191. štrallta. I llilljn!, i ffrto, ZZ. iffBti N17. Llefo. ^HHflife^^SB^M^BlK* ^^^^^BStt^^^^^^^^^^v ^^^HflHB^l^^^^^p ^^^^BP^^^k ^^^^E^^^E^*^^^^^^^^^E ^^^^^^^^^^Iv I^^hl^Sl ^^^S^iv^MBS^^^^F ^^^^^B^H^^^P Ie^^^RI^^^E ^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^K I^^^^^^B ^^^^^^^^^^^h ^^^^^^I^^^^^b ^^^^^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^^^^Km ^^^^^^^^^b^I^^H^^^Bb ^^^l^^^l .Slovenski Narod- ve!Ja po po$th SB Avstro-Ogrsko: ra Nemfljo: ćelo leto skuptj naprej . K 30 — I cc!o leto naprej . . , . K 34*— fctrMeta 2 2 . * I 7*50 I za Ameriko in vse drage dežele: aa roesec „ „ . . „ 2-50 | relo eto naprej . . . . K 40.— Vprašan]em glede ?n?eratov se naj priloži zi odgovor doušnica alt znamka. Opravnlfttvo (spodaj, dvorlŠČe levo). Rnaflova ulica ŠL 5, telefon 4t SS. Iihaia tiak daa xva£9r Izrxe**l a«ial|e la praznik«. Inserati se računajo po porablienem nrostoru in sfcer: 1 mm visak, ter 63 mm ^irok prostor: eikrat pa 8 vin., d/akrat v> 7 vin., trikr.it po 6 v. Poslano (enak prosi jr) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor/ 10 vin. Pri večjih iasercijali po dogovoru. Na pismena narori'i ix2i ht.>J-:>hi:: vposlatv: iiročn*ne se ne ozira. „^aroJaa tiskarai(i ialefoa it. 39. UpraviiiStVLi naj se ^>iilja:> narjčniiie, reklamcije, inserati L L (L, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* vd}a ▼ LJublfanl dostavljen na dom ali če se hodi pon;: ćelo leto aaprej . . . . K 28*— I Četrt leta „ . •4^'. • 7*— pol leta....... 14*— I ra mesec „ .... 9 2*30 PosaTiazna Stevilka valja 12 vlnarjev. Doaisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urađnifttro: Saallova nlloa «L 5 (v pritličji levo, telefon ŠL 34. So!ka fronta Đoomajana. - liBZNaeaBen italfjaasln mi u Krasu. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO IN JUGO - VZHODNO BOJIŠČE, Neizpremenjeno, I1ALIJANSKO BOJIŠCi:. Enajsta soška bftka Je v potoem teku. Sovražnik napenta vse sfle, da bi našo v deset krvavih bitkah zma-govlto obrambo zlomil. To se mu ni posrećilo na nobeni točki od višin Ju-liiskih alp do Jadranskega morja se-gajočega boiišča. Na severnem krilu 70 km dolge crte v pokrajini Vršiča in Krna se je razkrojil itaiiianski napad, kakor je to zahtevala pokrajina« v posaniezne šunke, ka ter e smo vse glaako zavrnili. Južno od Avč in vz-ftodno od Kanala se je posrećilo so-vražniku, ki Je zastavll nove sfle, našo fronto nekoliko ootisniti nazaj. Itaiiianski napad smo pri Vrhu v}e!i JfO so nekateri oddelkl držali svoje pozicije tako dolgo, da so bile ohko-Ijene ter so potem našle povratek sredi skozi napadaice. Med Deskla-mi !n Vipavo se je v dan in noć tra?a-Jocih bojili napad za napadom odblial ob naših junaško branjenih crtah. Poleg streiskesa polka št. 7. se je zo-pet posebno odlikovala prva črno-voiniška brigada fmoštvo iz Gorenje in Dolenle Avstrije). Enako uspešno so se borili preizkušeni branitelg Kraške visoke planote. Zavzetfe raz-dejane vssi Selo J3 edini krajevni uspeh, ki ga je moge! tu sovražnik žrtvuioc na tisoče mož, doseći. V dveh boinih dnevih je ostalo nad 5600 mož in 30 strojnih pušk v naših rokah. Severozapadno od Arsfera so dvignili oddelki 2. polka tirolskih ce-sarskih strelcev m napadaine patru-Ije 4 častnike, 90 mož in 1 strofo puško iz italifanskih jarkov. Sef generalnega Štaba. VEČERNO POROČILO Z ITALI-JANSKEGA BOJISCA. Dunajj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Iz vajnopročevalskejra stana se razglaša 21. avgusta: Bitka ob Soči traja da-1 j e j e d n a k o 1 j u t o. T e ž i s č e je na Kraški visoki planoti. Poteka dobro. NEMŠKO URADNO POROČILO. Eerolin, 21. avjrusta. (Kor. ur.) Wolnov urad poroća: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna fronta prestolo- naslednika Ruprehta Bavarskega. Ražen včaslh moćne^a razd'ral-negra ognja v nekatcrfi odsekih rlsn-drske fronte m fron;e pri Arrasu nobenih večjlh boMih činov. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Prvi dan bitke pri Verdumr je potekel za Francoze enako, kakor veliki anglej! I ns^cd nz Fl^.p^r^kem dne 31. iuiija In 16. avgusta. Premoć v materi|a!u in brezobzimo žrtvovanje mož n; nuK;io zlomVA remlUe hol-re '"Je: macina y:;:cvna pr:dG-:!tev stoji ponesrsčenemu nspadi! na fronti nad 20 krn nasproti. Dne 21. avgusta se je pričela x^otočna aruT^erijs; a priprava pred ve«ir lm šunkom, kl %a fe izvršila franco?ka vo.iska včeraj na ukaz AngHje. Od gezda ori Avo-coartu do vzhcdncga rob?, sozda Caurieres ?e izpremenilo v zzdn.ijii urah pred napadom do skrsjnosti stopnjevano art:!icrijsko u-^inkovii-nje sovražnik a n^Se pozicije v prostrano puslo pofjfe pofiio run. Dne 20. avgusta raro zn«tral *e frareoska in-fanieriia v gestih napcdaJnih valovih pod zaščfto raprei nreJoženeg^ arii-ijerije?:e^2 esnfa g*oboko razt>orcde-na prodrla v napad. Na mnrtg'h (oć-kah so vdrli čmi in beii Francoz« v naš obrambfii pas, v katerem so mo- rali vsak korak naprej iz viti našim hojnirn ćetam s krvavimi žrivami. Lf,uil bHžiasl:! toj! in moćni proti-suuKi so vrg!3 sovrafnika skoraj po-vsod nazai Mo^^čni boj ie vaiovil ćez dar. sem In ti'?. Na zapađncn bre-su Mose jo o^tal? faT?to v??lliia ?.lort Honiu e m yjZn\ /r«i Vranjega gozda Trsncozom. Tu 'ežimo tik na sever-neni poboćlu gera. Na vzhrjdnem bre??u ?e tojna č?'*a se m"n; premak-nena. ?2*T:G cb \ ciul 341 iu^ovz'iođ-no od San:c-"ni^Hxa in v gozdu Fosses Je sovrprn»k prldobil neliaj tal. Priprave vodstva «0 se siiajno ofcresle. PoSes ini anterile, ki se .le bojevaia z vzgiecVto vztra*nostjo in hrahrostjo, zasJ«-*! '.uđi poino pri-zn^rie arlV-lorlfa* M ?e s svojim un> Čr.'oL-Sm uč?r.kovs:i?em nauravila ob-ćutno š';odo «ovr^žr?im predđelom In raznoredhi k mi;» ii ter se odlrčno «^c!c7i»a usrc^ne chrr»ni!ie. Druge skupine orožja, zlisil piopirii in Jetal-ci. so bistveno pripomogli iziđu dneva. Iz*?i!be Jfr^ncG'ke infanterije so, >c!forotiffovr3rj-i t . v boj postavljenim mzsam, izredno v:sc!ie. DJfka prc^ Vf rdunom še n: kon-čana,- Dancs z^!tn*I so se razvne!; na rnircTih tcč'?.h fr *^te novi boj!. Vro-dife'r m čc4.^ zp^-o'o ▼ ugodni izld. Z'ivM smo 26 sovražrtih letal, mi smo jili izgubili 5. VZKODNO BOJI5ČE. Od Dvlre do Donave |e položaj neiz ■-■remenj-r. MAKEDONSKO BOJlSCE. Ničesar novela. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEMŠKO VECERNO POROCtLO. BeroHn, 21. avgusta. (Kor. ur.) Wol f fo v urad poroć a: Na Flandrskem artiljerijsko delnvanje menjajo-če se sile. Severno od Len-sa krajevni boji. Pred Ver-dunom sevršenanckaferih točkah fronte šeboii. Navi-s i n i 304 smo zavrnili inočne franeoske n a p a J e. Na vzhodu ničesar bist- venega. S o š k a ironta neoinaja-n a. Iz voiaskc^a razuiolrivanja 21. avgusts: • Kljun hudemu in /ilavemu napadu Ttalij '.nov je so^ka fronta ne-omajana. S^mo na dveh krajih je uspelo Italij^ti1!, da je prsdcbil nekoliko prostora: pri A. v č a h in pri Selu. Pri /\ včau ie :ekla naša pozicija še nekoliko na zapadnem so-škem bregu. Fronta je bila tam nekolika iz postavljena. Sedai teče na vzhodnem soškem bregu čez Vrh. Čez ta kraj gre visinska čria K a 1-s k e planote. To je naravna obramb-na crta v tej pokrajini. Selo se na-haja on prelomu brestoviške razpokline, ki loći masiv G r -made od Kraške planote. Izguba Sela je podrejenega vojaskega po-mena; s tem ni ogrožena ne i'ronta Grmade ne kraške pozicije v nikaki meri. Izredno mnogo strojnih pušk je bilo vzetih Italijanom. Kakor se kaže, so Italijani svoje juri-šajoče kolone jako močno preskrbeli s strojnimi puškami. Tuđi veliko šte-vilo vjetnikov priča, kako izredno aktivne so naše čete v obrambi, ki nemudoma izvrše protinapad na vsak sovražnikov na val. Francoski lovci na so-Š k i fronti. Preko Lugana poroča-jo, da so bili francoski lovski bata-Jjoni na Krasu poslani v boj že prvi dan ofenzive. Honvedske čete so jih odbile. Drugi dan soške bitke. Iz vojnih poročil: Na mnogih krajih bojne crte so postavili Italijani v boj še več topov in čet kakor v deseti bitki. Napadi se vrše na sploh na iste odseke kakor početkom desete ofenzive. Severno juriša brigada za brigado na gorovje med A v č a m i in S v. G a b r i j e 1 om, katero zapi-ra banjsko in trnovsko pla-noto. Zaman je poskuŠalo več itali-janskih polkov s solkanske strani priti do vrha Sv. Gore. Sunek se je razbil in istotako poskus, pro-dreti proti trnovskemu gozdu. Vzhodno Gorice so pokriti griči pri S v. Marku in gozd Panovec z ogromnim ste vilom trupel. Zelezni pas pa ni zrahljan na nobeni točki. Itaiijanski veliki naval na Komen-s k o planoto se je popolnoma razbil. Zaman so bili napori severno Kosta-njevice zavojevati visino 464, isto-tako napori, da bi obšli to visino Fajtjega hriba na pobočjih, padajočih proti Vipavski dolini. Pridobitev vzhodno kostanjeviških razvalin je komaj omembe vredna. Operativna misel Ca* dofnova obstoji, kakor kažejo do-godki, v tem, da zagrabi frontni del od Avč do morja s severne in južne strani ter navali nanj tuđi frontalno. Kraški del jugozapadno Kostanjevice pa je najbrže določen za to, da se tam poskusi prebitje. 6800 topov. »Štampa« poroča. da đeluje na itaiijanski strani nad 6800 topov; med temi nad 1800 an-gleških in ameriških. Bitka pri Selu. Iz vojnoporo-čevalskega stana 21. avg.: Ob cesti Jamlje-Selo je sledil itaiijanski napad za napadom. Vedno in vedno so po-dili nove mase proti našim pozicijam na zapadnem robu razbitega Sela. Te so po sovražnih granatah tako raz-trgane, da jih je komaj mogoče še imenovati pozicije. Naša infanterija je odšla na ukaz za vas in je prepustila sovražniku razstreljeno Selo. Položaj te frontne točke je tak, da je zase-denje Sela brezpomembno, ker se vla-dajoče visine, za katere edino se gre, dalje v ozadju nahajajo trdno v naši lasti. Okoli Sela leži na tisoče mrtvih Italijanov. „Zavzetje Trsta, vprašanje par ur*. Iz vojnoporočevalskega stana: Itaiijanski vjetniJri pripovedujejo, da je italijansko vodstvo računalo na za-vzetje Trsta že v prvi fazi enajste soške bitke. V italijanskih strelskih jarkih se je reklo, da je napadalni nacrt na avstrijsko soško fronto tako urejen, da bo zavzetje Trsta najbrže vprašanje par ur. Glavno težišče tega nacrta je slonelo na sodelovanju šte-vilne franeoske in angleške artiljerije in na vporabi bogatih artiljerijskih sredstev, kakor tuđi na sodelovanju mornarice s težkimi topovi, s kate-rimi bi posegla v boje na kopnem Vse to bi se imelo izvršiti skupno. Trst je ostal rairen. Kakor v prejšnjih bitkah, tako je tuđi v enajsti ostal Trst miren. Nenadno bombardiranje je učinkovalo sicer trenotno alar-mirajoče, ali ni moglo dolgo motiti prebivalstva pri vsakdanjem delu. Naši letalci krožijo nad mestom po dnevi in tuđi po noči in zatvarjajo Trst pred sovražnimi letalskimi vpadi. Trst pod italijanskimi gra-natami. Iz poročila v „Edinosti": Dočim je bil v soboto in posebno po polnoči ves sovražni najtežji ogenj — pravijo, da sta bili dve angleški LISTEK. Dedščina. L u i g i C a 1 c o. Danes vam pa že lahko porom, da se mi je pomirila moja vest. Po-zabil sem popolnoma na tište zakletve in prisege, da ne bom šel več po-slušat Dagarinovega Gustlja. Ce pa hočem govoriti že čisto resnico, moram priznati, da glavnikar Gustelj ni ravno zakrivil mojih priseg. Tišti sporni ni, ki so mi jih meSar Kašman in sodrugi napisali na moj hrbet, so rodili moje prisege. Ker svoji ženici nisem nič črhnil 0 spominih na hrbtu, zamolčal sem ji, ker sem dosleden mož, še tište prisege. Tako moja dobra ženica do te ure še ne ve, da živi s pravcatim hudodelcem pod eno streho. Ker jo imam od srca rad, ji tuđi nikdar ne bom odkril te strašne vestu Moja ženica, je namreč pravi biser. Na te besede vam prisežem vsa-ki dan desetkrat, če je treba. To vam je dokaz, da se s svojo ženitvijo nisem urezal, kakor marsikdo drugi iz-med mukotrpnih zemljanov moškega spola. Zato pa svoje ženice tuđi ne primerjam podarjenemu konju, kate- I remu .se, kakor je splošno znano, ne srne gledati na zobe. Ker me moja pomirjena vest pušča na miru, namenil sem se zopet enkrat v rojstni kraj svojega tr/ć*-škega prijatelja. Na železnici sem pa doživel prav neprijeten dogode!:. Ne-prijetni ta docrodek naj bo recno svarilo vsem podlistkarjem in onim, ki dajejo gradivo podHstkarjem. Ko sem si s težavo priboril v ženskem kupeju svoj prostor, sem si užgal svojo, težko priborjeno smot-ko in pričel prijazen pogovor s svojo sosedo. Da ne bom imel doma kale ih sitnosti, naj takoj povem. da je imela moja soseda najmanj že šest križev na hrbtu. Upam, da bo to pojasnilo pregnalo vse morebitne oblake na mojem zakonskem obnebju. S svojo sosedo sem torej kram-ljal. O Čem, to prav lahko uganete. Govorila sva o vseobči draginji in o brezvestnih navijalcih. Da sva pri takem pogovoru najbolj častila kmečke in trgovske oderuhe, razume se tako samo ob sebi. V pogovoru s svojo sosedo sem bil tako zatopljen. da sem preslišal uradni glas precej okrogle sprevod-r?cc: Vozne Hstke presim. Ko je sprevodnica preščipala že vse vozne Hstke, morala je meni svoj poziv najmanj desetkrat ponoviti, predno me je vzbudila. Končno se ji je to vendar pos-c-čilo. Odlrgal sern se od pogovora s svojo sosedo in se obrnil. Kakor se ;o rado z^odi, puhnil sem tedaj, toda nehofe, kar izrceno tu izjavim, spre-vodnici po:'Len oblak dima v nežni njen obrazek. Sprevodnica je začela kiiicti in se daviti, da sem se res-n'čno zDal za njeno ne preveč mlado žlvijenje. Ko se je končno le odkiha-la in odkašljaia, je najprvo ponovila z uradnim glasom strogo svoj poziv po vnznern listku. Pri ti priliki sem jo spoznah Saj je bila to ona sprovodnica, ki mi je zadnjlč resila življenje ,ker je ravno o pravem ča^u ok!icaTa ime moje končne postaje. Poglcdal sem jo torej s prirojeno hvaležnostjo in glo-hoko v svojem srcu skesano obžalo-val oblake dima, ki jih je bila delež-na od moje smotke. Najbolj mi je pa bilo hudo, da sem pušil smotko, ki se po svoji ceni uvršča med najcenejše izdelke slavne naše tobačne režije. V svojem srcu sem jo prosil odpušča-nja, da ne kadim boljših smotk in ji pomolil svoj vpzni listek, da ga pre-ščipne. Tišti hip me je morala spoznati rudi 'sprevodnica. Kakor bi jo pičil gad, poskočil je njen uradni glas kar za ce!o oktavo. In ravno ta uradni glas mi je vele! v visok em diskanttt: »Gospod, ali niste brali nad vra- ti napis, da je to kupe za dame? Da znate brati je gotovo, ker bi sicer ne obrekovali po časnikih ubogih žensk, ki si same in pošteno služijo svoj kruh. Sicer pa sedite med samimi da-mami! Že navadna pozornost bi vam velevala. da damam s svojo smrd-ljivko ne smete kužiti zraka. Kakor vidim, pa od vas pač ne smem za-htevati take pozornosti. Po naših službenih predpisih pa tako okuževa-nje zraka po damskih kupejih ni do-voljeno. Vaš ugovor, da je vojska, ne velja. Ce je vojska, kako pa >e to, da vi niste pri vofaMli? Prestari še nikakor niste! Vaša dolžnost bi bila torej, da stopite nemudoma v vrste onih, ki po jarkih in zakopih krvave za domovino. Toda s tem je dovolj praznega prerekanjaf Z ozirom na svoje službene predpise vas uradno pozivljam, da ali takoj odložite svojo smtko, ali pa zapustite kupe.« Milo sem pogleda! svojo smotko smrdljivko in svoje sosede ženskega spola. Trdno sem upal, da se bodo potegnile zame kakor en mož. Pa sem se pošteno urezal. Ne samo, da nišo rekle niti ene besedice zame, so še celo vse brez izjeme pritrjevale sprevodnici. Storile so pa to z ono odlično in gibeno zgovornostjo, ki je lastna edinole ženskemu spolu. Najbolj me je pa bolelo, da me je pustila na cedilu moja sos^da. Epzabfla je popolnoma, kako sva malo poprej prijateljsko kramljala in do duše so-glašala v najinih sodbah o draginji in raznih navijalcih gosposkega in kmečkega stanu. Do duše ogorčen sem spremeni! svoj prostor in svoje dobro mnenje o ti sosedi ter se z gorečo smrdljivko podal na hodnik. Čeprav mi je vozni listek dajal pravico do sedeža, sem v svoji ogorčenosti rajši stal na hodniku do svoje končne postaje. Sicer so pa bili tuđi vsi sedeži zasedeni. Ko sem izstopil, sem jo mahnil kar peš v mesto. Zastonj mi je donel na ušesa vabljivi klic šolarskega voznika, da naj sedem na voz. V svojem duhu sem hitro preračunal, da si za ta denar lahko privosčim v mestu že marsikaj dobrega. Tako sem korakal peš v mesto in se ustavil tam, kjer je svoje dni kraljeva! in predsedoval pokojni Blaž Bogataj. Predno sem pa vstopll v tajinstven'e prostore shajališča žej-nih goltancev, začutil sem naenkrat trganje po čeljustih. Da se ne bi raz-paslo to trganje, obvezal sem si z robcem svoje čeljusti. Clovek ni nikdar dovolj previđen. Vedno naj ima pred očmi večno resnični pregovor: Po toči zvoniti je prepozno. (Dalje prihodnjie.) Stran 2. »SLOVENSKI NAROD-, one 22, avgusU UH7. 191. stev. vojni ladii nekje pri Gradežu — na-perjen na Od čine, odkoder je pre-bivalstvo zbežalo v okolico, so si v nedeljo zvečer zbrnli Italijani za svoj cilj Trst. Vojaške škode na Opčinih ni bilo, precej pa je prizadeto demačo prebivalstvo. Prvi strel na Trst je bil ugotovljen ob 7. uri 4 minute in po-tem jih je sledilo še 6 do 8. ure zvečer. Prvi zadeiki so dosegli sredi$Če mesta. Deset sovražnih granat 38 cm kalibra je bilo napeTJenih na Trst, kakor se zatrjuje. Zadele pa nišo vse. Stvarna škoda je majhna. ena hiša je skoro popolnoma porušena, druga težko poškodovana. Zrtev človeskih je precej: Sestri Gizeia in Eleonora La-vrenčič, prva stara 14: druga 10 let, Angela Bertoncelj, 17 let, Julij 3eneš, 14 let, Peter Cigoj, 10 let, Albina Blaževič, 15 let, Erzilija Loj, 30 let. Torej sedem mrtvih. Teiko ranjenih je sedera oseb: Helena in Ksrel 3avdai, Juliia Dionisio, Mihael Hrimek, Ernest Hamdruš, Marija Reinhardt in Mihael Kanjan. Mrtveci so bili zakopani včeraj popoldne. Prebivalstvo iz Sv. Križa in % Opčin, s Prošeka in Kontovelja se ]e umaknilo deloma v Trst, deloma proti Scžani in Bazovici. Zvesta obrambna misel in Železna odporna sila. Vojnopo-ročevaiski stan povdarja v svojem iz-vestju 21. t. m. zvesto obrambno misel in železno odporno silo, katere ne morejo zdrobiti tuđi ne angleŠki in franeoski topničarji, ki pomagajo Ita-lijanom in hočejo docela uničin' za-vetja in jarke naših ćet. Komaj je verjetno in spada v slave polno zgo-dovino tega boja vse to, kat delajo in prestajajo naši možje v strelskih jarkih, tot kar vrše pijonirji, telefonisti, poizvedovalci in voditelji. Potek soške bitke. Iz vojnopororevalskej?! stana 21. avgusta: - Bitka je trajala od Avč do morja dan in noc z nezrnanjšano Iju-tostjo. Naša crta od M r z 1 e g a v r -ha do T o 1 m i n a :*e bila čez dan pod težkirn ognjem, ki se je proti večeru ojačii posebno na tolminsko mo-stisće. Dva sovražna napada na na-šo kmsko pozicijo kakor tuli reočan sunek na Mrzi! vrh so bili odbiti Južno Avč in vzhoclno Kanala sno titr-dili svojo novo frorto. Južno Deskel je tri sovražrik. ki je vdrl, s proti-sunkom vrzen napoj. Na Vodice, Sv. Goro in Sv. Gabrijela so jurišali po kratkem bobnajoeern ognju sovraž-ni batalioni. NTiš egenj jih je unići!. Tuđi vzhodno Gorice divja boj. Ved-no in veStockholms Tidningen« poroča iz Petrograda: Japonski veleposlanik se je pri provizorični vladi resno pri-tožil zaradi obsežnih političnih in ekonomičnih privilegij, ki so se priznala Ameriki v Sibiriji in na otoku Sahalinu ter zaradi koncesij za zgradbo strategičnih železm'c v Sibiriji. _________ Botj energična pomorska politika Zcdinjcnih držav. Beroiln, 21. avgusta. (Kor. urad.) Pariški »New York Herald - poroča: Nadomestni mornarički tajnik Frank-lin Roosevelt in admiral Mav sta imela razgovar. Poluradne brzojavke namigavajo, da bodo imele te kon-ference za uspeh bolj ener^ičrfo ro-morsko politiko Zedinienih držav. Iz vojne^a poročevalskcga stana poročajo: Neki anamitski bataljon in ena stotniia zamorcev sta napadli pri Moskopclisu. Vrgli smo jih z vc-likimi izgubami nazaj. BOLGARSKO URADNa POROClLO. 20. avgusta. Makedon-skafronta. Na ćeli fronti slaboten artiljerijski ogenj in živahno delovanje letalcev. Sovražni letalei so metali bombe na Prilep. Ob dolenji Strumi pri Jenikeju srro pregnali so-vražne izvidne oddelke in eno četo sovražne pehote. — Romunska fronta. Samo v nekaterih odsekih fronte slaboten ogenj puSk in posam-ni topovski strel i. Požar v Solunu. Lugano, 19. avgusta. (Kor. ur.) Listi poročajo k požaru v Solunu: Včeraj popoldne ob 2. je izbruhnil velik požar, ki je uničil polovico mesta s trgovskim delom mesta vred. Kakih 70.00a ljudi Je brez strehe. Stevilo žrtevit baje maihno. Zć\ se, da se :*e posrečilo danes pežar om ej i ti. Nove čete za Sokin. Berolin, 21 avgusta. Ženevski listi porečajo, da so odšli novi iran-Loski transporti čet v Solun. Novačenja na Grškem. Lugano, 19. avgusta. (Kor. ur.) Rekruti letnikov 1916. in 1917. s cele Orške so sklicani za 10. september. Knez Ypsilanti. Lugano, 21. avgusta. Secoio« poroča iz Aten: Knez Ypsilanti. '.-rhovnj hlevar kralja Konstantina, je bil aretiran._________ KITAJSKA VOJNA NAPOVED NA DUNAJU. Dunai 21. avgusta, (Kor. urad.) Kitajski poslanik na Dunaju se je zglasil danes pri zunaniem ministrst-vu ter mu je po naročilu svoje vlade sporoći! vojno napoved Kitajske Av-stro-Ogrski. Kitajskemu poslaniku se bodo izročile potne listine. Konferenca v StOckholmii. Ruski minister C^tereli je v na-sprotju z mnenjem Llovd - Georga izrekel prepričanje, da bi *uska ude-ležba na konferenci v Stockholniu ne zadržala, obnovitve bojne zmožnosti v ruski armadi. Stockholm. 20. avgusta. (K. u.) Engleska pritiska na začasno vlado v Petrogradiu da jo odtuji konferenci v Stockholmu. Najbrž je to dejstvo provzročiio govorico, da ruska vlada ne da potnih listov za Stockholm. Stockholm. 20. avgusta. (Kor. u.) Čeretelij je izjavi! napram petro-srradskemu poročevalcu »Dailv News«, da v nasprotju z Lloyd Ge-orgejem ne misli, da bi bila stock-holmska konferenca ovira za obnovi-tev discipline v ruski armadi.. Nasprotno je ruska vlada mnenja, da se bo bojna sila ruskih čet stopnjevala. če bodo vedele, da store demokrati vse, da dosežejo mir. Iz nastopa ruskih zastopnikov na konferenci bo jasno izhajalo, da so vsa pogajanja brezuspešna, dokler ne prelomi nem-ška socijalna demokracija z nem-Škim imperijalizmom. Anglija pritiska na provizorično vlado v Petrogradu, da bi jo odtujila stockholmski konferenci. To dejstvo je očividno izzvalo od včeraj sem razširjeno govorico, da zabranjuje ruska vlada potne listine za potova-njc v Stockholm. London, 20. avgusta. (Kor. ur.) Konferenca zveze nidarjev na An- gleSkem, ki se je danes pod Izklju-čitvijo javnosti otvorila, je sklenila s 376 glasovi proti 354 glasovom, pre-klicati prvotni sklep rudarjev, da bi poslali zastopnike v Stockholm. General Llebert o »iiemsketn mira«. »Deutsche Tageszeitung« prljavija poročilo o seji neodvisnega odbora za nemški mir. Na tej seji je govoril general Liebert: Sramoten je sklep nemškega državnega zbora z dne 19. ju ni ja, na katerem so se zedinile čma, z!ata in rdeća interna-cijonala. Doslej so naš nasprotniski napadi vzpodbujali in jačili, a zdaj je eta del domovine skočil armadi v hr-bet. Kar moramo na vsak način za-htevati, je: v prvi vrsti jamstva v Evropi, m§d katerimi je najvažnejsa posest flandrskega obrežja. Dalje si moramo za vsako ceno pridobiti kolonijalno državo z morskimi opirali-§či in končno si moramo zagotoviti VT-Hv na Južno morje. Nasprotniki naj plačajo vojno odškodnino v suro-vinah. i Mir pametnega moža. »Daly News« z dne 14. t. m. priobčuie članek znane ga angleškega romanopisca H. O. \Vellsa pod naslovom »Mir pametnega moža«. Pi-satelj pi§e: Ni je dežele na svetu, kjer bi velika većina razumnih ljudi strastpo ne želela trajne^a miru, — in vojna traja. V splošnih obrisili je mogoče danes zacrtati mirovne po-goje.ki so sprejemljivi tako za patnet-nega moža v Berollnu, kakor tuđi v Pnrizu, Londonu, Pctrogradu ali Carigradu. Nobenih aneks'j, nobenih podjarmljeni narodov, nobenih ma-ščevalnih kazni, — in ustvari naj se nekaj, kakor svet ovna liga narodov, da se zagotovi bodoči mir. Za to se je odločilo današnje naziranje sveta. Zakaj §e traja morenje? Očividno le, ker se sestaja majhna manjšina ljudi v službah, zdniženfh s posebnimi prednostmi, s posebnim zaupanjem in posebno avtorlteto ter oreprečuje n:irovno konferenco. Papeževo mirovno posredovanje. O papeževi mirovni noti se izreka veČina franeoskih, angleških in italijanskih listov iako skeptično. Za noto se vnemajo le precei osamljeni in nememdajni listi, naj več listi eks-tremnejših socijalnih dermkratov. Na Nemškem pišejo listi večinoma jako simpatično o noti, dasi ne prikrivajo da ne bo imela uspeha. Kakor je v •:etverozvezTrih listih izrečno mnenje, da hoče papež z mirovno noto pomagati Nemčiji, tako je v mnogih nem-ških listih izraženo mnenie. da ima papeževa nota nameti, pripraviti NemČIjo ob sadove njenih zmag In njenih žrtev. V nemškega državnega zbora gospodarskem odseku bo državni kancelar poiasnil stali^Če nem-ške vlade. Poroča se. da se izreče za »jako dobrohotan« odgovor. VeČina nemškega državnega zbora bo pod-prla papeževo akcijo in delala na to, naj da nemška vlada tak odgovor, da podpre ž njim papeževo mirovno posredovanje. Amsterdam, 20. avgusta. fK. u.) »Momingpost« javlja iz Washingto-na, da bo W!lsonov odgovor na pape/evo miro\Tio noto sestavljen do prihodnjega tedna. Med četvero-zveznimi državami Je bilo izrnenja-vanje nazorov o papeževi noti in se je pokazalo, da ni med njimi nikake-ga riesoglasja. Odgovor Združenih držav pa bo dan neodvisno od evropskih zaveznikov. Prezident bo izrekel simpatije pape/!evemu človeko-ljubnemu namenu, a obenem izrekel, da se Združene države na podlagi po paptžu priporočenih načel ne morejo lotiti pogajanj. Javno mnenje v Ameriki je proti vsakemu miru, dokler nada!juje Netnčija vojno podmorskih čolnov in uganja druge strahote. Lugano, 20. av-gusta. (Kor. ur.) Vlada Združenih držav misli, kakor poročajo iz Novega Jorka v London, odgovoriti na papeževo noto sele po treznem prevdarku in posvetovanju z zavezniki. Geneva, 21. avgusta. Tukajšnja »Tribuna« čuje iz Berne, da je poslal papež vojskujočim se državam novo noto, v kateri predlaga premirje. Lugano, 21. avgusta. Vatikanski list »Osscrvatore Romana« zavrača očitan je, da je papež raz poslal svojo mirovno noto po pogajanjih z Avstri-jo. Angleški listi so pisali, da je Ivov-ski nadškot Szeptycki vodi! dotična pogajanja v Rimu, a Szepfvckega sploh ni bilo v Rimu in se je po kratki muditvi v Švici zopet vrnil v Av-strijo. Tuđi ni utemeljena trditev, da pozna papež cesarico Žito se izza časa pred vojno In da so prijateljski vplivi cesarice Zite bili merodajni za papeževo mirovno posredovanje. Papež ni Še nikdar govoril s cesarico Žito._________ Revolucionarno sibanie na Spanskem. Dnnai 21. avgusta. (Kor. urad.) Iz obširnih in zanesijivih vesti, ki so dospele sem iz nevtralnega inozemst- va o dogodkih na Spanskem, Izhaja, da je v posameznih slučajih ćelo z vporabo strojnih pušk in topov za-dušeno revolucijonarno gibanje, organizirano in financirano od entente. To spoznavši, se ie armada brezpo-gojno postavila na stran vlade. To stališče armade je potrdil uspeh tekom nemirov izvršenih hisnih pre-iskav, kajti dobili so se pismeni dokazi, da so bile vlade entente v oz-kem stiku z voditelji revolucijonar-nega gibanja in jim dali velike svote inozemskega denarja na razpolaga-nje. Pri voditeljih so bile zaplenjene znatne množine dolarjev in šterlin-gov. Revolucijonarno gibanje je danes smatrati za večinoma že pone-srečeno in pomeni moraličen poraz entente na Spanskem. Jaooslovanl in ledranslto vpralasle. Lugano, 20. avgusta. (Kor. ur.) Italijanski listi naznanjajo, da priđe srbski ministrski predsednik Pasič koncem tega tedna na dva dni v Rim. Pasić je v pogovoru z dopisnikom lista „Gazetta del Popolo" rekel, da bi bili Italijani po njegovem mnenju lahko zadovoljni, če jim prepusti Trst, Pulj in Valono. Več italijanskih listov pa pričakuje, da napravi Pasić v Rimu Še dalnje koncesije, zlasti glede Dalmacije. Lugano, 21. avgusta. Turinski poslanec Bedione je poslal iz Londona turinski „Gazetta del Popolo" poroćilo o svojem pogovoru s Pasićem. Iz tega poročila izhaja z vso jasnostjo, da se med Italijo in med Srbijo ter med angleškimi in franeoskimi pokrovitelji doslej ni doseglo porazumljenje glede Adrijanskega vprašanja in da za zdaj tuđi ni nič upanja, da bi se dosegli. Pasić je izjavil, da je predmet na Krfu sklenjen^ pogodbe ustanovitev srbsko-hrvatsko-slovenske enotne države, kateri je pod vodstvom Srbije dodeliti vsa ozemlja, na katerih prebivajo ti tri je narodi. Jugoslovanska federativna država je nemogoča zaradi težav pri določitvi meje. Na vprašanje, kaj bo iz pogodbe Italije z njenimi zavezniki, ki zagotavlja Italiji tuđi dele Dalmacije, je rekel Pasić, da je Dalmacija izvzemši Zadar slovensko in ne more pripadati Italiji. Italija, ki je nastala iz narodnostnega načela, bo to priznala. Tuđi zamena med italijanskimi zahte-vami po ozemlju na kopnem ter med otoki ni mogoče, da je Kotor srbski in, je rekel Pasić, mi ne moremo dopustiti, da bi se nam to vzelo. S po-sestjo Trsta, Pulja in Valone postane Italija zadostno gospodarica Adrije in si lahko s prijateljsko poravnavo s Srbijo zagotovi gospodarske udobnosti na Balkanu. Politične veiti. = Novo avstriisko ministrstvo. Se vedno ni nikake odločitve, kako bo novo ministrstvo. Tuđi vodilni po slanci §e nič ne vedo. Sicer krožijo v parlamentarnih krogih vsakovrstne govorice o razdelitvi ministrskih porfeljev, vendar prevladuje mnenje, da te govorice nišo utemeljene. Gotovo je še vedno Ie eno, da sesiavi ministrski predsednik definitivno uradniško ministrstvo. A ker se za-čno plenarne seje poslanske zbornice že sredi ali vsaj koncem septembra, če prav pa začno razni odseki s svojimi posvetovanji, je pač verjetno, da se ustanovi novo ministrstvo do začetka prihodnjega meseca, Poroča se tuđi, da se že sedaj delajo priprave za rešitev različnih velikih vprašanj, ki jih pa vzame v roke sele novo ministrstvo. Porodne težave Seidlerjevega definitivnega uradni-škega kabineta so vsekako velike, o tem priča to dolgo odlašanje. = Proti jugoslovanski samostojnosti. Ptujski župan Omig in njegov Linhart, ki je bil nekdaj policijsko nadzorovan anarhist, zdaj pa poši-Ija cesarju brzojavke lažnjive vsebi-ne, sta pri svojem nasprotovanju jugoslovanskemu prizadevanju za samostalnost v okviru avstrijske monarhije našla posnemovalce. Nemški »Volksrat« je sklical na 19. t. m. zborovanje v Mariboru in se je slovesno izrekel proti ustanovitvi ju-goslovnnske države ter prisegel, da se bo boril proti temu prizadevanju z vsemi sredstvi, zlasti ker merl na razdelitev Štajerske in bi nemštvo na jugu Avstrije pokopal ter nemške-rnu narodu zaprl pot do Adrije. Nemške poslance je ta družba pozvala, da se morajo z brezobzirno eneržijo in z najskrajšnejšimi sredstvi boriti proti tem prizadevanjem in za izpolnitev nemških zahtev. — Spričo tega, da živa duša ni nikdar mislila, da se bodo Nemci in nemšku-tarji kdaj z lepo sprijaznili z našimi narodnimi ideali, nas puščajo ti protesti raznih privandrancev in od-padnikov popolnoma hladne. V boju za preosnovo monarhije bodo odlo-čili njeni življenski interesi, ne kaprice prepotetnih klik in ti živ-lienski interesi govore za na* 191 Stcv, SLOVENSI'J NAROD", auc 22. avgusto 1917. stran 3. = Nemško posestno stanje na Slovenskem. Nemci so po krivici in protekciji dobili vse polno različnih mest na Slovenskem. Doćim stoje Nemci na Ceškem na stališču, da morajo biti vsi javni funkcijonarji v nemških okrajih nemške narodnosti, pa se postavljajo na Slovenskem na nasprotno stališče in zahtevajo, da se jim mora ohraniti vsako mesto, ki je imajo, da se mora varovati »po-sestno stanje«. Vlada je od nekdaj, koder je le mogla, vsiljevala na slovenska mesta nemške ljudi. To je bil sistem; namen je bil in je še danes, umetno množiti število in zlasti ve-ijavo nemštva med domaćim prebi-valstvom, povećati nemško moć in tlačiti slovenstvo v ozadje. Sistem, kolonizirati nemške funkcijonarje po Slovenskem cvete še veđno. Najsr-ditejše je delal zloglasni nochenbur-ger, s katerim se bo še enkrat temeljito obračunalo. Ker se zdaj Nemci zopet oglašajo s svojimi zahtevami, sklicuje se na stanje krivičnosti in pristranosti, ki je imenujejo posestno stanje, lim z ozirom specijelno na Štajersko prav dobro odgovarja »Straža«, pišoč: »Ali imajo srlch Nemci južno od Spieifelda pravico do kakega posestnega stanja? Ne in stokrat ne! Južno od Spieifelda je naša zemlja, kar je tukaj Nemcev, so ali renegati ali priseljenci.« Avtohto-nlh Nemcev ražen v Kočevju, ni, zato tud! nimajo pravice do nobenega po-sestnega stanja. Kar je kakršnihkoli postojank južno od Spieifelda, to je naše, v tem oziru ni nobenega tujega posestnega stanja. Mi ne negiramo nemškutarjev in sporadićnih Nemcev na naši zemlji, toda posestnega stanja jim priznati ne smemo in ne mo-remo. Kar je naše, je naše!« *= Češki narodni svet. Prezi-dent češkega narodnega sveta dr. Mattuš je naznanil prve mu podpred-sedniku te korporacije poslancu Nemcu, da se namerava odpovedati načelstvu, ker je bih vsled reorganizacije Narodnega sveta napaden. Poslanec, Nemec je to pismo objavi! in dostavil daljše pojasnilo, v kate-rem zastopa mnenje, da bi narodni svet propadel, če bi se premenil v nepolitiČno korporacijo. = Češki vamestnlk. Sredi vojne, v časti najhujšega prit:skanja Cehov je moral odstopitl namestnik knez • Thun in je bil poslan na njegovo rae-sto grof Coudenhove, Ki so ga Nemci pozdravili z velikim veseljem in ki je rudi izpolnil vse nemške nade. kar jih je mogel. Zdaj se je namestnikovo nasprotje s češkim! strankaml pooštrilo zaradi namestnikovega posto-panja v aprovizaci.fskih zadevah. O rekviriranju na Ćeškem je bilo citati že mnogo pritožb in zd* se, da morajo biti jako utemeljene, kajti Cehi so se zdaj zdo energiČTK> oglasili proti namestniku samerrm in njegovi desni roki dvornemu svetniku in zagrlze-nemu pristašu nemštva Chluppu. »Venkov« ćelo namigava, da se zna že tekom prihodu jih dni zgoditi pre-memba pri državni upravi na ćeškem. «-* NekdaJ te sedal Češki *Na-rod« označuje nekdanji in sedanji naš politični polažaj takole: »Pred vojno smo se vrteli v začaranem krogu dunajske politike zadnjih stopniic in stranskih vrat, kl je vsak težko do vrha spravljeni uspeh Češke politike sunila z vrha brž navzdoi in tako ob-sojala narod v izčrpavajočo in brez-nadejno delo Sisifovo. Ogromna hur-ja svetovne vojne pa je izčistila ozračje in naredila x% našega boja. za osvobođitev narodov svetovno vprašanje, vzemSi silo politiki zadnjih vrat.« — Poedinci seveda še vedno mislijo, da se ideali dosezajo, če se na videa delamo junake, a faktično hodimo po stranskih stopnji-cah se pcgajat... — Vesela vest piihaja iz Slezije: Sleski Cehi in Poljaki, ki so se doslej v malenkostih često DreĐirali« so se spravili in združili v skupen odpor proti germanskim nacrtom. Na zaup-nemsshodu dne 5. avgusta so zastop-niki obeh teh slovanskih narodov izjavili, da bodo rudi v bodočnosti enotno postopali na političnem in go-spodarskem polju. = Nemci med seboj. Nemška poslanca profesor Redlich in Lodg-mann sta se svojim tovadšem iz »Nationalverbanda« hudo zamerila. Redlich nadkriljuje sicer po um-stvenih zmožnostih ćele tucate Wol-fov, Teuflov in Hummerjev, a vzlic občutnemu pomanjkanju večjih inte-ligenc v taboru »Nationalverbanda«, hoČejo radikald vendar iztisniti Red-licha in Lodgmanna iz kluba, češ, da sta narodno nezanesljfva. = »WirtschaftHche Nlbelungen-treue« je naslov prav podučnemn članku, ki ga je priobčil dunajski strokovni list »Papier und Schreib-waaren Zeitung« v št 33. Razpravlja se o težavah in stroskih, ki se delajo z nemške strani avstrijskim trgovcem. Ker so bili nam že zaplenjeni doslovni citati iz tega dunajske^a 11-%t&> leveda tuđi v cečenem uiaukn podanih izgledov o nemški Nibelun-gentreue ne moremo priobčiti. — Ruski vpllv na naŠo notranjo politika. »Venkovc ugovarja trđitvi, da se je vplivu ruske revolucije zahvaliti, da so se razmere za Čehe zboljšale. Zlasti dejstvo, da so bile zavrženc nemške zahteve glede no-tranje uredbe države, se ni zgodilo vsled vpliva ruske revolucije, nego vsled uranja na separatni mir z Ru-šijo. Neuspeh z mirovnim orizade-vanjem in uvedba vojaške diktature na Ruskem znajo tuđi pri nas pre-meniti razmere. = Ogrsko nrvnistrsko predsed-stvo. „Pester Lloyd" noroča, da je traial kronski svet, kateremu je pred-sedoval sam ^sar in v katerem je bil naznanien odstop grofa Estertiazyja in imenovanje dr. Wekerla za ministrslceg^ predsednika vseea skupaj deset minut. — Wekerie je bil v soboto pri cesarju v avdijenci in je dobil naročito, pre-vzeti minisirko predsedstvo. Vsa vpra-šanja glede sestave ministrstva še nišo rešena. Pozornost vzbuja, da se grof Apponvi ne ud^ležuje posvetovanj zaradi nove vlade. Wekerle bi namreč rad priJobil en del Tiszove stranke za vladno vcčino. Apponvi pa se teihu ustavija in pravi, da v tem slučaju ne ostane član ministrstva. — xMinistrski predsednik Wekerle je rekel uredniku lista „Pesti Napio* : Prevzel sem Ester-hazvjev program popolnoma nepre-menjen. Kardinalna točka naše vlade je takojšnje uresničen;e splošne volilne pravice. Dckler ni pcstal nacrt volilne reforme zakon, ostanemo združeni. Sele kadar se to zgodi, bo mogoče misliti na ustanovitev i o ih strank. »Pesti Napio" pravi, da grof Apponyi iz strankarskopolitičnih vzrokov ne ostane Član ministrstva. = Trgovinska pokajanja med Avstriio in Nemčijo. Prva perijoda pagajanj za bodoco carinsko razmer-ie med Avstrijo in med NemCijo je končana. Nemški pooblašćenci so se vmili domov. Sodeč po opomnjah raznih nemških listov, nišo povscm zadovoljni z uspehom. Listi pravijo. da niti predvprašanja za carinsko zvezo nišo rešena in pripoininjajo, da je carinski dogovor pač največ kar se bo dalo dosečL Za eno se oglašrjjo nemski listi s prav pikrimi opazkami glede avstrijskrga tarifa, ki je veljal pred vojno in zahtevajo, da morajo iz tega tarifa izginiti flskalićne teža-ve, ki so dražile uvoz nemških izdel-kcfv v Avstrijo. Prav značilne so tuđi trp^e sodbe, da so si Nemci glede nove trgovinske zveze z Avstriio de 1 ali pret*rana upanja in slikali pri-hodnjost tako, da je to Še pospešiio in olajšalo carinska in trgovinska pokajanja med državami entente. Sploh pravijo listi, da bodo igrali pri teh pogajanjih fiškalični interesi veliko vlogo in da ostane le mala ob-jektov, ki bi bili sposobni za pogaja-nja z Avstrijo. = ULra£:?sko vpr3§an|e. ^No-voe Vremja« poroča: Izjava o ukra-jinskem vprašaniu, ki jo je metropolit grof Szepticki peslai avstrijskemu cesarju, ima sledečo vsebino: Pri vstopu zmagovite avstrijske armade v rusko Ukrajino, je treba resiti vo-jaška, pravna in cerkvena vprašanja. Seveda se mora to vse zgoditi pred splošno mirovno konferenco, da bi bila ta postavljena pred izvršeno dejstvo in bi Ukrajina nastopila kot po-polnoma samostojna država na mirovni konferenci. Cesar Karei naj imenuje najodličnejšega. najpopular-nej&ega avstrijskegra vojskovodjo za ukrajinske?:a hetmana. = On!zim Popović. Hrvatski listi poročajo: Onizim Popović je bil dober kmet v Kninu v Dalmaciji. MlaslaH k vojakom. Nekdo ga je obdolžil, da je ne-kaj rekel. Izročili so ga vojni sodniji v Sinju in obsodlli na smrt. Zjutraj so ga odpeljali iz ječe v spreinst/u duhovnika in vojakov, in pred njim so nosili križ. na voiaško ^vežbališče, kier so-ga ustrelili. Poslednje besede •njegove so bile: Kaj sem iaz zakrivil svojemu narodu? Zbcgjm. žena in otroci moji! Dva meseca potem je bil na smrtni posteHroni. ki je Popo-vića ovadil. Umirajoč je zahteval duhovnika, katerenri je izpaved il, da je krivo prlčal 4n da Popović ni nik-dar rekel onih besed. Popovićev oć-vetriik je zahteval revizijo procesa in pri novi razpravi je bil Popović oproščen obtožbe. Vojaška godba ;'e odšla na njegov greb in tam po pred-pisanem vo^aškem počaščenju mrt-vega odsviraia cesarsl^ himno. Tako je dala vo|na sodnUa zadoŠcen^e pokojniku in njegovi obitelji. = Novi nemški kancelar. Nem-5kl listi so izkrpali zdaj članek. ki ga je novi nemški državni kancelar dr. Michaelis spisal 1. 1914 in ga priobčil v skoro popolnoma neznar.em časo-pisiL Ta članek obsega moralno-teolo^ična razmišljevanja o vojni. Ker je vojna največje nasprotje m'i-ralo. zlasti kršćanske morale, bi bilo i prav zaniraivo izvedeti natančneje, kako je dr. Michaelis iz kričečega nasprotja ustvraril sogiasje. Toda nemškim listom se ni zdelo vredno ponatisniti mcralnoteologični del re-čenega kancelarjevega spisa, pač.ker stoje v tem oziru vsi na stališču morale svojega prvega kancelarja Bis-marcka, a priobčili so politični del te rasprave. Dr. Michaelis vprašuje v tem delu, kateri demokrat more po žalostnem fiasku parlamentarizma na Arujleškem in republikanske ustave na Francoskem še zahtevati, naj zavlada na Nemškem gospodstvo parlamenta, kdo se bo drznil, dotak-niti se cesarjeve zapovedovalne oblasti in zabiti v artnadi klin med predpostavijenci in podložnimi. — Ta izvajanja kažejo, da je imel novi kancelar še 1. 1914. nazore, ki j h bo pač te::ko spravil v sagiasje z demokratičnim gibanjem na Nemekem; mogoče pa je ševe, da bo to demokratično gibanje zadušil. Kajti nemški narod je po svojem naturelu, po naziranjih, ki obvladujejo ogromno većino, in po tradiciji vse prej kakor demokratičen. = Hardenov! voini ciliL »Zu-kunft«, ki je zopet začela izhajati, je pnnesla v svoji prvi §tevilki članek Maksimilijana Hardena o vojnih ci-ljih. Harden piše v tem članku: če hoćemo za prihodnjost odstraniti vse kali konfliktov, se mora »vrniti« Al-zacija in Lotarinška Francoski, Tri-dent in Trst pa Italiji. Nemška socijalna demokracija ne more vladati, če ne popravi krivic, ki so jih zakrivil! njeni predniki drugim narodom. Zato mora pripravljati ohnovitev Poljske ter mora dati prebivalstvu severnega Slezvika močnost, da samo odloča o svoii usodi. Da se zago-tovi svetovni mir, je treba posečl po \Vilsonovi proklamaciji. Treba je ustvariti zvezo evropskih narodov in sicer na istih temetjih, kakor Zedinje-ne države ameriške ali Švica, z med-narodnim razsodiŠčem, ki naj razsoja in rešuje vse konflikte. = Značilen angleški članek. »Basler Nachnchten«< so prijavile članek iz Londona, ki govori o ten-denci, ki je zavladala na Angleškem glede Avstrije. Rečeno je, da se je v tem oziru zgodila v arurleški javnosti prememba in da ta ni brez pomena, kaže nervoznost italijanskega Časo-pisja, dočim prevladuje na Francoskem še mnenje, da ie treba razbiti Avstro - Ogrsko, ker je le tako mo-goČe Nemčijo trajno oslabiti; izjave nekaterih migistrov so pokazale da želi Angleška prizanesti liabsbur-škim guvernemerrtalnim krogom, bo-disi ker smatrajo, da je mogoČ sepa-raten mir, bodisi ker mislijo, da je mogoče z Dunaja vDlivati na berolin-ske državnike glede njihovih vojnih ciljev, ki onemogočajo vsako spora-zumljenje. To pomirljivo razpolože-nje izraza rudi W. H. Brailsforda spis »Novi duh v Avstrljic. ki je lz§el v odlični reviji »Contemporary Re-view«. Ta spis stoji na stališču. da bo ruska revolucija znatno vplivala na notranji ustroj drugih držav. Ve-rojetno je, da postane Rusija federativna država in verjetno je, da se tako preuredi rudi Avstrija. Angleški je z ozirom na ohranttev miru dosti več na tem. Ja se zeode v centralnih državah organične notranje preured-be. kakor ji je na teritorijalnih pre-membah. Ententi je crla\rrri cilj vseh prizadevanj. odstraniti nemško hegemonijo v centralni Evropi in zato je problem: ali ostane Avstro - Ogrska še dalje politično in vojaško brezpo-gojno podložna Nemčiji ali pa se more tega resiti. Doslej so v politflci Av-5tro - Ogrske odloćevrali liga madžarske oligarhije (ki jo je podpirala močna klfka na Dunaju) in pruskega junkerstva, na drugi strani pa je ogrožai Avstro - Ogrsko ruski pan-slavizem, člgar pritisk je rvovečevala srbska iredenta in ooravičeno skral-no velika nezadovoljnost avstrijskih Slovanov. Iz strahu pred panslavizmom se je Avstriia naslonila na Nemčijo, a ta zaveznica je takega značaja, da svoje zahteve kar diktira. Ves projekt »Srednje Evrope« sloni na premisi, da Avstro - Ogrska vsled slovamke nevamosti ne more biti samostojna. Ko je Naumann spisal svojo znano knjigo, se je bilo težko ustaviti nastali struji, a ruska revolucija fe vse prevrgla. Stari reakcionarni panslavizem je mrtev, a novi demokratični panslavizem bi se mo-srel požive ti samo. če bi se pokazali na Dunaju absolutno nesposobne, ustvariti Slovanom v okviru habsburške monarhije znosno življenje. Naiavno je. da delajo vodilni nemški krogi z vsemi sredstvi, da ohranijo v Avstro - Ogrski sedanje razmerje moči in gospodstva Nemcev in Madžarov. Da je postalo to gospodstvo nemogoče, pri&jo razmere na Polj«;kem. Ako je bila doslej Rusija smrtni sovražnik Poljske, je to po-stal zdaj nemški imperijalizem. — Avstro - Ogrski je odprta le ena pol: opustiti konsekventni dualizem in uvesti federalizem, po katerem bi postali Slovani ravnopravni člani. S tem bodo uzadovoUeni narodi in koi tako ne bo več moglo biti govora o panslavizmu, mora nehati odvisnost od Berlina. Donavska monarhija bi ne imela več vzroka, da hodi čez drn in strn za Nemčijo. — Razbitje Avstro - Ogrske bi bilo, tuđi če se posreći, jako nevarno. Kdo more preprečiti, da ne bi ostale narodne manjšine, a la Ulster, ki se ne dajo asimilirati. Bolja rešitev je federali-zem; z njim se prihrani Evropi dve leti vojne. »Contemporarv Review« pojasnjuje potem, kako je mogoče razdeliti narode v Avstro - Ogrski in priporoča boljše razmerje med srb-sko kraljevino in avstrijskim cesar-stvom, kajti samo edina in v glav-nem slovanska Avstro - Ogrska je velesila, ki more zadržati nemški Drang nach Osten. Zacetki takega razvitka so se že pojavili in sta njegova zastopnika sam cesar Karei in grof Czernin. Grof Czernin je pred nekaj leti v posebni knjigi najostreje obsodil madžarsko nasilnost na Ogr-skern. Članek navaja šc dolgo vrsto drugih znakov, kažočili na novo orijentacijo in tuđi nekoliko na Ogr-skem. Nadalje pravi članek, da b\ Slovani prav gotovo radi ostali pri Avstriji, če bi se ta država razvijala v demokratično - federativnem duhu. V tem slučaju bi imela mogočen vpliv, ki pa ne bi bil na korist Prusi-je, nego prej v korist liberalnih držav Erope, katerim pripada sedaj tuđi Rusija. — Avstrijski Slovani zahtevajo konec vojne; ko bi jim bilo za uničenje države, bi morali zahte-vati nadaljevanje vojne. Ni treba, da bi Avstro - Ogrska izdala svojega zaveznika, a stori lahko nanj mogočen pritisk. Utrujena od vojne,omeh-čana, bogatejŠa na modrosti, a v vseh drugih ozirih onemogla, fe Avstro - Ogrska nasprotnica, ki je ni treba več dolgo nagovarjati, da se z nami (Angleži) zedini in sklene tra-jen mir. Avstrija ni več voljna se kakor pod starim vladarjem in pod korumpirano kliko se ponižati do slepega orodja pruskega častihlepja. Rubka revolucija, ki je naredila konec avstrljskemu strahu pred panslavizmom, je Avstriji odprla nova pota. Od nje se nam ni več treba bati odpora proti našim slavnim ciljem, uničenju militarizma in osiguranja narodne avtonomije. — Slične misli so bile Že opetovano izrečene v »Dally Chronicluc, v »Manchester Guarđianu«, v »Daily Newsu« in v drugih članklh. = Nemiri na Spanskem. ^Petit Parisien« poroča iz Barcelone, da vlada od 19. t. m. sem tam mir. Trgovine so zopet odprte. promet je zopet normalen. >Echo de Pariš« poroča iz Št. Sebastiarta: Lahko se sedaj reče, da je vlada kos položaju. Njen naj-večji uspeh je bil. da je mogla skoraj popolnoma vzdržati železniški promet. Do sedaj še ni mosroče podati pojasnila o postanku revohicijonar-nega gibanja. Dejstvo je. da je gibanje ustavilo delo v mnogih industri-jah, kar nikakor ne odgovarja inte- resom zaveznikov. »Nouvelliste de Lyon« pravi, da je Španska vlada za enkrat preno^edaia izselievanje in da upa, da bo mogla prijeti agi ta-torje. - fedi iz mM M. Boj za hrvatsko solo v Alah- »i Lošinju. V Maiem Lošinju se je vršila 1. t. m. komisija za ustanovitev javne ljudske sole. Občina se je trudila, da bi Hrvatom onernogočila •ljudsko solo, nekaj ljudi so res nasilno pree:ovorili, da se nišo cglasiii za hrvatsko solo, javilo pa se je vendar nad 80 družin s približno 130 otroci. Hrvate iz Banovine so kratko malo izključili, komisija v Pulju pa je svoj čas pustila za nemsko solo glasovati še Memce iz rajha. Za hrvatsko solo je šio, noben član komisije ni znal hrvatski. V sedanjih časih še kaj takega mogoče — to vzbuja rezke misli! Smrt meo begunei. Med umrlimi včeraj navedeni Tomaž Kranjec je bil posestnik v Koseču št. 3, obeina Drežnica pri Kobaridu. Umri ie v de-želni bolnici v Ljubljani. Granata je ubila dne 18. t. in. 261etno Marijo Anico VogriČevo na Slapu ob Idriji. Pokopana je na RoPah. Živo prinesli na pokopališče. „Hn/atski list** poroča, da so*v Malem Lošinju starko Gorčin živo v krsti pri- • nesli mesto v bolnišnico na pokopali-šče. Tam ie bedna starka čakala smrti v krsti sedern ur. Kako jej je moglo biti pri srcu, ko je opazila, kje se nehaja, ni treba praviti. lšče m, Martin Št i -bar, Pavel V e r b i Č in za sanitet-nega poročnika A. P o 1 a š e k, Dalje * so imenovani: stotnik H. Vidmar 6. str. b. za major ja; poročniki Ivan P i b e r n i k, Teodor P i b e r n i k, Karei Rudesch pl. R o g e I j c, Friderik K u h e 1 j, Engelbert Le-nard in Stanko V1 ači 1 za nadpo-ročnike; praporščaki: Henrik Be-š k o v š e k, M. D o 1 e c, dr. Franc Kandare, Rihard Kolman, Viktor K r i s t a n, Ivan Mehovar, Viktor Mramor, Rudolf P o 1 c, Fr. R i"f e 1 j, Franc R a z p o t n i k, Fe-liks S a b e c in Mirosl. Š i n k o v e c. StTzn 4. .SLOVENSKI NAflOD", dne 22. avgusta 1917. l9i, Stev. — Kranjsko deželno društvo c. fcr. arstr. 7sfc!ada za voiasi;? vdove In f?mt2 ter za varstv. otruk in oskr- 1)0 mladine. V ustanovni seji đruštve-nesa voastva z dne 30. julija 1917 so bili gospodje kneroskof dr. Anton Bonaventura Jeglič, dcžclni glavar dr. Ivan 5u5teršič, knez Hugo \Yin-dischgrate ia župan dr. Ivan Tavčar Izvoljeni kot pođprcdsedniki društva, gospa Marija grofica Aticnis rojena grofica Ceschi pa je bila izvođena kot pođpredsednica. Nadalje sta bila izvaljena gospoda gimnazijski ravnatelj df. Lovrenc Tretter in de?«jni tajnik dr. Ferdo Tomažič kot znpib-nikarja, Tma^Mtratni svetnik Janko vkec Bjeivveiss in profesor dr. Hen-i-fle Svoboda kot zapisnikarja - na-tnestnika; potem gospoda lekarnar Ubald pl. Trnkoczv in račun: ki rezident Ferdo Stajdncfrer kot bla^^j: ka - namestiuka društva: končno bili izvoljeni kot člani v delavri društva gospodje: dr. Jo^ip A/ . Ivan Kregar, dr. Oskar Plautz in . vitez Schoppl. — Poai?!^Sčea 5c fcilmed dni*i-mi tncH bivši gostilrnčar Iz Kolodvorske ulice PAdŽ R a r n i k, ki je bil svoj čas cFfc^ofcn na uosrr.rt'io jeco. Pcjniloščerec se s;dai ni-di prost v LJubljai in hocte o^K;irntner Tagblatt« prinasa obšlrno poročilo o veliki in veseli slovesno-sti, ki so jo priredili v Celo\ cu povodom cesarjevega rojstnejja dne. 51-cer je bilo poluradno razglašeno, da želi cesar, naj se opuste slovesnosti, ki bi proviBroč>!e kake stroške in naj se dotični denar rr.jre obrne za dobre na mene. a CeVovčani so le priredili voliko slavlje. In »K^mtner Tafjbl.« je prinesel. ila se je slavila ucteleŽilo 12.000 o«eb. tud! vrI civilni in voje-Ski cVogtoj^nstVf^iku da je gorelo na tisoče luči, da ni bilo vesele*a prepc-vanja in muziciranja ne konca ne kraja. Tildi velikanski umeialni os:enj je bil fTTcjen. Postavljena je bi-a ce-!a vrjta ?v>st[!n, kler se je iztočilo -^ rnm'io mnpgo piva in vina> v »ari- ■?*■ nem oddelku« pa &o pili • *anjea in tokajca, uživali zmrzlo v > in tortice ... fako je .^lo v cni aoči gotovo 100.000 kron, a vdov in *'rot koro§kih vojakev se ni nihče spomnil. Ktr.o Ideal. Spored za danes: Znamenita drama *\z zadolžne knjige sovraJtva* j? dosegla včeraj pri prvern predvaMnju najbol'šl usneh. Sodeluje znameniti ifcralee Robert \Varwick. Pole^: drante se predvaja ^.e: »Kdo me poroci?«, nordijska burka. ter r.afnove.^ft voina por^eila z vseh bo?išč. — Predstave kat na-vacriio, zadr?;a ob 9. na vrtu s sode-lovanjem orkestra. S^orcd se pređ-v?«a do petka 24, svgusta. Spored ni primeren mladini. — Kino Ideal. Na hižnen KgIoćvotu v Ljnfc'Jonl je H'a dne *?0. av^usra pri večernem gorenj^kem vlaku Izdubljena rujava Hstnica z vsebino lejntimacije, zava-rovElresa lista in vjcga sk!adl§ča v cerkvi sv. Joeefa novele meso vsem tištim, ki irrajo rd^če izkaznice brež Crke A. Določen je naslednji red: od 3. do pol 4. pocoldne št. I do 200, od noi 4. do 4. št. 201 do 400, od 4. do pol 5. št. 401 do 600. od pol 5. do 6. št. 601 do £00, od 5. do po! 6. št. 801 do konca. -*- Prodaje sfadkoria za vkuka-vanje sadla. V irgovini %. Šarabona% Zaloška cesta, dobe sladkor na ruja-ve izf:az?iice strank* s sledečimi šte-vilkami in 3iccr: v četrtek dne 23 t. m. št. 15 ci^poi^ne in 5t. 16. popol-dr»e; v petek dne 24. št. 17 dopoldne in st. 18 popoldrte; v soboto dne 25. t. m. st. 19 dopoldnc in št. 22 popoJ-dne; v p&nedtijek dne 21. t. in. st. 23 đopoJdne. Kje in kedaj bodo dobivale i.Iad-c" r os ^ie stevilke rujavih izkaz-nic, se hode rravoca*no on ja vilo. -H Odchija krompirja. Mettna aprovizaciia bo delila v svojem skla-đi^ču pri MUhleisnu na Dunajski cesti krornpir in sicer: V pete k. dne ?A. avgusta dopaldne pa prejmejo od č. do 9. od|«3ma!ci kruha pri Dolinar-ju. Pr-d Sl:of?]o, St. 11, od 9. do IO. cćjemalci km ha pri Bezjaku. Poljsn-ska c«eta 5t. 25, od 10. do 11. odje-rm!ci kmf»a pri v^užku. Sv. Florijana tilfca it. 8. Poooldne iste?r~» dne ^a pretmejo od 2. do 4. odjemalci kruha v vojni prodajalni v ŠaKkem drevo-redu št. R. r>d 4. do 5. odiemalci kni-ha pri Zalazniku, Stari trg 21. in od 5. do 6. oditmalci kruha Dri Bolttu, Sv. nori)a/ia ulica. — V soboto, dne 2o. avjrusta (j^ipoldne prefmejo krompir od 8. do 11. tišti, ki dobiv»jo krtih v vojni niDdajaini na Starem trgu št. 37. Pnrx)!dne isteka dne dobe krompir od 2. do 3. odjcmalci kruha pri Lcskovcu na Opekarski cesti, od 3. do 4. odjemalci kruha V kottsitmu na Krakovskem nasipu in od 4. do pol 6. odjemalci kruha v vojni prodajalni na Rimski cesti št. 5. — Vsaka oseba dobi 3 kg. Rodbinske izkaznice je treba prinesti s seboj. + Nakazilo moKe tnsovcem. TrKovcem se bode nakazovala moka v sredo. dne ZZ. avgiista ob 9. uri dopoldne. ■+■ Ljudsl:a mesnica na Sv. Jakoba trgu naznanja svojim odjemalcem, da moraio k v«*ki dobavi prinesti seboj krušno izkaznico. brez katere nihče ne dobi mesa. 7e!ene karte ie pa ravno tako predložiti kakor do-sedaj. -r II. flisne po!e in lesfžinisciie za pr^en:a:;]e izLaznic za živlla. Dodatno k objavi glavnih doloćb o nvedbi hitnih pol in legitirnaci] je tr^ba opozoriti še na nekatere po-strarrske doiočbe, ki so za stranke aji hjšne ^ospodarje crocciSnic važ- nosti: 1.) Kakor že objavljeno, zmdo-štuje za vpis rodbine v hišno polo sbdeči vnpis: »Fran Primlek, 8 oseb.« Ker pa so pri tej rodbini na stanovanju mjrda Se druge osebe, ki nimajo skupno hrano z rodbino, je treba radi pravilnega razum^vanja glede vpisov teh oseb v hišno pulo predvssm opozoriti na siedeče: Izkaznice za krompir se bodo izdajale najbrž v isti obliki kakor krušne, oziroma rodbinske izkaznice. Jedna izkaznica, na kateri bode označeno Število oseb. bode EAdošćala za ćelo rodbino. Ce pa ima ta rodbina na stanovanju taje osafre, katere bi si rade same kupovale svoje blago, te-daj se priporoca siedeče: Shižkinje in posli ter samci, ki so pri rodbini na stanovanju in hrani, se lahko brez skrbi pripišejo k rodbini, ker za vse te zadostuje ie jedna krompirje-va karta, Ce pa bi imela rodbina na stanovanju osebe, ki so drugje na hrani, teuaj naj se vpiše rodbina sama zase: n. pr. Fran PrimSc'i, o^em oseb, pod tem vpisom v drugo vrsto pa podnajemnik, n. pr.: »na stanovanju 3 osebe« (ali kolikor jih pać je). Ce pa je pri rodbini na stanovanju (v podnajemu) kaka tuja rodbina, ki si .sama kuha in oskrbuje, naj se isto vpiše posebej kakor vsa-ko drugo stranko v hi§i. Vse to je seveda irtvar dogovora strank, ob-veztio za ta slučaj je le siedeče: Ce bcxle kaka rodbina prejela krompir-jevo karto za se in za vse pri njej stanujoce tuje o^ebe in če se ti potem preselijo. tedtj ti ne bodo dobili zase nobent krompirjeve \zk unice već, ako njih prejšnja £o«pcxlinja ne predloži svoje krompirjeve izkaziii-ce, da se na isti odpi$e stevilo od rodbine izseljenih oseb. 2.) Tako, od vseh strank pravilno izpolnjeno hišno polo mora hišni gospodar, njesa namestnik ali upravnik lastnoročno podpisati in t a k o j oddati pri mest-nem magistratu, naikasneje pa do 31. avRusta 1.1. Ker je hiSni gospodar so-odgovoren za to, da ni v hišni poli vpisanih voč strank oziroma eseb, kali^r jih v hiši v resnici stanuje, se opozarja še enkrat, da se osebe, ki so v hiSi samo na hrani ali samo v službi in ki torej ne s t a -nujejo v niši, ne smejo vpi-sati v hišno polo. 3.) Kar se tiče pre-jemanja i^knenic za živlla, s^ s te-m ničesar ne i^nrOTneni. Vsaka stranka bode kakor dosedaj morala sama prlti po izkaznice h krušni komisiji; kdor bo vpisan v hišno polo. bo dobil !zka»nice za žl.ila, dru^i pa se bodo odslovili, dok!er se ne preži hi^ne pole. ozirerna dokler hiSni gospodar ne prijavi na podlaci hišne legltkna-cije stranke. Skrb vsake hisne stranke na] torej bo, da se pravočasno vpiše v hišno polo, ako hn^e dobiti irkaznice za živlla. 4.) Kar se tiče želeeniških i!3lužb«ncev in njih rod-bin, se opo^arja še posebej na siedeče: V zadnjem času je bilo vloženih več ovadb, da nekateri železničarji dobivajo živiia na železnici, pri nic«;tnfem magistratu pa jemljejo še posebej karte. Ker mestai magistrat c-anes nima nfkakih z^neslfivih rx>-dntkov, koliko je pravzaprav oseb, ki se prehranjujejo \z žet^rniškib skladišč in ker je treba tuđi to enkrat konečno veljavno u^otoviti, se m o -r a vsaka rodbina ^ že!ezniskc«?a rslurbenca vpisati v hišno po4o in si-cer: Rodbine, kinedobena železnici nobenm živil. v levopolo-vicohišnepole (pod št. 1.), rodbine, oziroma uslužbenci železnic« ki d o b i v a j o živlla iz železniških skladiič, pa v d e s n o polovico hišne pr^e (pod št. 2). Ce bi se kateri želez-niški uslurbenec ne hotel vpisati v hišno nolo, bode ravno tako kazno-van. kakor če bi doblval blago na železnici, pa bi se vpisal v levo polovico hišne rx>le. ki je določena za imravičence krušnih kart. 5.) Konečno mi nekaj o pomenu in nemenu te odrfdbe: Koliko se bode dobilo za IJubHatK) krompir ja in drugega bla-ca, danes ^e ni znano, .leđno pa je gotovo: Ce je v krušnih vptenikih vpi^anih le 6000 oseb več kakor je v resnici upravičencev do apravizač-neea blaga, tedai se v teku pol leta odtetne upravičencem samo na krompirju 3fX).000 kg. Ce se računa, da je v Ljubljani 12.000 rodbm s približno 4 nsebatni, tedaj se v pol leta s tem prikrajša vsako rodbino za 30 kg krotnpirja, rodbino s 16 oseba-mi pa ćelo za 120 kg kromniria. Isto velja seveda za tuđi vse ostalo apro-vfzačno blaj^o. Ce se torej od meftne aproTteecije »ahteva nafvečji red za vsako malenkost, ki komu ne uga.ja, ted«j ista v toliko večji meri upravi-čeno zahteva. da se tuđi stranke drže gotove^a reda, ternbolj ker je lastna »krb posameanika veliko manjša, kakor pa odgovornost za vse. Mest-na aprovizacija je in bo brezdvomno tuđi v naprej storila svojo do!žnor,t. Pa r>a se z velikim trudom in naporom pridoblieno blaga pravilno raz-dcli. j^ treba pred vsem, da ima glede števila onraviccncev do tega bla-ga čisti račun. Zato pa je treba so-delovanja vseh. Ce bode v zmislu d^Ćh navocSJ storil vsak srujo dplž- nost, tedaj je upati, da ne bode povoda za pritožbe, da kedo dobiva brez krivde anrovizacije živiia na več krajih. Kcdaj se bodo dobivale hišne pole, se bode pravočasno objavilo. -\- Prehrana, V dvorani deželne vlade v Solnogradu je bilo 16. t. ni. rborovanje, na katerem je minjster za prehrano generalni major Kofer govoril o preskrbi živil v Avstri]i. Rekel je, da je bilo minolo leto pravo leto stradanja, v katerem je zlasti manjkalo moke in krompir-ja. Zadnje mesece so ljudje dobivali zgo! to, kar se je pripeljalo iz Romun-ske. 2iveli smo »iz rok v usta« in o kaki sistematični aprovizaciji še govora ni bilo. Za preskrbo z m»;k»j po »stradalni kvoti« je treba na dan 330 vagv)nov, na razpolaganje pa jih je bilo 17 do 2[)! Nova žetev je glede žita in rži boijža, nego se je po suši pričakovalo in ho zdaj mogoče da-jati polne racije nioke in kruha. 'ludi je upati, da pridejo v promet zdrob, ovseni riz. Prav fcudo je bilo /a krompir. 2e v januvarju se je bilo treba lotiti semenskega kron:pjHa. Zdaj bo urad za prehrano pobral krompir in ga razdelil na enake racije. V Galiciji in na Poljskem kopljejo krompir sele v septembru in v oktobru. Računati je s transportnim! te^a-vami. Vlaki s krompirjem vo^ijo le ob lerem vren.cnu, a nuenkrat nastane mraz 'n kromoir zmrzne. Iz Ogr-ske je pričakovala Avstriia 500*) va-gonov z^rodnjega kromplria. pa ga ne dobi čisto nić, b a j e da se ga ni pri-c'clalo dovolj. Zaloge kave so pome-šane s s.irovim sladkorjem in bodo r^dostovale še za eno leto. S kruhom, z moko in s krompirjem se no morthi izhajalo, slabse pa je s kr-irni. Ov^a in drugih krmi! se je malo liridelalo in se bo to Iako iienrijetno čr.tllo nri masti, surovem maslu in pri mleku. Mesa je v državi dovolj, gotovo pa je, da bo po kcikovosti še slabše, kakor je zdaj. Zaradi pomanjkanja krmil bo treba poklati đosti več živine, kakor je potrebno za kon-sum. A to rreso se bo shranilo in prt-de šeie na sporniad na prodaj. -+- Porafcg sarlent-en^Ta Ječtnena. \t vaŽrvih o^irov na snlošno aprovi-7?.c\'.o ter pomislekov ljudsko-srosno-darsketa značaja se zapjenjeni jec-mer? tuđi letes ne bo poratljal kot kmšno žito, tem več še v večji meri kot dosedaj v svrho industrijske predelave. Vsled slabcjse let ine ov-sa se bo moralo !zđ3lati več ješpre-nja. ker bo odpadlo dokai cvsenega riža; tuđi bo rr«ba v kratkem oddati večje rnr?cž!ne ječmerra industriji za i7r1e!avr> kavnih naticmestkov. Neka] Ječmcna se mora tildi prihraniti za fzdek)\"anje pira v nujne svrhe voj?.^tva in vrfre indi?st!i}e. Da ss vsem tem zshtev?m zp.dcsti. Je c. kr. urad 7B. ljudsko prehrano ukaza], da se zaplenjeni ječm^n ne srne pod ni-lc?kim pogojem rabiti kot krušno žito. 4- Pftrzhz kestf. Vsled obstote-čci7? pomanjkanja ma^čobnih snovi Je treba vse tozadevne vire čim naj-terne^fifc4« Izkor!stitt, V tetn ozfru so kosti največjeera pcmena. Vodstvo za pobiranje kosti je poverjeno centrali za kosti na Durajn. Da pa more le-ta vr5!tf svojo mlo^o, }e izdal urad za ljudsko prehr*ano pravkar naredbo, glasom katere je v krajih z zadostnimi zdravstvenimi naprava-mi v bodoče prepovedano kosti se-žipati, zakopavati ali na kak drug način poknnčavati. Tvrđke, ki se pe-cajo z nabTaniem oziroma nakupom ko^ti, so bile že obveščene, da mo-rajo dati nabirati že preku^ne kost/ v zasebnih jrospodinjstvih *n podjet-jih, ki se bovh'a z odđajo hrane. O končr»! u redit vi nabiranja ko?ti pri-hodnjič. ?.innj stvsn * Solun. Posrorelo Je takozvano staro mesto v Solunu. V tem mest-nem delu so prebivali najbolj umazani 2iđje. * Pie?a!ka — na smrt obsojena. \z Berna v Švici poročajo: Reviziiski svet je zavrnii vzklic, ki ga je vložila japonska plesalka Mala Hari, katero je tretje vojno sođišče pred kratkim obsodilo na smr.t. Obsojenka vloži nov vzklic na kasacijski dvor. * Ekrplozrja v Kansdi. Iz Mont-reala poročajo 20. t. in.: Tovarna Rijraud v Qucbecu. kier so Jzdclovali razstreliva, je zletela v zrak. Glasom prvih poro čil posrrcšajo ,700 oseb. V sosedni visi Orasjon je silna eksplozija razdejala 10 hi§. Vsa okolica je v ^ostem dimu. * Oporcka pcko!nef?a ce^arfs. Porooafo, da je pokorni cesar Fran Josip vsa svoja velika posestva na Štejerskem, v Radmeru in Eisenerzu zapustil otrokom umorienegra pre-stolonasledr.ika Frana Ferdinanda, posestva na Ccškem in Moravskem določil za fidejkomis, ostalo imetje pa dobi nadvojvodinja Marija Va-lerija. * S krvavisni nogasii je prišeJ domov. 17 dni ie hodil iz Zagreba v Bitelič pri Sinju v Dalmaciji neki tamošnji posestnik. Dve leti in pol je čmel ta revež v ječi v Mariboru, amnestija £a je resila. 10 kron js dobil od kaznilnične uprave, ko je odfiajal. Denarja za železnico ni imcl, torej drugega ni preostalo, nego oditi i eš domov. Na potu po Hrvatski iii Dalmaciji je živel od milo-ščine. Trpel je obilo in no^e so mu krvavele, vendar gnalo ga je domov in prispei je srečno pod domaći krov po tolikih mukah v ječi in na potu domov. * I.epa tolažba. Vodja ministr-stva za javna dela Hoffmann se je te dni izrekel, da je pomanjkanju pre-moja v prvi vrsti krivo to, da ni dobre organizacije. Osmelimo se se-veda imeti drugačno mnenje; manjka namrec?— premota. Saj imamo tuđi orguri^acije za moko, za usnje, za obleko in vrag vedi za katere po-trebščine se, samo blaga ni. Gosp. Moifniann je povedal, da moramo le-tos račrnati, da bo na razpolasronje pet m i 1 i i o n o v ton mani, ka* Kor doslej. To je 59 milijenov metr-skih centov! Ce bo prihodnja zima taka, knkor je bila lanska, zna postati življenje prava slast. Treba bo kaj ukrcniti jrledc — izvoza. * Slabe ođeie. Divizijsko sodišče na Dunaju je obsodilo veletržea ce-sarskeg'a svetnika Otona Schlosserja na dve leti težke ječe, ker je goljufal vojaško upravo s slabimi odejami. 12000 ode] je bilo neporabnih, 3405 pa takih, da je Ml Schlosser postavljen pred sodišče. Značiino je bilo pri ti obravnavi, kar je fzpovedal kot priča zaslišfmi sfotnik Seinkowitsch. Ta je da! od visoke mu strani pripo-ročenemu Schlosserju rlaročilo za preskrbo odej in jib je slepo prevze-mal5 češ, da o takih stvareh nič več re razuma, kakor vsak drugi človek, sicer pa da se je sam Čudil, kako to, da intendenca rikdar ne posije stro-kovnjaka, da bi pregledal poslano blr.eco. Pr! bolečlnsh v hrbtu In križu, krčih v žeteđeu In trebubu ured! vporaba naravne Franz-Josef srren-člce lagodno in redno izpraznlcvanie. izđatno prebavo. odpra^i vetrove in druge pojave bolezni. Dan i a« Za Rdeči križ. Gosp. Fr. Kollmann, c. in kr. dvomi zalagateli je podaril dežei. in gosp. pomoŽ. društvu Rdečega krifa za Kranjsko prejeti znessk za vojaško stanarino 328 K, za kar mn druSt\*o najtoplcjSo zahvalo Izreka. Za naše bolnice. Povodom rojstnega dne n??e^a ces£rja so dosnela garnizijski bolnid v gimnaziji naslednia darila: Osrednje skJadi-šče Rdečeqa križa po ekselenci baroniđ Sdiwarz: 30 parov slamnatih čevljev 20 ko-tz'civ, 5 biazin, 10 kosov mila, ga. M. Ziditr 10 steklep.ic konjska, <*a. trafilcin. KttSar tabak Jn svalcice, ^ra. O'Striž svalćice, nadzotovakit dama A. Mattenovičeva, ki so \\ bila izročena darila Izrelia v imenu obdarovanih bolnikov vsem blagim dobrotnikom nsjtoplejšo zahvalo. Oskrba v vojni cslepelih vojnlkOT. Mo)i sopfOfi gospe Emi GedtildigsTJevi so za vojni sklad za v vo^ti oslepel« vojake daio-vaii: nc!:do. !;i nemara biti imenov2n, izdatni rnesek 1.000 K, gospedje Ćrnovojniški inženir poročnik dr. Fmdit ter g. vojaški viSji upravitelj vojsške^a osfcrbovalilča v Ljubljani Rubbia z nekatrrirni drngimi gospodi znesek 400 K, gospa Herrcnliuiser z dvema drugima damama mesek 40 K ter gdČ. Jolsnda Greyer tvoto 10 K. Direžljirim dobrotmcam in dobrot-ofkom bodi s tem v imena osiep«llh braniteev izrečena iskrena zahvala s r.ripom. da je moja sopro^a vsekdar radevolje pripravljena za označen! domoljubni in eminentno dobrodekti namen sprejemati darila ter jih oddajati onim, katerim so namenjena. Generzlštabni zdravnik dr. Ed-mund Geduldiger, garnizijski šei-zdravaik v Ljubljani. • • • Upra^'ni?tvu na$ih listov so poslali: Za „Cfril - Metodovo družbo- Radolf Obračnnč dijak iz Litije 5 K. nal?ral! pri neki icrri fn'-'tje iz postade, Vlad. Ravnikar c. kr. narednik pri gor. strel polku št. 2, 3. »totnija na bojiš ju 80 K, nsbral povodom vstajenja .Slov. Matice' pri njegovih sobojevnikih domaćega ^or. strp.l. polfca 5t. 2, 3. "tot. i'imenik daroval-cev izrcčili družbi) pozdravljajoč vse svojce, prijatelje ter ćeli narod Slovenske zemlje, Slovenci in Cehi rezervne častniške sole Miirz-zuschlag 60 K, siovanski častniki 1 bataljona bos. herz. polka št. 2 na bojišču darojejo 130 K, z Željo da bi jim sledili častniki Šlo-vani posebno Slovenci tuđi pri drugih polkih na bojiščih, iz Rog. Slaiine 25 K. daruje Milka v spomin 14. augusta 1892 1. :n Ivan LonČarič na N. V. ladji .Adrija" v Pulju 6 K. Skupaj 336 K. Za ,vdove In sirote domačih padlih volđkov4*. Milka Šliber iz Sele na Gorcnjskcm 4 K, v spomin pokojnega prebi. g. Ivan Ka-liš-a ravnnt. mag. pom. ur. Srčna hvala! Umrli so v L'ublšani: Dne 19. avgust3: Ladislav Toth, peScc v rez. voj. bo'.nici v MarijaniSču. Dr.c cO. avgusta: M.tr. Dimnfk, delav. 801, Doleniska c. 11. . Dne 21. avgusta: Mar. Prepeluh, tesar, vdova, 73 1. Kadovška c 2-i. V de'želnl bolnišnlci: Dne 16. avgusta: Ivan Dobnikar, krojaSki vajenec, 16 let. Dne 17. avgiista: Luka Jelene, dclavec, 88 let. — Amalija Kara], žaseb. beg. 42 1. Dne 1S. avgusta: AJ. Kodr!č, poses. beg. 52 let. — Tomaž Kranjc, posest. beg. 60 1. — Ana GregoriČ, užitkarica, begunka 76 let. Dne'19. avpnsta: Ant. Tcrtnik, bivši orož-nik, čcvljarskt mojster, 40 let. Kzciajsiei] 1» odsovornl uredni: Vslentln Kopitar, 191. Stev._________^____________________________________________.SLOVENSKI NAKOD*, dne 22. avgusU 1917. Stran 5. 2722 U VI 83/177-13 K iuni Kjeo. Velicaostva cesarja! C.-kr. okrajno sodišče je na ob-tožbo državnopravdniškej-ra funkci-jonarja proti Francu Szantnerjii radi prestopka po § 18. ođst. 1. ccs. naredbe z dne 21. avgusta 1916. drž. zak. št. 261, v navzočnosti zastopnl-ka drž. pravdništva Potrato, prostega obtoženca Franea Szant-nerja, pa danes dognani glavni raz-pravi na podlagi od tožitelja stavlje-nega pretiloga z uporabo zakona, razsodilo: Franc Szantner, roj. 1852. leta v Nemetlatu na Ogrskem. pristojen v Ljubljana oženjen, izdelovalee čevljev v Ljubljani, nekaznovan je kriv prestopka radi navijanja cen po § 18. oddel. l. cesarske naredbe z dne 21, avgusta 1916. drž. zak. 261, zakriv-Ijenega s tem, da je, izrabljaje vsled vojne nastale izredne razmere, za neobhodno potrebne predmete za-Jiteval očitno čezmerne cene in sfeer: 1. za par v decembru 1916 Mariji Kaplan prodanih box - calf damskih čevljev 64 K; 2. za 2 para Mariji \Verli glasom fakture z 31. decembra 1916 do-bavljenih ortopedičnih damskih čev-Ijev 300 K; 3. za 2 para Slavici Cvenkelj glasom fakture z 12. marca 1917 do-bavljenih damskih čevljev 232 K In se obsodi po § 18. odst. 1. cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916. drž. zak. št. 261 z uporabo § 2fA. kaz. zak. na 500 K denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 1 mesec za-pora in po § 389. kaz. zak. na po-vračilo stroškov kazenskega po-stopanja. Razsodbo je po § 23. cit. ces. raredbe objaviti po enkrat na stro-.ske obtoženca v dnevnikih »Slov. Narod«, »Slovenecc In »Laibacher Zeitung«. Ljubljana, 14. maja 1937. Dr. pl. Kočevar m. p. Sz.ia±m svetinja v^ Berolin, Pariz, Rim itd.,^r lUjtafjle koza. j/j± ^^ Ostlto za AX^y + /As**«* y | ^^y/strit»rJeTi iHca7. ^S^ Keznlk dr. Ing. Hlrsoa, Olomoc Ke- mične-tehnična preiskava je izpricala, da je „3eydlfnH prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se Ž njo lahko razkužuje. Zamašne nove ia stare, k«|| TSahO BUOtiB* tvrd ka fl Lfnbljanska indmstrtja probhOTita zsmaskov jnAfiHf * Ko, L|nbl|an*. 2278 WI500 kron! ■f>> ^Ly' n- Vam plaćam, ako moi uni- afel-n^SF v, - ćevalec korenin Ria baliam ne odpravi v 3 dneh bre^ bo edn Vaših k*rj:b oftes, tor«đavle, obtistaocev. Cena io £ku z lamstvenim pismom 1.7» &, 3 lončki K 4-50, r> lonćkov K 7.50. Na stotine zahva.mh pišem in pnznanj. Kemsnv, — Ro*ica(Rasaa) Postlach I 12 3O7,Cgrsko. 3663 lito so ma mmimrUmt ma Spod»|*sa substitut sa dva ali tri saosooo. — Plača po dogovoru. Vstop tak oj. — Kje, po?e uprtfniltvo »Slov. Naroda«. 2753 Porcclon, steklo ier emajl, kuhinjsko posodo razpofllia doMer kat zaloge Osvald Dobeict iJuDljana, Martinova ces. 15. 2461 Ravnateljstvo trgovskega ^olniiktga ki ZDa prosto l\UIIUllla kuhati in ki je pripravljena pomagati r>ri vseh hitnih rielih. Šore i me se pri Rrch Saum, Hagykaniz$a, OgrskO. Ponudbe se spreiemajo samo v nemškem jeziku. 2767 flnurtiiln 3fl flflfl II na b^^tko dobo MfiVMlIlfl 111 llllll K od lotbnika te 1 UJUjIIU JU.UUU 11 iste na đobi&ba-nosno posestvo, proti zavarovanju nr; II. mesto in event. nadaljni varnosti. Del obresti se plača na želio v naturalijah, na razpo-lago tuđi !ero stanovanje. — Pojasnila đaie iz pnjaznost! Okom, Sv. Petra c 67. L Majhna hiša t vrtom mm kupi v kakem lfublfanskem »redmestla Udmat, Krakovo, Trnovo, Siska. Prcioji s ;irina ^tivb^ :n primerna cena. Ponudbe pod „Dr. P.f Ljubljana 41. 2." na upravmštvo »Slovenskega Naroda«. 27f 2 Kopira vsabo moožfno dobro ohranfenih, rabljenih hrastovih SODOV od 300 litrcv raprej. Pnnudbj z naved- bo cen na Brata Wortmann, Su6ak pri Reki. 2757 Nizarja ali tesarja tičem, kateri bi bil izorjen pri strojih za obdelovanfe lesa. — L^hko bi bil tuđi zm *žen inval'd. Franc Ravnikar, Ljubljana, Otolastv. skmA. mestnl tesara kl mojster, Llnhartova ulica stev. 25. 2763 Trgovci! Gostilnitarji! KOCKE za juho! zelo dobre vrste, 1000 za 27 S, Najboljše kocke za golaš, 1000 kock 40 K. Najboljše kocke za kimel-juho, 1000 kock 40 K. pošilja proti povzetju ali predplačilu tvrdka IVAN UREK, Ljubljana, Mestm trg itv. 13. 2596 j Rabim kratko dobo Vaš creme VUNOME morem ga torej priporočati vsaki da- i mi s popolnim preprčanjem in kar naibolj vroče, kajti deluie jako dobro. • Polt postane ne2nain brez kvare prozna. ■ Manja Hess • Outtiova Članica opere mest. gledal. na i Kral. Vinogradih. Izdeluic: Laborftjrii Rera, Praga- , VrtoTice, HaUk. ni. 45, tel. 6443. Veliki lonček 3 K: srednji K 150, za poskušnjo 60 vin. — PoSilja se po ■ po§ti proti vposlatvi 7-neska z dudat- '■ kom 60 vinarjev za porto. ; Z a 1 o £ a v Ljubljani: Lekarna I U. pl. Tmkoczy. 30S4-XVII. j Gonoktein. 9 • ! Najnovejše, izkušeno sredstvo ' proti kapavcu (triperju), belemu , tolcu, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je vpeljan na | če^ki kl i diki dvor. svetnika vseuČ. i prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemŠki kliniki vseuč. prof dr. K. i Kreihicha. Toplo ga priporočajo ■ vseuS Sto(. dr. J Bukovsky, vseuč. ; prot F. Samberger, vseuč. docent ; dr. J. Odstrčil. ! M. U. dr. D Schwarz, specialist za tajne in kožne bolesni v Pragi ! piše : Gonoktein sem izkusil čez I 50 slučajev r izvrstnim uspehom, posebno ▼ akutnih slučajih — to \ je glavni cilj našega tečenja Go-norrhoe v kali izlečiti. Dajem vedno prednost Gonokteinu pred vsem i drugimi preparati, ker ne učin-kuje škodljivo — kakor mnogi j drugi preparati — na ielodec in i ledvice 2130 ! Dobiva se po vseh večjih lekarnah. j Škatljica K 6-—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lakanui Trmkoscj. Zagreb: laharma Jtolvator*« S. MM- ProizvajaFtratkoloikt - kealdil UNra-ttfij .BERA- Pratt-VrJoTice 552. •obavatali voiaaga miaiatrstva in « I Unlinnrn w*l*n* gospodinfstva, al ieU niinnl(M pnmeniti slntbo, zmožna je IIUIIUIIUI nekoliko v Šivanju, najraje bi Sla h kakemu gospo ju. 2734 Kdo, pove upravniStvo >Slov. Naroda«. Siv papagaj se :e zatekel. Ođda aa| se proti nagradi Mestnl trg 13,H. nadstropl©. 2743 WtT Sprefmejo se dobri "VS mizarski pomoćnik! pri Joiern ženica, mizarskemn molstrm v Linblfani. 2728 ——— Odda se relika ■■■ lepo meblovana SOBA za dve ali tri osebe. 2759 Kje, pove upravniStvo »Slovensk. Naroda«. N^Sinov sok 86 kupi. Ponudbe z navedbo cen na Brata Wortmann9 Sn&ak pri RekL — ¥ sredini mesta as odda dobro lim restauracija. Pismene ro-nidbo na upravn. »Slov. Naroda« pod „100 2691*1. 2691 Ucrto mesto se išće liven Llublfane za 141etnega dečka. Najraje za brivsko ali kavarniško obit. — Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „A. R. 14 2705". MT Kupi se "VR brinovo olje z navedbo množine In cena v kilo gr. K. MUkovid, Moste pri I>]nbl]ani« Družintka hiša ¥ Žalca pri Cel|n; enonadstropna z vrtom, električno lučjo itd, pripravna tuđi za trgovino v prav dobrem stanju se po vređnosti proda. Foizvedbe CeQe, Roscggcrring 7./H. nadstropl« desno. ■^ bo dobivala stranka Dpomnn u *■ ***t*°t«nbr. ■ IClIlUU 6e moffoče v mali •^ vUi, malo meblov. stanovanje s kuhinjo ali n(eno nporabo v bliiini dri. obrtne iole v na|em mali mirni stranki. — Cenjene ponudbe pod „Protiusluga 2753" na uprav. »5!ov. Nar«. Služba. Išće se upokojen orosaik, dacar ali podoradnik za nadiorstvo pri nekem većjem podietjn v Ljubljani Ponudbe z rlavedbo referenc je poslati na upravništvo Slovensk. Naroda« pod „Klavnlca/8756". ^_^_ Kot ——— pojlcuedjo, l^njigcucdja, blagajni^ vofasčise prost, sameo, s mnogoletniml spriftevsli ln na]boliiiml relerenoami, teli premeniti mesto. — Pism. ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod „posloradja 2MCT. Losne kite nafbolfšo kakovosti po 8, 10, 12, 14 in 16 kron; lasno podlogo Kropp ali Pjrthon in lasne mro-žice v vseh bar*ah; „NERIL11 barva za laso ia brado od Dr. Drallea rjava, temnorjava ali ima po 2 in 4 K itd., vao ie solidno, zaneslfivo blago priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št L P«zor! Zaradi vpoklioaafa v vofaiko slnibovanfe je lokal odprt ssmo sa prodalo blaga in slcsr vsaki dan samo od 9 do : /2l in v nedetfo od 9 do 11 ure dopoldan. W Volllui x a log a najmod«rno|ftlh slamitlkov. ~WR v najnovejših fasonah in v veliki izberi J33 ........ priparo^a ■———. IVAH SOKLIĆ. MŽ-PrUtil Panama—lainlki od 9 K do 50 K. JM 5frm 6__________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 22. avgwt» I»17. __________________________19 L stev. Kostanjev les od 1 m dolgosti, -IO cm debelosti naprej « d.fcHh ta p«to-nih kupi po najviiji oeni tvrdkai 90 J. Pogačnlk, Ljubljana, Mar. Terezlle cesta 13- Za dame! Za dame! Najugodnejši nakup! Prodajom radi velik« uloge Mas« od aavadao do ■aJBaoJioga kroja po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze Antonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Afitn?! Rssipp umetni in trgovski vrtnar hzbid i:! n. i. otačmstvD, to se netiija njegoi cveflšl^i salon samo Pod Tranco št. 2 poleg Cevijarskejja mostu. Velika zaloga suhih vencev. Izdelsvanfe šopkov, vencev, trakov i. t. d. Zunanja naročita točno. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. ■afboll MnlmlT la najboljti s2ot. ltastrovaal tedaik mi kl pffobEujeJo vsak teden mnogo ZMtamMli sli*! x baft&fi in o drugih va*ni'i -iktu^'nh domafih in tujlh d<~2odkih, ter obilo zanimive^a čtiva: pesmi, povesti, Jako vaaimlv, le« 4et«ktlvftki roman, poučne članke m Crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vz^ojeslovja. tehnike In sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka jrostilna, kavama, briv-nfca, vsako druStvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12-—. Natočnikl dobe kot nagrado slike Preš-rna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe Mttimive knjige. Naročite s „TEDEN'SKE SLIKE" takoj! PoSljite nam svoj naslov in pošljemo Vam I *tevilko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poteine pro»io m ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Mablfaaa, Franćiikanska nUca 10 L 0f&9 Ali m hoćete svojega £3^ reumatizma fprotina* iichiaia korenilo iznebiti ? 1587 Tisoči te ozdravljani! Bolećlne - ndih -n čleakih, oi«kil udj[«f »kriv lfene roke /tT4#i< a« oprmTniStvo »SlovenJtefp Nmroda«. t—S MblmM —iaiaiolotooa ~ SOBE «- 6e aiHtn a kaMalo, tate proti aoM plaol wkoai»kl pmr **•% otrok %m sredU av9«ala alt 1. ae^tmater. Ponudbe pod „ ttraaka brat otrok / !§•* " na upravn. »Slovenskega Naroda«. 2595 Vinski kamen amko 9oke, kvmiio, med, vosak, avete in anbo sad|o, sarokovo itorie, splok ?ae dotelno tn foid-ne firidolko, ha kor tndl Tlnake aode in vao vrato praznili vreč, kvpl Tsmko mnoilno po najvlijik cenah veletrgovina 2482 Anton KolenCt Celje> MA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: .. asne 2652 BI II f f I*1«*6«, jopl6«y I II f L krila, koatume, | || ■ I nočnehaljc, pe- ■ II I I rafio.modnepred- LULb mete,4portneklo- bnke insteznike. '^lo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJnbliana, Stari frg 9. Lastna hiaa. Fine otroške ob'ekce (3 in krstne oprave, ci Pre!v £ SlafSo! Preiv Gorici. I • UOIJCI Gorici. Ljubljana, Stari trg št 28. mmw#dvol(Ole$a ^^?7*^ ^^y s staro piimatiko. Sivalni itroji, gramofoni, električne iepne svetUke že kompletne Od 2 K. fiajboljie baterije. Pot«bno niska cena ta preprotlajaleo Jffehanična delavnica no Starem trsu št. 11 v fiteiiien hiši poleg goriške kletu B£u•■ at M H^BatfVaa BaVaBaVa **itu&^R K&^p^HJKS_^|^Bj |K_baB^B Niopoln^ nadomestilo ŠKROB (štirko) da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se povsodi« Glavna zaloga pri tvrdki Nilan Hočevar Ljubljana Sv. Petra cesta 28. --------B---♦♦♦—mm.------- tstotam tfoblta krtače za ribanje. Sanvostojna moč (tađi ženska), u trgovce i paplrl«Bi la knllgarao. se tprelmo IstteJ aH pexae|e. Ozira se le na prvo vrstne moči, — Naslov pove upravnifttvo „Slovenskega Naroda**. Cebulo in česen Makovsko in tuđi druge vrste 9O7~ razpoSilja v vsaki mnoiini ter IT KUPUJE SUHL^ GOBB po naiviiji dnevni ceni 2701 Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunaiska cesta št. 36. r Mestm trg št. tO. ■ 'O Razpis ženskih služb. Vojaška uprava namerava nastaviti večje število ženskih moči kot bolniške strežnice, nadalje pri pisar-niških, krojaških. kuhinjskih, snažil-nih in drugih delih pri poveljstvih, uradih in zavodih etapnega ozemlja. Služba je provizorična za čas potrebe, najdalje za čas vojne (vstevši demobilizacijo), Delavni čas: 8—10 ur dnevno. Pristojbine kategorij, pri katerih pridejo ženske moči v poštev: a) Bolniške strežnice — dnevni-na 4 K, hrana in stanovanje. b) Ženske pisamiške moči (v pi-sarniški službi ali kot telefonistinje). I. razreda, to so izvežbane đe-lavne moči, kakor perfektne stroje-piske, stenografinje, stenotipistinje in dr., mesečno 160 K in 40 K vojne do-klade. II. razreda, to so delavne moči brez prakse ali merodajnega znanja, mesečno 120 K in 40 K vojne do-klade. c) Kuharice in drugo kuhinjsko osobje: običajna krajevna dnina in erarična hrana. d) Pomožne delavke, kot šivilje, nadalje žensko pomožno osobje za ordonančna ali navadna hišna dela: običajna krajevna dnina z erarično hrano, ali brez nje. Pisamiške moči, katere dobivajo popolno hrano in stanovanje, ne do-bijo 40 K vojne doklade. Vse ženske pomožne osebe ima-jo v slučaju bolezni za dobo dveh mesecev pravico do brezplačne bolniške postrežbe v kakem armad-nem zdravilišču na bojnem polju, ali do bolniške zavarovalnine. Prosiikam, katere so oddaljene nad 20 km od bodočega službenega mesta, se vrnejo v slučaju nastavitve enkratni vožnji stroški III. razreda osebnega vlaka (civilni tarif) vstevši 50 kg prtljage. Kot starostna meja velja doba med izpolnjenim 16. in 40. letom. Kuharice v kuhinjah za. moštvo (železniških preskrbovalnih postajah) itd., šivilje, dalje ženske pomožne osebe za ordonančno in navadno hiš-no službo morajo izpolniti 20. leto. Prošnje za sprejam naj se naslove Čim prej na c. in kr. vojasko zbi-ralno postajo (Personalsammelsta-tion) v Ljubljani, Kolodvorska ulica, hotel »Ilirija«. Osebna pojasnila o sprejemnih pogojih in službenem redu daje vojaška zbiralna postaja, Ljubljana - Kolodvorska ulica, hotel »Ilirija« med 9.—12. uro đopoldan in 3.—6. uro po-poldan. Prosilke za pisarnlsTco službo morajo navesti v lastnoročno pisani kolekovani prošnji: Kategorijo zaproSene službe, rojstne podatke, domovinsko pristojnost, veroizpovedanje, stan odnosno ali vdova ali sirota (po kom), krstno ime in priimek in natančni naslov stanovanja. Prošnji naj se priloži: 1. Zadnje šolsko, sposobljenostno — ali službeno spričevalo, katero se po vporabi vrne, 2. zdravniško mnenje glede fl-ziČne zmožnosti prosilke, 3. od politične oblasti izdano nravstveno spričevalo. Vse ostale prosilke zamorejo vlagati prošnje pismeno ali ustmeno pri vojalki zbiralni postaji v Ljubljani, Kolodvorska ulica — hotel »Ilirija«; priložiti morajo pod točko 1—3 označene dokumente s sabo. Službeno razmerje se zamore končati obojestransko s Hdnevnim odpovednim rokom. S to službeno nastavitvijo ni združena nobena pravica do definitivne nastavitve ali kake druge pre-skrbe. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani » O«lwUfc« Bl»,wte« 10,000*— fcr—. ■ Stl*Hairj#Vai UliOal MtlVa 2. ■•»——! fm**! •fcr»gl^i7»OO.OOO fc^T. Poslovalnica a kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Ceknrcu. Trstu. Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. --------------------------------------. ***•••«•■ — - I lajrit li prte* veo vrelo ifioailalt paatrlev, ftaaodri ototKm tatom in dovoijuje ,.o.. n. ■.»litu. i. t.>»» r.l«. | aprovi«aoij.ke kredite. ^---------------- -___