o znanosti, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.00 Izumi, ki so spremenili svet: Raketa, britanska dokumentarna serija, 16.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Veliki pokal, risanka, 18.50 Mandi: Novi prijatelj, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Pesem Evrovizije: Najboljših 25, 21.00 Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.25 Sedmi pečat: Čudežu naproti, ameriški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo SOBOTA, 16.05.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Jože Pižent in Marijan Premrl, 10.00 Koncerti za mlade, glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 11.00 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka, 12.05 Tiha zmaga, dokumentarni portret, 12.55 Koncert za Milano 2019, 14.25 Skodelica kave, dokumentarni film, 15.20 Vikend v Brightonu, slovenska TV-igra, 16.30 Biti George Clooney, ameriški dokumentarni film, 17.50 Košnikova gostilna, 19.00 Videotrak, 20.00 Sipki pesek, nemški film, 21.35 Zvezdana, 22.30 Tomi Janežič - skrb za gledališče, 23.00 Let 25, koncert skupine Big Foot Mama, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal NEDELJA, 17.05.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji: Frajer in frik, risanka, 10.15 Kozmo (III.): Oskrunjena grobnica, belgijska otroška nanizanka, 10.45 Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, dokumentarna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Na lepše, 15.15 TV-izložba, 15.35 Deček z oblaki, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Rikša, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (I.): Obljuba, italijanska nadaljevanka, 21.05 Intervju, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Prismejem se vam čez sto let, dokumentarni film, 23.15 Operne arije: Baritonist Jože Vidic (P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin), 23.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.40 Napovedujemo NEDELJA, 17.05.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.20 Videotrak, 7.15 Duhovni utrip, 7.30 Koda, 8.10 Glasbena matineja, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 10.55 Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico (J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 3), 11.10 Lutkovna predstava: Volk in kozlička, 11.45 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka, 13.25 Ambienti, 13.55 Mogočni Misisipi, potopis, 14.45 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Poljska, 16.45 Dosje: Latentna vojna, 17.40 Baleti iz Slovenskih narodnih gledališč: P. I. Čajkovski - V. Litvinov: Labodje jezero, balet SNG Maribor, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Nadnarava: Čutila, francoska dokumentarna serija, 20.55 Miles Davis - rojstvo cool jazza, ameriški dokumentarni film, 22.50 Vikend paket, 0.05 Zvezdana, 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal PONEDELJEK, 18.05.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila, 10.05 Otroški program: Op! 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 14.35 Oče in sin v svetu disleksije, britanska dokumentarna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.20 Fina gospa (II.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 New neighbours - Novi sosedje: Hiša boja, dokumentarna serija, 17.50 Na kratko: Starizem, 18.00 Malčki: Junak Pino, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus: Wolf in Tartini, 23.25 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo PONEDELJEK, 18.05.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.10 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.35 Dobro jutro, 12.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.00 Otroški program: Op! 13.30 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2019, 14.50 Na lepše, 15.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.05 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Izrael, 18.00 Muzej norosti, dokumentarni film, 18.55 50 knjig, ki so nas napisale: Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Mogočni Misisipi, potopis, 20.50 Pariz na prelomu stoletja - mesto luči, francoska dokumentarna oddaja, 21.50 Koncert doma, 22.35 Služkinje - zgodba o sodobnem suženjstvu, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 23.30 Naša demokracija, TV-igra AGRFT, 0.20 Videotrak, 0.55 Info kanal TOREK, 19.05.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila, 10.05 Otroški program: Op! 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 14.40 Materino mleko - čudežna tekočina, nemška dokumentarna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.20 Fina gospa (II.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Skrivalnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (V.), britanska nadaljevanka, 21.00 Poti v svobodo med drugo svetovno vojno: Sulmona, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Slovenija - 30: Alternativna gibanja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo TOREK, 19.05.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.50 Napovedujemo, 9.30 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 11.35 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 12.30 Otroški program: Op! 13.00 (Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film, 14.00 Pesem Evrovizije: Najboljših Porabje, 14. maja 2020 OD 15. MAJA DO 21. MAJA 25, 15.00 Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč!, 16.55 Nogomet - SP 2018: Urugvaj : Portugalska, osmina finala, 18.50 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič: Maček Muri, 19.00 Otroški program: Op! 19.30 V svojem ritmu: Kantavtorstvo, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 20.00 Moč igre, kanadska dokumentarna oddaja, 20.55 Skupna od-ločitev, danska nadaljevanka, 21.55 Koncert doma, 22.35 Vse, kar ste želeli vedeti o seksu, ameriški film, 0.00 Kaj govoriš? = So vakeres?, 0.15 Videotrak, 0.50 Info kanal SREDA, 20.05.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila, 10.05 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Cesarjev kuhar, japonska serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 14.40 Razvozlana govorica telesa, kanadska dokumentarna oddaja, 15.35 Male sive celice: VIP - novoletna oddaja, 16.20 Fina gospa (II.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, 18.00 Čarli in Lola: Prav zares lahko paziva na tvojega psa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Ben se vrača, ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.45 Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo, SREDA, 20.05.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.50 Videotrak, 9.20 Glasbena oddaja, 9.35 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.30 Dobro jutro, 12.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 12.55 Otroški program: Op! 14.00 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 15.00 Ambienti, 15.30 Vikend paket, 16.45 Nogomet - SP 2018: Španija : Rusija, osmina finala, 18.50 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 3000 kilometrov s Simfoniki, glasbeno-dokumentarna oddaja, 21.00 Moje mnenje, 22.00 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Koncert doma, 23.40 Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja, 0.35 Videotrak, 1.05 Info kanal ČETRTEK, 21.05.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila, 10.05 Otroški program: Op! 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 14.40 Smeh in jok, kanadska dokumentarna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.20 Fina gospa (II.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost: Onesnaževanje letalskega prometa, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Čuječnost, 18.00 Dinotačke: Stvar, s katero se je Toni počutil varnega, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Pariz na prelomu stoletja mesto luči, francoska dokumentarna oddaja, 0.20 Ugriznimo znanost: Onesnaževanje letalskega prometa, oddaja o znanosti, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo ČETRTEK, 21.05.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.55 Napovedujemo, 10.10 Videotrak, 10.40 Dobro jutro, 12.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.00 Otroški program: Op! 13.30 Zborovski BUM 2017, oddaja TV Maribor, 14.40 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dokumentarni film, 15.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 17.00 Zmage so doma: Nogomet - SP 2018: Hrvaška : Danska, osmina finala, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Rabina v avstralski divjini, avstralska dokumentarna oddaja, 20.55 Krvava svatba, francoska nadaljevanka, 21.50 Ambienti, 22.20 Koncert doma, 23.00 Moj klasični hit: Ivo Boscarol, 23.05 Spogledljiva klasika ... Friedrich Gulda: Koncert za violončelo in pihalni orkester, 23.40 Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje, 0.25 Videotrak, 1.00 Info kanal Pegatka je okusna ptica, toda zelo glasna Preden bi začeli gojiti pegatke (gyöngytyúk), moramo pomisliti tudi na to, da je ta udomačena ptica zelo glasna, hrupna, zato lahko moti naše sosede. Pegatka je ptica, ki pripada rodu kur in je doma v zahodni Afriki. Udomačili so jo že v antiki stari Grki, kasneje pa še Rimljani, ki so jo divjo pripeljali v Evropo. Zadnjo vrsto pegatk so pripeljali v Evropo Portugalci okoli leta 1500. Na Madžarskem so jo poznali že v 13. stoletju, na manjših kmetijah so jo začeli gojiti na koncu 19. stoletja. Pegatka s svojo glasnostjo odganja tujce in tudi krte. O tem smo se prepričali tudi sami pri družini Tamása Dániela v Slovenski vesi. Glas ptic enoletnic se sliši kot alarmna naprava. Od domačinov smo izvedeli, da pegatke začnejo nesti na koncu aprila. Jajca gospodinje rade uporabljajo za domače rezance in druge testenine, saj jim dajo zlatorumeno barvo. Meso pegatk je podobno mesu divjadi in v njem ni maščobe. Meso in jajca v hranilni vrednosti in okusu presegajo vse druge, pridobljene iz katere koli druge perutnine. Nič čudnega, da so se v preteklosti imenovale »kraljevske ptice«. Še posebej pa so dobri piščanci 3-5 mesečnih pegatk, njihovo mlado mlečno meso ima nenavaden okus, uporablja se v ocvrti ali dušeni obliki. Pegatkina juha ni le okusna, temveč ima tudi zdravilno moč. LRH Ne bo festivala zaljubljenih Letos poleti bo zaradi epidemije izostal marsikateri priljubljeni program v Monoštru, med njimi tudi Festival zaljubljenih, v okviru katerega bi imel koncert 20. junija orkester »Punnany Massif«. Predsednica društva Pannon Kapu Katinka Hrabovszky-Orth nam je povedala, da si s sodelavci društva prizadevajo, da bi občanom on-line ponudili vse več programov za pametno preživljanje prostega časa. Poudarila je, da bodo gledališKatinka Hrabovszky-Orth je na lanskem festivalu tudi sama nastopila www.radiomonoster.hu ke predstave nadomestili jeseni. porabje.hu LRH TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB