štev. 20 — Leto VI. PTUJ, 15. maja 1953 OKRAJNO GLASILOSOCIALISTtCNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CRTONISTVO IK UPRAVA mij lOO. 0. NADSTROPJE - TELEFON 87 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PODRUŽNICA PTUJ STEV 643-T-20e OSBJOje UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02B ROKOPISOV VRAČAMO - HSKA MARIBORSKA TISKARNA -ETOA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 d«. ČETRTLETNA 100 DIM Cena din 10.— Okrog nas 2alostna usoda BREZPLODNIH POGAJANJ V PANMUNDZO- MU se nadaljuje. Kakor poročajo tuje agencije, so predstavniki Združenega poveljstva v sredo predložili svoje protipredloge na kitajsko-severnokorejski načrt, o katerem smo poročali že zadnjič. Tako na primer sprejemajo Šved- sko, Švico, Češkoslovaško, Polj' sko in Indijo kot bodoče članice nevtralne korrusije, toda samo za vojne ujetnike, ki niso korejske narodnosti. Le-te naj bi takoj po podpisovanju premirja spustili in jih smatrali kot navadne civilne osebe. Ze na pnri pogled je jasno, da takega predloga v Pekinga in Fenjangu ne bodo sprejeli. Za- misel o korejskih vojnih ujet- nikih, ki r.aj bi postale navadne civilne osebe, namreč- izvira iz juinokorejskih krogov, njen tvo- rec pa je južnokorejski diktator in predsednik Sing Man Ri. Zna- no je, da ima Združeno povelj- stvo v taboriščih Južne Koreje nekajkrat več severnokorejskih vojakov, kakor severno povelj- stvo južnokorejskih. Teh bi se hotel ^polastiti* južnokorejski diktator s propagando ali s ka- kimi drugimi sredstvi. Potem bi se v resnici zgodilo, da se veliko število nekdanjih severnokorej- skih vojakov ne bo hotelo vrniti V domovino. AMERIŠKA GONJA PROTI \ INDIJI in njeni prisotnosti v nevtralni komisiji v sedanjem primeru vsekakor ni na mestu. Tudi prigovarjanje, čel da Indija v odnosu do korejske vojne ni nevtralna in da predstavlja opo- ro ■''komunističnemu severu«, je močno pretirano. Resnica je, da ee je Indija na vso moč trudila, da bi se korejska tragedija čim prej končala. Odtod tudi njena resolucija o Koreji, ki jo je ge- neralna skupščina OZN sprejela na jesenskem delu VIL zaseda- nja z veliko večino in katere elemente zasledimo tudi v naj- novejšem kitajsko-severnokorej- skem predlogu. Drugo vojno žarišče v Aziji — INDOKINA, je po svoji ostrini \ malce popustilo. Vietnamske osvobodilne čete Ho Si Minha še vedno čakajo nedaleč laoške prestolnice Luang Prabang. Ni zanesljivo, ali jo bodo sploh na- padle. Nekateri zahodni krogi sodijo, da je imel Ho Si Minhov vdor v Laos samo ustrahovalni pomen. Z njim naj bi po nasve- tu iz Pekinga vplivali na hitrej- ša in uspešnejša pogajanja o Koreji in po sklenjenem premir- ju na vsa ostala sporna azijska vprašanja med Vzhodom in Za- hodom. Drugi spet sodijo, da gre Zd bodočo združitev prebival- j stva, ki govori jezik Tai. Pri-* padrdki tega naroda žive v za- hodnem Vietnamu, v Laosu, vzhodnem delu Siama, v burman- ski državi San in v južnem delu Kitajske. To združitev baje pod- pira tudi Peking. { Slišijo pa se tudi še drugačni glasovi. Četudi je ameriški zuna- nji minister DuUes izjavil, da ameriška vlada kljub želji neka-1 terih senatorjev ne bo povezo- vala vprašanja Koreje z Indoki- no, pa kažejo prigovarjanja Franciji, naj vdor Ho Si Minho- vih čet v Laos postavi pred Združene narode, nekaj povsem drugega. V tem smislu je tudi iczumljiva velika ameriška po- moč Indokini, ki jo predvideva ameriški proračun za prihodnje proračunsko leto. Ce bo temu res tako, potem v bližnji bodočnosti ni pričakovati pomiritve na daljnem Vzhodu in še manj v jugovzhodni Aziji. Po vesteh iz EGIPTA so se britansko-egiptovska pogajanja o umiku britanskih čet s sueškega področja razbila. Te dni je na svojem obisku državam srednje- ga Vzhoda prišel v Kairo ame- riški zunanji minister Dulle$, ki naj bi med drugim izgladil bri-, tansko-egiptovska nesoglasja.' Imel je že več razgovorov s j predstavniki egiptovske vlade in [ predstavniki komisije, ki se je pogajala z Angleži. Vendar egiptovsko javno mnenje zavra- ča te vrste posredovanja. Tisk piše, da £o se v Londonu in Washingtonu vnaprej domenili '■ o »re-Utvi« sueškega vprašanja Tia škodo Egipta, četudi govore na obeh straneh o potrebi umika britanskih čet s sueškega pod-^ ločja. Vse preveč namreč po- udarjajo, da morajo biti vojaške naprave in oporišča v stalni pri-' Pravljenosti in v primeru agrs- ■^svobodnega sveta*. V Egiptu menijo, da je Velika Britanije »agresivna sila na srednjen Vzhodu«, zato se tudi ne moreji spoprijazniti s tako rešitvijo. V PERZIJI se še vedno vodi podtalna borba med pristaši predsednika dr. Mosadika in ša- hovimJ pristaši, četudi ima ta spopad luJntam drugačno lice. \ Francoske oblasti v TUNISU ao okrepile svojo gonjo proti na- j cionolističnim silam. Zaprle so \'eč/e število pristašev stranke Neodestur. Znano je, da so Tu- nežani bojkotirali nedavne ob- činske volitve v Franciji in Tu- nisu. Kakor kažejo zadnja poročila z madžarsko-jugoslovanske meje, so PROVOKACIJE MADŽAR- SKIH OBMEJNIH ORGANOV spet na dnevnem redu. Tako je ^ prišlo dne 5. maja pri vasici Go- la v koprivniškem okraju do streljanja na naše stražarje in na našo patrolo. Naše tajništvo za 7unnnie mdeve je v nosehni noti Budimpešti pojasnilo ta primer, hkrati pa navedlo vrsto ostalih madžarskih kršitev. Znova je priporočalo, naj prične z delom mešana jugoslovansko-madžar- ska komisija, ki bi sproti od- pravljala incidente. Ob koncu še nekaj besedi o PREDVOLILNI KAMPANJI V ITALIJI, ki gre te dni h koncu. Vse italijanske stranke uporab- ljajo vprašanje Trsta, t. j. v res- nici napade na našo državo, kot glavni argument, s katerim si hočejo navezati italijanske vo- livce. Predsednik dosedanje vla- de in vodja klerikalne krščan- sko-demokratske stranke De Ga- spsri je v enem od predvolilnih govorov celo dejal, da preti Ita- liji fašizem, če ji zahodni zavez- niki ne bodo dali — Trsta. To je hkrati tudi nov pritisk na Za- hod, kakršnega se je doslej vedno posluževal pred takimi ali podobnimi volitvami. V predvo- lilni borbi ga močno podpira Vatikan in katoliška cerkev, ki na razne načine vpliva na svoje vernike. V odbor® Sosslollstične zveze delovnega Ijudsivo izvolimo aktivne borce za socializem v soboto je bila seja Izvršne- ga odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva za ptujski okraj. Glavna točka dnevnega re- da na seji je bila: volitve v organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. V uvodnili besedab je tovariš Jože Tramšek, predsednik okraj- nega odbora SZDL prikazal po- litično in organizacijsko stanje v organizacijah SZDL v okraju in poudaril, da je večina naših osnovnih organizacij razumela svojo vlogo, ki ji gre kot osred- nji politični organizaciji v naši družbi. Na žalost pa je v okra- ju tudi nekaj takih organizacij SZDL, ki svoje vloge iz kakr- šnih koli razlogov niso uvelja- vile. Politična neaktivnost osnovnih organizacij SZDL se je pokazala posebno tam, kjer je socialni sestav odbornikov teh organizacij slab, t. j., da v od- borih sploh ni delavcev, komu- nistov in žena, kjer organizacije SZDL »vodijo« razni, socializmu nenaklonjeni ljudje. Takih or- ganizacij je v okraju sicer malo, a kjer so, predstavljajo resno oviro za politično delo Sociali- stične zveze. Organizacije Socialistične zve- ze DL bodo morale pri teh vo- litvah zlasti paziti na to, da bodo v njihove odbore prišli ljudje, ki so aktivni borci za izgradnjo socializma, ki bodo sposobni vo- diti vse politično delo na vasi in ki bodo znali organizirati in voditi borbo proti vsem poja- vom izkoriščanja človeka f>o člo- veku, ki se danes še pojavlja, posebno po reorganizaciji KDZ; ko razni vaški bogataši in drugi izkoriščevalci mislijo, da je zo- pet prišel čas, ko se bodo lahko vsedli na hrbet delavcev in vi- ničarjev. »Socialistična zveza delovnega ljudstva je tista organiza- cija,« je poudaril tov. Tram- šek, »ki se mora brigati za našo celotno politično, gospodarsko in kulturno dejavnost, ki nima nobene omejitve političnega de- la. Socialistična zveza je odgo- vorna za delo naših ljudskih od- borov, ne da se pojavlja kot skrbnik, ampak da čuva in skr- bi, da bo delo teh organov ljud- ske oblasti v skladu z našimi splošnimi smernicami — izgrad- njo socializma.« Naloga SZDL pri poglabljanju ljudske demokracije je, da bo ustvarjala tribuno mišljenj, da bodo člani SZDL izražali svoja mnenja svobodno, stvari pa, ki jih je organizacija SZDL spreje- la v svoj program dela, morajo zagovarjati, ne samo na sestan- kih organizacije, ampak kjer koli se nahajajo; člani Sociali- stične zveze se morajo boriti za smernice, ki so jih sprejeli na sestanku svoje organizacije. Ja- sno pa je, da demokracija pri nas ne more imeti nič skupnega z anarhizmom ali kvasidemo- kracijo, ampak mora sloneti na socialistični podlagi. Ce stvari tako postavljamo, potem na osnovi tega jasno sle- di, da bomo v odbore SZDL vo- lili predvsem delavce in male kmete ter ne bomo dopustili, da bi se v odbore vrinili vaški mogotci, kot je bil to slučaj na Dravskem polju. Zavedati se namreč moramo, da vaški bo- gataš, ki je v svojem bistvu ku- laško nastrojen, tudi ni prijatelj socializma in da kot tak v od- bor Socialistične zveze delovne- ga ljudstva ne spada. Zamisli- mo si samo, kako se bo tak va- ški veljak, ki je sam največji pobornik izkoriščanja človeka po človeku, boril proti Izkori- ščanju? Kako se bo tak veljak boril za interese viničarjev in brezzemljašev? In končno, kako se bo tak odbornik boril za so- cializem na vasi, če je sam na- sprotnik izgradnje socializma? V času volitev bomo morali prav tako posvetiti mnogo tru- da za razširitev članstva So- cialistične zveze. Nekaterim osnovnim organizacijam SZDL prav gotovo ne more biti v po- nos, da imajo vključenih v So- cialistično zvezo delovnega ljud- stva le 40 pa tudi manj odstot- kov volilnih upravičencev. Osnovne organizacije SZDL se bodo morale pri sprejemanju res držati načela, da je član SZDL lahko vsak državljan, ki je za izgradnjo socializma. Zato tudi nobeno versko ali ideolo- ško prepričanje ne more biti ovira za članstvo v SZDL. Po sklepu seje Okrajnega iz- vršnega odbora, morajo biti vo- litve v vaške in občinske od- bore SZDL končane do 15 ju- nija t. 1. Občinski odbori naj takoj skličejo svoje seje in po- vabijo predsednike in sekretar- je vaških odborov ter ostale aktiviste na vasi (člane ZKS) in se pogovore o času izvedbe va- ških ^ konferenc in postavijo ključ, po katerem bodo vaške konference volile delegate za občinsko konferenco SZDL. Ključ je postaviti tako, da bo občinska konferenca imela okrog 50 delegatov. Volitve na vaških konferencah so pravilo- ma tajne, če konferenca ne skle- ne drugače, volitve v občinske odbore pa morajo biti tajne. Vaška konferenca voli 7—5- članski odbor in 3—5-članski nadzorni odbor in delegate za občinsko konferenco. Občinska konferenca voli 7—IS-člemski odbor in 3—-5-članski nadzorni odbor ter delegate za okrajno konferenco SZDL. Okrajni iz- vršni odbor SZDL je določil ključ, po katerem se volijo de- legati za okrajno konferenco, in sicer: v občinah, kjer je manj kot 450 članov, voli občinska konferenca 3 delegate, v obči- nah, kjer je nad 450 članov SZDL pa na vsakih nadaljnjih 150 članov po enega delegata za okrajno konferenco. Da bi zagotovili udeležbo že- na v odborih Socialistične zveze je nujno, da vaške konference še pred izvedbo volitev določijo, koliko odboi-nikov naj bo žena in koliko moških. Ce n. pr. kon- ferenca sklene, da bodo v va- škem odboru SZDL 4 moški in 3 ženske, potem je to smatrati za sklep, ki je bil sprejet na de- mokratičen način in se mora upoštevati ne glede na to, da je bilo s tajnim glasovanjem iz- voljenih 5 moških. Ce bomo ta- ko postavljali stvari, seveda zo- pet nebirokratsko, potem bomo zagotovili udeležbo naših žena v odborih Socialistične zveze. Važno pri teh volitvah je tu- di to, da bodo člani ZKS naj- aktivneje sodelovali pri izbiri kandidatov za nove odbore in da se tudi sami ne bodo odtego- vali funkcijam. Vsako odtegova- nje članov ZKS od sodiilovanja v odborih Socialistične zveze, bodo morale osnovne organizaci- je ZKS resno predislratirati in kaznovati take člane tudi z iz- ključitvijo iz članstva ZKS. Marsel K. KeorguulSfUcilu zadrug iu urejevanje imovinskih odnnnov v okraju Komisija za reorganizacijo za- drug je do danes obiskala vse delovne zadruge v okraju in članom na sestankih tolmačila namen in koristi reorganizacije v posameznih zadrugah. Povsod je bilo opaziti, da za- družniki niso razumeli smisla in namena ter koristi reorgani- zacije. Vso stvar so po svoje tolmačili posamezniki in tako ustvarjali napačno javno mne- nje. Pokaralo se je, da je reorga- nizacija nekaterih zadrug res nujna, tudi tam, kjer hočemo preprečiti gospodarsko in poli- tično škodo, ki bi nastala za- radi slabega vodstva in izkori- ščevalskih tendenc v zadrugah. Najznačilnejši primer, ki za- hteva takojšnjo reorganizacijo, je KDZ v Tmičah. Iz zadruge so izstopili vsi kmetovalci in prevzeli nazaj svojo zemljo in inventar. Ostali, ki so še v za- drugi, so kmečki sinovi in hčer- ke v starosti od 16 do 18 let. Ti bi si radi z delom v zadrugi zaslužili nekaj denarja, ker ga doma na posestvu redno me- sečno ne dobivajo. Ostali so tu- di bivši zadružni funkcionarji s popolnoma jasnim namenom, da si ob dosedanji organizaciji in delu zadruge dogradijo hiše in gospodarska poslopja, ki jih v času »vladanja« niso dokon- čali. Namen špekulacije je tu- kaj očiten in terja nujno reor- ganizacijo. Zemljišča, ki izvira- jo v glavnem iz sklada zaple- njene zemJje, bodo arondirana kot so danes in z malenkostni- mi spremembami dodeljena Kmetijskemu gospodarstvu v Staršah. Tudi KDZ Sobctinci, ena naj- večjih naših zadrug, bo reorga- nizirana. Ta se bo skrčila. Iz- stopili so kmetje iz Prvenc in dobili tudi vrnjeno zemljo. Ure- jeni še niso odnosi z vloženim inventarjem. Tudi nekateri kmetje iz Sobetinc so izstopili. V zadrugi je ostalo le doseda- nje jedro zadruge, in to okrog 40 najzavedncjših zadružnikov. Zadruga se bo med letom spre- menila v splošno kmetijsko za- drugo s kmetijskim posestvom, strojno postajo, trgovino, mi- zarsko delavnico, kovačnico itd. in na ta način zopet na široko odprla vrata tistim, ki bi hoteli z njo sodelovati. Zanimiva je bila razprava o reorganizaciji KDZ Središče. Tudi tukaj je zadruga izgubila kmete, ki so izstopili. V zadrugi je ostalo 15 zadružnikov z zem- ljo, ki je po večini obče ljudska imovina in je bila zadrugi do- deljena v izkoriščanje in uprav- ljanje. Preostali zadružniki so uvideli, da je tako stanje nemo- goče in predlagali občnemu zbo- ru KZ, da bi se vključili kot po- sestvo kmetijske zadruge. Občni zbor je po krivdi protiagitacije posameznikov priključitev KDZ odklonil. Ti so namreč trdili in tolmačili, da bo uredba, ki ta- krat še ni izšla, rezultat njiho- ve zmage in potrditev nujnosti likvidacije KDZ, ker so te po njihovem mnenju vezane na nemogoče oblike kmetijskega zadružništva. »Pametnejši« so seveda priključitev zagovarjali, kljub temu pa se javno izražali, da bodo pomagali v najkraj- šem času dokazati, da je tako zadružno gospodarjenje neren- tabilno in da bodo posestvo že primemo uredili, da se bo po- časi razšlo. »Najpametnejši« pa so trdili, da je najbolje stvar razdeliti na parcele po 15 arov med 200 gospodarstev v vasi. Kakor hitro so zadružniki v KDZ spoznali, kam merijo taki načrti, je zbor preklical sklep o priključitvi in komisiji za reor- ganizacijo zadrug predlagal, da naj zadruga preide v socialistič- no kmetijsko gospodarstvo Strukturi parcel, ki tvorijo iz- razito velike zaokrožene površi- ne, je sedanja mehanizacija po- sestva zadosten garant, da se bo dosedanja zadruga pod dobrim strokovnim vodstvom v krat- kem času razvila v dobro so- cialistično gospodarstvo, ki bo imelo pomembno vlogo v kme- tijski preobrazbi okolice. Reor- ganizacija zadruge v socialistič- no gospodar^^tvo bo izvedena v najkrajšem času. Zadruga v Litmerku se ie od- ločila, ostati tudi v bodoče kot delovna zadruga, čeprav je bil predlog, da se priključi k dr- žavnemu kmetijskemu gospo- darstvu v Ormožu. Dosedanje delo zadruge dokazuje, da so zadružniki na pravi poti in ka- žejo se prvi resni uspehi. Da- nes razpolagajo s 3 milijoni din lastnih sredstev. Skrbno obde- lujejo vinograde in jih tudi si- stematično obnavljajo. Zadrugi Dravinjski vrh in Gorca-Dežno sta odklonili prvotni načrt reorganizacije, ki je predvideval, da bi se naj pri- ključili k Državnemu posestvu Podlehnik. Res, vse kaže, da je bil načrt nekoliko pretiran in preveč na veliko zasnovan; pa- metno pa bo morda prisluhniti predlogu zadružnikov v Gorci, ki predlagajo samostojno držav- no posestvo in so v tej zahtevi zelo trdni. V Dravinjskem vrhu si glede organizacije se niso na jasnem zaradi tega, ker se pre- pirajo, ali bi bila boljša pri- ključitev k Turnišču ali k Pod- lehniku. E>rži, da je večina za prehod v socialistični sektor in bo komisija imela le nalogo, da odloči, katera priključitev bi bi- la bolj smotrna oz. nalogo, do- seči kompromis. Obe vinograd- niški delovni zadrugi v Halozah sta finančno dobro situirani in tudi organizacijsko toliko utrje- ni, da bi v skrajnem primeru lahko ostali neizpremenjeni. Gospodarsko in organizacijsko trdna je zadruga Osoinik. 4 mi- lijone dinarjev dobička v lan- skem letu in neprestano delo na razširitvi plantaž dokazuje, da je zadruga na pravi poti. Za- družnikom je bilo povedano, za- kaj in kako reorganiziramo za- druge. Tudi pri njih se je po- javila želja, preiti v socialistič- no gospodarstvo in si tako ure- diti socialno zavarovanje in drugo. Dokončno pa se vendar še ne morejo odločiti. V načrtu je tudi priključitev bližnje Vi- nogradniške zadruge v Grajeni k zadrugi Osojnik, ker je s tem racionalno in napredno gospo- darstvo bolj zagotovlieno kot pa v sedanl zadrugi. Člani za- druge Osojnik priključitev za- druge v Grajeni ©dobravajo. Tudi člani zadruge v Grajeni so j po večini za združitev. I Ne odobravajo pa v zadrugi Osojnik prvega predloga, da bi se z združitvijo uredilo veliko posestvo, sestavljeno iz zadruge Osojnik, zadruge Grajena In t Kmetijskega gospodarstva v i Ptuju. Morda bo res združitev zadrug Osojnik in Grajene ter prehod te nove zadruge v držav- no kmetijsko gospodarstvo naj- I boliša rešitev. I Komisija ve, da bo najtrši oreh reorganizacija KDZ Trni če in Sobetinci zaradi ureditve za- pletenih lastninskih odnosov. K. C. na POT je krenila GLAVNA ŠTAFETA lr HRVATSKE Glavna štafeta lr Hrvatske se je podala na pot v sredo iz Slana in že prispela preka Met- koviča. Kardeljevega In Podpo- re v Makarsko. Štafeta z otoka Visa pa je prispeSa isti dan na Hvar, od koder je nadaljevala pot s štafeto tega mesta in se v JDrveniku spojila t glavno štafeto otoVa Lastovo in pol- I otoka PeUešca. Bliža se radostni dan. ko bo naš ljubljeni tov, Tito prazno- val 61. rojstni dan. To ni samo njegov praznik, ampak praznik vseh državljanov, še posebno pa mladega rodu, ki se je s svo- jim delom in učenjem odločil stopati po poti, ki nam jo je za- črtal naš dragi tov. Tito. Mladina mesta Ptuja priprav- lja v pozdrav za njegov 61. rojstni dan prvi »Mladinski te- den« ptujske mladine. S pro- gramom v mladinskem tednu bo tudi mladi rod Ptujčanov skupno z vsemi delovnimi ljud- mi Jugoslavije svečano prosla- vil ta dan. V tem tednu bo sledeči pro- gram: Nedelja, 17. maja 1953: Ob pol 10. uri svečana otvo- ritev in sprejem delegacije pri- morske mladine iz Postojne na | Titovem trgu. Sodeluje godba I na pihala. Od 11. do 13. ure ogled mu- zeja na gradu. Ob pol 15. uri v dvorani pri »Slonu« veseli mladinski po- poldan s plesom. Sodeluje mla- dinski tamburaški orkester va- jeniške šole ter gimnazijska mladina s svojim programom. Igra gimnazijski plesni orke- ster. Ponedeljek, 18. maja 1953: Ob pol 12. uri Titova Štafeta na Kvedrovem trgu. Ob pol 16. uri cros predvoja- ške vzgoje centra Ptuj. Start in cilj pred šolo učencev v gospo- darstvu raznih strok. Ob 20. uri svečana akademija v gledališču — prireja mladina gimnazije. Torek, 19. maja 1953: Ob 19. uri v domu JLA ša- hovski dvoboj med mladino in gamizijo JLA Ptuj. j Ob 16. urj mladinska pred- , stava v gledališču »Scapinove | zvijače«. Prireja mladina gim- nazije. Sreda, 20. maja 1953: Svečani sestanki v osnovnih mladinskih organizacijah. Četrtek, 21. maja 1953: Ob 16.30 nogometna tekma med nogometnim društvom Drava in gamizijo JLA Ptuj na nogometnem igrišču. Ob 20. uri »Scapinove zvija- če« — prireja mladina gimna- zije. Predprcdaja vstopnic 20. maja 1953, od 15. do 17. ure pri gledališki blagajni. Petek, 22. maja 1953 Ob 16. uri odbojkarska tek- ma med mladino gimnazije in gamizijo JLA Ptuj na igrišču dijaškega doma. Sobota, 23. maja 1953: Ob 18. uri tekmovanje v na- miznem tenisu med mladino Ptuja in garnizijo JLA Ptuj v domu JLA Ob 20. uri mladinski večer v domu JLA Ptuj. Program pri- redi mladina gimnazije. Ob tej priliki bo razglasitev zmagoval- cev v tekmovanjih tedna. Nedelja, 24. maja 1953: Okrajn^ gasilski dan. Poned^jek, 25. maja 1953: Ob 20. uri okrajna fizkultur- na akademija na Titovem trgu. Priredi telovadno društvo »Par- tizan«. Mestni komite LMS Ptuj Tudi iz Vitomarc bo krenila Titova štafeta Kakor po vsej Sloveniji se pripravljajo na 61. rojstni dan Tita tudi v Vitomarcih, od ko- der bo štafeta šolskih otrok in štafeta predvojaške vzgoje. Šta- feta šolskih otrok bo krenila na pot s pozdravnim pismom od šole Vitomarci do Trnovske vasi, kjer jo bodo sprejeli tam- kajšnji otroci ter nadaljevali pot proti Dcsterniku. Tekači štafete predvojaške vzgoje pa bodo krenili na pot od mostne tahtnice Derbetinci pa do križišča Svetinci-Gomil- ce, od koder bodo nadaljevali pot mladinci predvojaške vzgo- je iz Destemika. Tako bo tudi letos mladina iz Vitomarcev pripravila ve- selje svojemu maršalu Titu. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 15. maja 1953 Vinogradniki, rešile vinograde pred propadom Močna slana in mraz od 10. do 12. maja, sta uničila nad i.>oio- vico letine in ogražata pridelek v naslednjem letu. Vinogradnik mora takoj opraviti nekatera dela, ki normalno niso potrebna. S pinciranjem oz. z rezjo je tre- ba uravnati rast onih mladik, bodočih rozg, ki so za nadaljnjo rodnost in trsno obliko potrebne. Ce tega ne bomo izvedli pra- vilno oz. dopustili, da se mladi- ke na trsu razvijajo kar po svoje, dobimo mnogo slabih rozg, ki nam ob rezi spomladi niso potrebne. Trs bo potrošil vso moč za rast mnogih nepo- trebnih rozg. Tudi škropivo bo- mo po nepotrebnem trosili v za- ščito teh rozg, ki bodo spomladi odpadle za kurjavo. Zaradi majhnega pridelka, moramo letos varčevati, zato dajemo sledeča navodila: Vsa skrb vinogradnika mora biti v tem, da reši letošnji na- stavek in vzgoji na trsu 6 do največ 8 rozg, ki so nujno po- trebne za bodočo trgatev in za običajno trsno obliko sploh. To število rozg je potrebno za rast listov, brez katerih se trs posu- ši. S škropljenjem čuvamo liste pred propadom, v tem primeru bomo pa imeli dovolj rozg, iz katerih listi zrastejo in trs pre- hranjujejo. Cim spoznamo to važnost, ki jo vrše listi, vemo takoj, da nam je neko število rozg na trsu po- trebnih. Rekli smo, da jih je dovolj vsaj 6. Teh 6 rozg mora zrasti vrh kola in jeseni dobro dozoreti, ima naj 10 listov po izvršenem vršičkanju. To dose- žemo na sledeči način: a) Mlsdike, ki so pozeble samo na delu vršička, bodo izbile za- listnik za prvim zdravim listom. Ta mladika tvori podaljšek rozge. Ce je treba, odščipnemo ararznjeno mladiko nad tem li- stom. Rana se bo hitro zarasla. Ta podaljšek mladike negujemo tako kakor ostale rozge, ki niso pozeble in so nam potrebne. Vse ostale zalistnike, ki bi odgnali iz nižjih očesc, odstranjujmo, kot to delamo pri pletvi. I b) Mladike, ki so zmrznile do zadnjih dveh listov, pinciramo nad predzadnjim ali celo zad- njim zdravim listom. Tekom enega tedna vidimo razvoj mla- dik in obdržimo tisto, ki kaže pravilno mesto za bodočo vzgo- jo in močno rast, da čimprej doseže stanje, ki bi ga morala rozga imeti v tem letnem času. Tako vzgojimo na vsakem rezniku po dve rozgl, ki sta v i bodoče potrebni, da jih določi- mo za daljno rodnost in obliko. Trs z dvema reznikoma ima to- rej 2X2 4 rozge. s tremi rez- niki pa 6 rozg. To število rozg zadošča. c) Sparon (ločen, konjič), ki nima zelenih mladik, kjer je to- rej vse pozeblo, odrežemo nad zadnjim zdravim poganjkom nad osnovo. Te mladice vzgoji- mo v rozgo, ki nam je event potrebna pri rezi prihodnjo po- mlad. Obrezan trs na dva resnika in en šparon naj obdrži letos 6—8 mladik. Večje število rozg je na škodo trsa in niso potrebne pri bodoči rezi. d) Kjer so zmrznili vsi zele- ni deli trsa in tudi iz stranskih očes ni pričakovati novih po- ganjkov, bodo izbili novi po- ganjki iz starega lesa. V tem primeru vzgajamo te mladike tako, kakor je povedano zgoraj. Pri pletvi odvisnih mladik pač puščamo najmočnejše, ki so raz- vrščene na trsu tako, kot jih že- limo. Zelena res oz. pinciranje, ima namen vzgojiti nov rodni les na trsu, da nam vinska letina 1954. leta ne izpade. Črpanje trsa z nepotrebnimi rozgami, ki služi- jo potem za kurjavo, pa ni go- spodarsko. Pozebla mladika ima zamaza- no-vodeno-temno barvo, zdrava pa lepo zeleno. Trta bo sedaj bujno pognala mnogo novih mladik, ki so za- ostajale v razvoju in bo njih rast najbolj bujna ravno v času toplih dni. V tej dobi bo razvoj trosov peronospore hitrejši, torej škropimo v krajšem razdobju kot običajno. Da nam pero- nospora ne poveča škode, je po- zornost na mestu. Mnogi vinogradniki so v sti- ski zaradi nabave škropiva, ker ne morejo pričakovati možnosti odplačila jeseni. Da štedimo, uporabljajmo cenejše škropivo, zato priporočamo škropljenje z bakrenim apnom, ki stane 32 di- narjev kilogram. Za 100 litrov škropiva, pri porabi 1.5 kg, sta- ne ta brozga 48 din, dočim sta- ne 100 litrov škropiva iz modre galice in apna 100 din. Ob su- hem vremenu bakreno apno po- polnoma nadomešča modro ga- lico vsaj za prvo škropljenje trsa. Za 100 litrov škropiva odteh- tamo 1,5 kg bakrenega aprxa in ga najprej zmešamo v škafu z malo vode v gosto kašo. To ze- lenkasto gosto kašo vlivamo med dobrim mešanjem v pri- pravljenih sto litrov vode. Škro- pivo Je pripravljeno in odpade vsako dodajanje apna. Ce temu škropivu dodamo 250 g Kumu- lusa ali 1,5 kg žvepleno-apnene brozge ali 250 g Sumparola, odpade žveplanje z ventitiranim žveplom. Tako pripravljeno škropivo prepreči nastop pero- nospore in oidija (plesnivca). To- rej škropimo in žveplamo isto- časno. Opozarjamo vsa vinogradni- ška posestva, da bomo v nasled- njih številkah nadaljevali z ob- javo potrebnih navodil. Svet za vinogradništvo okraja Ptuj Nevarnost tihih pogodb o nepremičninah Po neuradnih vesteh priprav- lja Zvezni izvršni svet spre- membo zakona o prenosu ne- premičnin, v smislu katerega se bodo reševale že sedaj vlo- žene in nerešene prošnje za prenos na podlagi raznih po- godb. Čakanje na novi zakon se že odraža pri zastoju v re- ševanju dosedanjih prošenj, na terenu pa v tem, da se sklepa- jo razne tihe pogodbe in dogo- vori, ki bi se naj sklicevali še na stari zakon. Postopek s tihi- mi pogodbami gre seveda v ve- čini primerov na škodo tistih oseb, ki so že nasedle in dale večjo ali manjšo akontacijo brez sigurnosti. Če bo tihi do- govor veljel ali ne Vsekakor je v interesu zaščite nepouče- nih ljudi pred tovrstnim izko- riščanjem, da se jih javno opo- zori na nevarnost pogodb in dogovorov preden izide nov za- kon o prenosu nepremičnin. Kmecio Bii'ad na bo ktcs doblfa v Turnišču kmetifslco so!o (Nadaljevanje) Ne trdim, da ni praksa izven šolskega posestva malo nerodna in v dosedanjem delu naših kmetijskih šol nenavadna. Pre- pričan pa sem, da ima tudi svo- je dobre strani. Morebitne or- ganizacijske težave (prevozi učencev) se bogato poplačajo z delom v zglednih ustanovah za- radi stroke same in zaradi naj- bolj življenjskega spoznavanja in učenja načina delavskega upravljanja podjetij in zadruž- nega življenja v zadrugi. I^aslednja načelna misel, ki se mora okrog šole razčistiti, je trajanje šole. Treba se je odlo- čiti za eno- ali dvoletno šolo Tukaj so mnenja deljena. Tisti, ki zagovarjajo stališče trenutne rentabilnosti za kmeta, ki pošlje sina aH hčerko v šolo želijo enoletno šolo. Drugi zopet, ki zagovarjajo temeljito strokovno izobrazbo, pravijo, da je nujna dvoletna šola. Le ta lahko zado- sti mmimalne potrebe v res strokovni izobrazbi v obširni kmetijski vedi. Ogrevam se za dvoletno šolo in sem prepričan, da se v enem letu daleč ne mo- re naučiti tega, kar bi bilo mi- nimalno potrebno za razumeva- nje vseh mogočih okoliščin v kmetijski proizvodnji Očitek, da daljše šolanje od- tuji učenca od dela na domačem posestvu in ga navadno u?meri v druge poklice in morebiti tu- di v uradniško .službo, je manj umesten Tudi dru,£?i poklici za- ! htevajo danes določeno izobraz- * bo in je malo verjetno, da bi se absolventi te šole usmerjali dru- gam kot v kmetijstvo. Tudi na- loga šole je, da vzgaja tako. da učenci ne bodo silili drugam temveč se resno oprijeli moder- nega kmetovanja na domačem posestvu kamor se • bodo vrnili po končani šoli. ; Razprava o teh problemih je sprožila tudi vprašanje ali ni dovolj za kmečkega fanta ali dekle kmetiji-ka nadaljevalna šola. ki bo po osnovnih šolah na podeželju uvedena verjetno še letošnjo zimo in bo trajala 2—3 zimska obdobja. Ustanovitev kmetijskih nadaljevalnih šol je resen korak naprej h kmetijski izobrazbi, vendar še daleč ne more zadostiti potrebam kme- tijtsva kot stroke in znanosti Take šole bodo dale naši mla- dini le splošno kmetijsko iz- obrazbo in jim vzbujale veselje do tega poklica. Kmetijska stro- kovna šola pa bo aala aosolven- tom solidno strokovno znanje, ki ga bodo s pridom uporabljali doma in izboljševali proizvod- nost na, posestvu Mnenja sem. da so ene jn dru- ge šole potrebne in da mora bi- ti njih delo tesno povezano Vztrajati pri misli, da lahko sa- mo kmetijsko nadaljevalna šola nudi bodočemu naprednemu kmetu, kar je za njegovo dobro delo potrebno, se gni zdi manj primerno in mogoče celo odraz nepoznanja kmetijstva kot zna- nosti, ki mora v današnji praksi razumeti in obvladovati mnoge, zelo zamotane kemične, biolo- ške, pedagoške in druge pro- cese. Vrniti se moram k že omenje- nim stroškom šolanja. Mesečna oskrba gojenca v internatu bo stala okrog 3000 dinarjev. Res je, da bi marsikateri kmet imel težave s plačilom, če bj moral celotno breme prevzeti na last- na ramena. Tudi tu je rešitev in predlagal bi naslednje. Kmeto- valec, ki pošlje otroka v šolo. naj bi plačal mesečno 1000 do 1500 dinarjev — po premoženj- skem stanju. Drugih 1000 dinar- jev si bo učenec zaslužil s prak- tičnim delom na posestvu, ki se mora prav tako oceniti in pla- čati. Tretjih 1000 dinarjev naj prispevajo naše kmetijske za- druge, delovne zadruge, kmetij- ska podjetja in drugi kot šti- pendijo Mislim, da zadružni odbori in tudi upravni odbori in delavski sveti podjetij razumejo kaj po- meni tudi za njihov uspeh in delo kmetijska izobrazba in šti- pendije ne bodo odrekli, ko bo- do interesenti prosili. Vsaka kmetijska zadruga bo med dru- gim storila zelo veliko za na- predek kmetijstva, če bo letno štipendirala enega ali dva učen- ca kmetijske šole. Po končani šoli bodo imela moralno in ma- terialno pravico od absolventov šole zahtevati njihovo pomoč pri svojem delu. Letošnji fi- nančni uspeh skoraj v vseh za- drugah dovoljuje tako pomoč in prepričan sem, da je zadruge ne bodo odrekle Navedeni način oskrbe učen- cev v internatu bo marsikomu omogočil šolanje. Tudi tisti, ki so doslej zaradi denarnih težav oklevali, bodo našli v tem pred- logu rešitev Seveda se vse to, kar je napisano, ne more z urad- nim odlokom kmetijskim zadru- gam predpisati. To naj zadruge osvojijo kot svojo obvezo, do te- ga pa naj privedejo logični sklepi upravnega odbora in jav- no mnenje članov zadruge, da je stvar pravilna in potrebna. Slišim, da so nekatere zadruge že določile sklad za šolanje \- kmetijskih iolah in da jih bodo v kratkem tudi druge posne- male. Okrajni ljudski odbor in Zbor proizvajalcev sta na svoji redni seji 29 aprila t. 1. ponovno raz- pravljala o ustanovitvi kmetij- ske šole in že določila 3,000.000 dinarjev za ureditev in opremo šole S tem je organizacija kme- tijske šole v našem okraju sto- pila v zaključno obdobje. Mi- slim, da bo Okrajni ljudski od- bor lahko še na eni od nasled- njih sej razpravljal o tem, da se dela na ureditvi kmetijske šole bližajo koncu in da bo kmalu izpolnjena želja mnogih delov- nih kmetov, ki želijo svojim otrokom dobro, naši socialistični skupnosti pa napredek. Tudi OZZ je na letnem občnem zboru dodelila 400.000 dinarjev za opremo in ureditev šole. Živahna razprava na zboru je govorila, kako živo je zani- manje za kmetijsko izobrazbo in tudi tako potrebna je ta zara- di napak, ki se v kmetijski pro- izvodnji še vedno delajo. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je prav tako skleni- lo, da bo ena osnovnih nalog društva podpreti delo na orga- nizaciji šole in prepričevati kmetovalce naj izobražujejo svojo mladino v kmetijskih šo- lah. Sklenilo je tudi izvesti an- keto po KZ, KDZ, državnih po- sestvih, šolah, občinah, politič- nih in drugih organizacijah, iz katere bo izvedelo javno mne- nje in predloge za uspešno delo šole. Dvomim, da bi bil v našem okraju kdo, ki bi oporekal de- lovnim kmetom potrebo po kmetijski šoli. Prepričan sem, da je tudi večina teh v okraju odločena stopiti s hitrejšimi in trdnejšimi koraki k napredku :n dvigu kmetijske proizvodnje. Prepričan sem, da se vsi zave- dajo pomena kmetijske strokov- ne izobrazbe in da prav zaradi tega začetek kmetijske šole z veseljem pričakujejo in po- zdravljajo. Ciril KoIar..č Vatikan onemogoča ureditev odnosov med državo in katoliško cerkvijo Razprave in razgovori o no- ven načrtu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti so pomenili za verske organizaci- je, zlasti pa za zastopnike srb- ske pravoslavne cerkve, islam- ske verske skupnosti in katoli- ške cerkve najlepšo priliko za ustvaritev takega zakona o pravnem položaju verskih skup- nosti, ki bi bil veren odraz do- bre volje države in cerkve, da se medsebojni odnosi uredijo v korist takega modusa vivendi države in cerkvenih skupnosti, da bi to bilo v prospeh svobo- de in neodvisnosti naših naro- dov od zunčmjiii sovražnih vpli- vov tudi v verskem oziru. To priliko so razumeli za- stopniki srbske pravoslavne cerkve in islamske verske skup- nosti, kar so tudi dokazali s predlogi in pripombami ob raz- pravah glede spremembe prvot- nega načrta. Drugače pa so po- stopali zastopniki katoliške ver- ske organizacije, ki razgovorov niso začeli s stališča medseboj- nega razumevanja in iskanja poti za rešitev tozadevnih vpra- šanj, temveč so ne glede na dejstvo, da se urejujejo odnosi med državo in cerkvami po ustavnem načelu, postavili na eni strani vrsto novih daleko- sežnih zahtev, po privilegira- nehi položaju, kot so na drugi strani zatrjevali, da nimajo ni- kakega pooblastila za razgovor s strani Vatikana. Trdili so da- lje, da prisostvujejo razgovo- rom samo informativno in da je za reševanje takih stvari pristojna po cerkvenem pravu samo Sveta stolica. Ni težko ugotoviti, da je vzrok takemu zadržanju škofov akci- ja Vatikana proti naši državi, ki jo je začel takoj po obisku škofov pri maršalu Titu. Vati- kan namreč pri tem zasleduje svojo politiko, s katero hoče prisiliti Jugoslavijo, da bi po- novno vzpostavila z njim diplo- matske stike, kot na drugi stra- ni čisto politiko italijanskega imperializma, ki mu je itak vedno služil. Prekinitev razgovorov pomeni škodo izključno za Vatikan in višjo cerkveno hierarhijo v Ju- goslaviji, katere politika bazira na predpostavkah, da je do razgovorov prišlo zaradi priti- ska od zunaj. Odnošaji med dr- žavo in katoliško cerkvijo pa se bodo razvijali tako, kakor bodo znali škofje urejati tekoče za- deve in v kolikor bodo imeli za to dobre volje. Razgovori, čeprav neuspešni, so jasno pokazali željo Jugo- slavije po ureditvi odnosov med državo in cerkvijo, pokazali pa so tudi na pojave sovražne de- javnost} nekaterih podanikov Vatikana napram našemu ljud- stvu v državi. PTUJCANI POZOR! Obveščamo naše občinstvo, da so prišli pevci iz Idrije da- nP2 15. rtiaija. y iiitcajaiuia. vl^^ kom. Po skupnem zajtrku si bodo mladi pevci iz Idrije ogle- dali zgodovinske znamenitosti naših muzejev. Med 12. in 13. uro bodo v mestnem parku, od koder jih bodo pionirji in osta- li gostitelji odvedli na svoje do- move. Popoldne ob 15. uri bo kon- cert za mladino, zvečer ob 2tt. uri pa za odrasle—oboje v gle- dališču. Kot že v neštetih primerih se bodo Ptujčani tudi tokrat izka- zali z gostoljubnostjo in števil- no udeležbo na obeh koncertih. USTANOVLJENA JE KZ »POLJE« v SOBETINCIH V nedeljo dne 10. maja 1953 je bil ustanovni zbor KŽ Sobe- tinci, katerega se je udeležilo 50 članov. Določili so višino de- leža din 1000. Pihodnji mesec bo začela z delom njihova tr- govina in gostilna, ki jo je do- vršila KDZ Sobitinci. KZ »Po- lje« ima vse možnosti, da se razvije v močno gospodarsko organizacijo, v kateri se bo re- ševala vsa kmetijska problema- ■•".a vasi: Prvenci, Strelci in Sobetinci. Potrebno je le več zaupanja in sodelovanja teh vaščanov. Novoizvoljeni upravni odbor s predsednikom Jakobom Ploh- lom čaka še mnogo dela, ki pa bo uspešno le ob sodelovanju vsega članstva. P- F. TD Partizan (Ormož) : NK Gor. Radgona 3:3 V nedeljo, 10. t. m., sta mo- štvi odigrali prijateljsko nogo- metno tekmo, ki se je končala z neodločenim rezultatom. Ormožani so na svojem igri- šču imeli zmago takorekoč že v žepu, ko so zaključili prvi pol- čas z rezultatom 2:0. V drugem delu igre pa so popustili, da je nasprotniku uspelo rezultat iz- enačiti. Nato sta moštvi še do- segli vsako po en gol. Gledalcev zaradi slabega vre- mena ni bilo mnogo, sodil pa je 7 --^njšimi napakami tov. Be- drač. —že. ludsko unverza v Ptu'u ob ^olil učku sezone 1952 53 Mestni odbor Ljudske univer- ze v Ptuju je ob zaključku se- zone rednih predavanj organi- ziral v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne, ogled raz- stavljenih slikarskih del v ga- leriji na gradu, ki je bil pove- zan s predhodnim predava- njem »O umetnosti in o doživ- ljanju umetnosti«. Predavanje in strokovno vodstvo po galeriji je imel tov. Jože C u r k, umet- nostni zgodovinar iz Maribora, ki se je v svojih izvajanjih predvsem omejil na tolmačenje slikarske umetnosti, da bi tako obiskovalcem, ki jih je bilo kar lepo in zadovoljivo število, čim bolj približal umetnine, ki jih hrani umetnostno-zgodovinski oddelek našega Mestnega mu- zeja. Ob zaključku predavanja in ogleda razstavljenih del, se je še zahvalila v imenu mestnega od- bora Ljudske univerze tovari- šica Urbasova vsem tistim, ki so kakor koli podprli uspešno delo Ljudske univerze v teko- čem letu 1952/53. Da je bilo njeno delo prav v pretekli sezoni uspešno, nam točno pove statistika, ki jo je vodil odbor od vsega početka. Rednih tedenskih predavanj je bilo 22. Na teh je bilo skupno skoraj 3000 obiskovalcev, kar je za naše mesto prav lepo število. Poleg teh rednih predavanj je odbor organiziral še dve preda- vanji na Hajdini izven progra- ma, nekaj zdravstvenih preda- vanj pa je bilo tudi po posa- meznih podjetjih. Od rednih predavanj je bilo 1 v oktobru, 2 v novembru, 4 v decembru, 4 v januarju, 6 v februarju. 4 v marcu in 1 v maju. Z ozirom na vsebino, so bila od teh 22 pre- davanj 4 družbenopolitične vse- bine, 4 potopisna, 2 prirodoznan- stveni, 5 slovstvenih, 4 iz pod- ročja umetnostne in krajevne zgodovine, iz snovi uporabnih ved sta bili dve, eno pa je bilo filmsko predavanje. Odbor si je v teku letošnjega leta in dela pridobil mnogo iz- kušenj, ki mu bodo mogle ko- ristiti tudi pri vsem nadaljnjem delu in ustvarjanju. Prihodnje leto se bo moral potruditi, da bo pritegnil k predavanjem tiste, ki smo jih žal tudi v pretekli sezoni največkrat pogrešali: to so naši delavci in nameščenci, ki jim je široko znanje, katero jim more v strnjeni obliki po- sredovati prav Ljudska univer- za, potrebno. No, kljub temu smo prepri- čani, da jc Ljudska univ.:!rza navzlic malenkostnim pomanj- kljivostim, ki so izhajale iz zu- nanjih okolnosti, apravičeno za- beležila v zadnji sezoni v-.dne uspehe in da nikakor ne mo- re biti utemeljeno očitanje anonimnega članka v »Večeru« z dne 7. maja t. 1., ki piše, da je Ljudska univerza Ptujčane razočarala. Nikoli ni odbor LU omenjal težav, s katerimi se je moral boriti za redno in nepre- kinjeno delo in krivico bi delal vsakdo, ki bi trdil, da od.govar- ja za predavanje tov. ing. Mai- stra iz Kidričevega, ki je od- padlo kar trikrat, odbor uni- verze. Sezona rednih predavanj je s tem zaključena, vendar je od- bor pripravljen, v slučaju, da bo našel predavatelja, z zanimivo temo in ob pozornosti obiskoval- cev organizirati tudi izredno predavanje, o čemer pa bo jav- nost pravočasno obveščena po- tom našega lokalnega časopisa in drugače. -u. r šHe skuqnosti io agrarni profilei y ptujsken itrai« Go.spodarski svet OLO Ptuj že skoraj leto dni intenzivno dela na dokončni ureditvi agrar- ne reforme in odnosov na vaš- kih skupnostih. Z dodeljeno agrarno zemljo se dogajajo neštete nepravil- nosti. Neupravičeni odvzemi po Obč. LO in ponekod obstoječih ^Odborih za izvedbo agrarne reforme« iz leta 1946, so še vedno pogosti. Poziv Gospodarskega sveta za ureditev agrarne zemlje je mar- sikatera občina razumela napač- no. Vse bolj se opaža razpiho- vanje osebnih mrženj in obra- čunavanj okrog te zemlje in to ni pravilno. Načelno si moramo biti jasni, da je agrarna reforma končana in da se zemlja več ne dode- ljuje. Zato bi naj občine v bo- doče ne pošiljale predlogov za dodelitev zemlje in tudi revizije naj predlagajo le v izrazito za- konitih in potrebnih slučajih. Zelo pereč in obenem zani- miv je razvoj okrog vaških skupnosti. To je posebno sedaj, ko se na terenu na razne nači- ne tolmači Uredba o reoganiza- ciji zadrug. Tudi sproščenje administrativnih ukrepov v kmetijstvu povzroča gibanje okrog vaških skupnosti. Najtežji primer vaške skup- nosti je vsekakor Slovenja vas. Udeleženci so z zakonitim po- segom izgubili okrog 140 ha zemlje. Na tem zemljišču se je med tem organiziralo državno posestvo in vložilo v nove zgradbe okrog 17,000.000 din. S prehodom vaške skupnosti v državni sektor je bilo 22 kme- tov oškodovanih vsak za 5 ha zemlje in to travnikov, pašnikov in gozdov. S tem jim je bila res narušena struktura posesti, kar se je čutilo v njihovi zmanjšani proizvodnji. Ti kmet- je si ukinitev administrativnih ukrepov v kmetijstvu razlagajo po svoje in zahtevajo zemljo nazaj, trdeč, da je njihova last in da jim je obstanek brez nje nemogoč. Ce ta njihova trditev drži bi lahko najboljše povedali njihovi sosedje, malj in srednji kmetje, ki vedo, da jih večina še vedno poseduje 15 do 20 ha obdelovalne zemlje, kar za raz- mere v Slovenji vasi ni malo. j Pojavlja pa se tukaj istočas- no tudi drug problem mimo ka- terega naša socialistična uredi- tev in perspektiva ne more iti. Dvigajo se mali in srednji kmetje, ki niso udeleženci vaške skupnosti in odločno zahtevajo tudi za sebe pravice na tem zemljišču Se odločneje pa pov- darjajo, da jim teh pravic ne i bodo dodeljevali na odsluž za težake ob skoraj nemogočih pogojih in izrazitih izkoriščeval- skih tendencah takozvani ude- leženci skupnosti — vaški mo- gotci. Dosedanje delo Sveta za go- spodarstvo s temi ljudmi kaže, da so se iz prej ponižnih pro- silcev, ki so prosili za ureditev razmer na vaški skupnosti, iz- kristalizirali in pokazali svoje pravo lice vaški špekulanti. Ti si najnovejše ukrepe naše ljud- ske oblasti lastijo kot svojo zmago, ki je v njihov zagovor prišla pod pritiskom iz inozem- stva. Da ta njihova »teorija« temelji na tem, nam jasno do- kazuje izjava neke vaščanke v Slovenji vasi. ki je trdila pred predstavniki OLO, da je radio iz Amerike rekel, da se mora zemlja kmetom v Sloveniji vr- niti. Značilni primer samolastne- ga ukrepanja vaških mogotcev je tudi na vaški skupnosti, ki je bila dodeljena Ekonomiji Pleterje. Ekonomija je v letu 1949 dobila 15 ha obče ljudske zemlje, prej vaške skupnosti. Dobila je tisti del, ki se je že precej časa obravnaval kot trav- nik in kjer sta se seno in trava razprodajala. Ne da bi kdor koli to dodelitev preklical je p'-'^'^ (Nadaljevanje na 3. strani) Objave in oglasi »Fhilips«-radioaparat, nov, pro- dam. Naslov v upravi lista. Strelovod z bakreno žico za zemljovod, prodamo. Vprašati: Dom onemoglih, Muretinci. KINO KINO KIDRIČEVO PREDVAJAJ Od 16. do 17. maja ameriški film »Preplah na cestah«; od 20. do 21. maja angl. film »Glas v viharju«; od 23. do 24. maja italijanski film '>Glumači«; od 27. do 28. maja ameriški film «Njen otrok«; od 30. do 31. ma- ja francoski film »Pastoralna simfonija« ZAHVALA Po dolgotrajni in mučni bo- lezni nas je zapustil naš dragi ata Alojz Arnuš iz Strejac Prav lepo se zahvaljujemo zdravnikom in strežnikom, oseb- ju v zdravilišču v Ormožu ter sorodnikom in sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena z otroki in ostalo sorodstvo. Strejaci, 8. maja 1953. Is Hajd ne Na Hajdini je šola z veseljem nudila gostoljubno streho mla- demu vaškemu pevskemu zbo- ru, ki se je enkrat sredi zime končno rodil. Za državno zgradbo in vso njeno notranjost odgovorni upravitelj je pevce pred njiho- vo prvo pevsko vajo prisrčno pozdravil, jim kratko govoril o lepoti in globoko človeškem smislu, o etični vrednoti zlasti skupinskega petja ter jim želel uspešnega udejstvovanja, ki ne bo le kulturna in lepa zabava za pevce, ampak bo preko njih pripomoglo tudi k dvigu splošn« ljudsko-prosvetne dejavnosti v vaškem občestvu. Delo se je veselo pričelo in navdušeno nadaljevalo. Lepa slovenska pesem je kmalu pri- vabila v majhen pevski krog še mnoge, ki niso hoteli biti pr- vi. Spretnost in trud požrtvo- valnega pevovodje sta že po drugi, tretji vaji izvabila iz še negladkih, petja nevajenih grl, lepa sozvočja, ki jim je človek sredi sicer gluhe vaške tišine večernih ur — z blaženim užit- kom prisluhnil. Obojestranska (šole in pev- cev) je bila zadovoljnost, ker nikdo ni pretežko tehtal ma- lenkostnih neugodnosti, ki so jih povzročali družbena in dru- žabna nedorastlost pri nekate- rih mlajših pevcih in njihov nerazvit čut za nujno potrebno vsaj minimalno mero reda, ki je potrebna povsod. Niti v mi- sli ne bi bilo več vredno tega jemati, kaj šele o tem pisariti, a vendar! Torej: Bilo je v času prvih vaj, ko je morala šolska snažilka po nočni pevski vaji prejšnjega dne, ko bi bila morala zakuriti peč in pobrisati le še prah s klopi in drugega pohištva, naj- prej odpreti okna in vrata, da se je vsaj malo razvlekel »dravski« cigaretni dim, v ka- terem se je razred vso noč pre- kajeval, pomesti je morala po razredu poljubno razmetane ci- garetne ogorke, vžigalice in po- vsod raztreseni pepel. Nič po- sebnega! To se je z,'::^odilo en- krat, dvakrat in druga dobra beseda je pomagala. Vendar je beseda morala biti! Pevci-očet- je, ki imajo otroke v šoli. bodo to gotovo razumeli Hvalevredna pevska navdu- šenost je priznala nekatere pevce že mnogo pred časom v pevsko sobo, pa je bilo zopet treba ponovno prositi, da igra- nja na klavirju nevešči mladi ljudje ne preizkušajo sposobno- sti na njem, ker je tak instru- ment za podeželsko šolo redek in predragocena stvar, ki lahko služi le učiteljem pri šolskem pevskem pouku in pevovodji pri njegovem glasbenem delu s ! pevci. Ker ponovne prošnje ni- so zalegle, je bilo treba preiti k dejanju. Snažilka je dobila nalog, da odklene pevsko sobo šele ob prihodu pevovodje —in zopet je bilo vse v redu. Ker so nekateri pevci ostajali v pevski sobi še dolgo po kon- čani vaji v četudi mirnem in tihem razgovoru, ki pa jo je vseeno razsvetljevala 100-vatn« žarnica, je morala snažilka, ki je s šolskimi ključi v rokah že težko čakala na konec vaje, po- trpežljivo razlagati, da jo bodo njeni službeni opravki nasled- nji dan že zgodaj dvignili iz postelje in da zato prosi uvi- devnosti ... Tudi ta ljubezniva beseda je pomagala (ne oziraje se na ceno električnega toka) in pevci so redno nadaljevali s svojimi vajami. Radi smo jih poslušali in se že veselili nji- hovega prvega javnega nasto- pa. Pa je s pomladjo na šoli zo- pet nastala majhna spremem- ba S snegom vred je skopnelo v šolski drvarnici tudi kurivo in drvarnica se je spremenila v začasno garažo za kolesa, ki so jih učenci, tiijaki in učitelji — (ker jih do takrat niso imeli drugje) — prislanjali na steno pritličnega hodnika. Prav vsi obiskovalci šole so sprejeli to mero kot samo po sebi razum- ljivo, le nekateri pevci se s tem niso mogli sprijazniti in so vztrajali v naziranju. da je »občinska«(?) snažilka dolžna čistiti sledove njihovih koles na cementnem tlaku šolskega pritličja. Zatopljen v svoje učiteljsko delo v pisarni sem radevolje poslušal lepo petje moškega zbora iz sosednje sobe, ko se je nenadoma zagnal v drugo uho kontrapunktirani fortissimo »mešanega zbora'< s hodnika . .. Odložil pem delo. stopil na hod- nik med nasršene pevce in po- slušal njihovo pritožbo: »Saj vemo. da nekdo dela proti na- šemu društvu. Danes smo zad- njič pod šolsko streho. Si bomo že poiskali kako luknjo, kjer bomo lahko peli!« Iznenaden nad njihovo gorečnostjo sem jil skušal pomiriti, a to mi ni uspelo S'tuacijo sem zaključil 2 uporakK) njihove besede tako- le: »Tovariši! V kateri koli luk- nji boste, povsod se boste mo- rali držati nekega reda!« Skoda, da je organizacijski vodja (ne pevovodja) te pevske skupine gledal skozi preozki očesni kot. sicer bi moral videti na svetu poleg pevcev vsaj še šolo kot živo in zelo občutljive družbeno ustanovo. Biti bi mo- ral napram svojim, vsaj mlaj- šim pevskim tovarišem, nekoli- ko energičnejši, pa bi se za ce- no lepe slovenske pesmi niti ne spomnil resničnih malenkosti, ki sem si jih moral sedaj skoro s silo in z resnično nevoljo iz- kopati iz spomina ... R. I. Ptuj, 15. maja 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 NOVICE 12 RAZNIH SCRA3EV Iz CirkDian Cirkulanski spomenik tal- cem, o katerega odkritju smo poročali v prejšnji številki našega lista, je gotovo med najlepšimi spomeniki v Slove- niji. Cirkulančani so upraviče- no lahko r)onosni nanj. Zato pa ni odveč izreči priznanja požrt- vovalnemu predsedniku ZB tov. Gol Antonu, ki je nosil vso te- žo vsega dela na svojih rame- nih. Prav tako zasluži vso po- hvalo in priznanje tudi vrsta drugih članov ZB in voznilci ter prostovoljni delavci, prav ix)- sebno pa še KZ Cirkulane, ki je z vsem razumevanjem po- magala. Priznanje zasluži tudi kamnosek Aleksander Mravlje iz Ptuja, ki je izdelal spomenik po osnutku arhitekta iz Ljub- ljane. Spomenik je stal okrog 130 tisoč dinarjev, če pa vštejemo še prostovoljno delo, se dvigne vstota na okrog 170.000 din. ★ Vse nas je vedno zanimala tisoda desetega talca, ki se mu je posrečilo med vožnjo pobeg- niti. Vsa poizvedovanja so osta- la brezuspešna. Na proslavi pa se je odkrila tudi ta tajnost. Žena ustreljenega Franca Pli- berška je pred kratkim zvedela, da je bil deseti talec Anton Pli- beršek iz Polskave pri Prager- skem. Neznano kako je prišel v Avstrijo, od koder se je pred kratkim prvič javil svoji ženi, . ki živi v Slovenski Bistrici. V pismu vprašuje, če sta z otro- kom še živa, s prošnjo, naj mu takoj piše. ZB namerava sto- piti z imenovanim v stik ter ga povabiti na grob njegovih to- varišev. V Cirkulančih je neka komi- sija iz Ptuja dne 30. aprila t. 1. zaprla vsem znano gostilno Blas, v kateri je bil vsak člo- vek od blizu in daleč postre- žen v splošno zadovoljstvo. Po mišljenju mnogih ljudi se je to zgodilo brez vsakega vid- nejšega vzroka in tako so ostali miličniki in uslužbenci občin- skega ljudskega odbora brez hrane. Ker v drkulanah približno vemo, kdo je v ozadju, da je gostilna zaprta, bi želeli zvede- ti še tozadeven dejanski vzrok, če ta sploh obstoji. Ii ZafrCa Vse od osvoboditve dalje je od časa do časa več ali manj govora o nadaljevanju dela pri gradnji ceste Turški vrh—Za- vre, katere okupator ni utegnil dograditi. Vsak voznik po tej cesti godrnja in preklinja, ven- dar se nobeden občinski odbor, po katerega območju poteka cesta, ne zmeni, da bi bila že enkrat končno dograjena. Glede na lanskoletno sušo ter posebej na pasivne Haloze je bilo pred kratkim časom še go- vora, da bi se z nadaljevanjem gradnje te ceste vsaj nekoliko pomagalo tukajšnjemu prebi- valstvu. Med tem časom so se že podražili nekateri prehram- j beni predmeti, ki jih ljudstvo ■ večinoma mora kupovati. Večji del družin naše okolice pa je , brez zalog hrane in brez de- narja, zato bi le še delo in za- služek pri gradnji ceste lahko pomagal prebrodriti najhujšo stisko. Občinska odbora v Cirkula- nah in Zavrču, izposlujeta da se, j bo nadaljevalo z gradnjo ceste j Turški vrh—Zavrč, da bodo j potrebni lahko nekaj zaslužili in se preživeli do žetve! Rihtarič Jurij Brezovec Iz ODrrZo Pred kratkim sta se tov. Munda iz Obreza in tov. Šu- lek iz Loperšic odpravila v vi- nograd na Hum. Z njima je šla Sulekova ovca, ki sta jo zaman skušala spraviti nazaj domov. V vinogradu je družba šestih ljudi (Munda, Sulek ter Feko- nja z družino) popila nekaj vi- na, medtem pa je Fekonja za- prl ovco v hlev, da ne bi delala v vinogradu škode. Ko se je družba razhajala, je Fekonja ugotovil, da mu je ovca v hle- vu razbila pod koklio štiri jaj- ca in v prepiru je Sulek oblju- bil povrniti škodo s štirimi pi- ščanci. Družba se je prijatelj- sko razšla, pod vinogradom pa sta Sulek in Munda srečala Fe- konjo Janeza, ki je rekel, da se je vanj zaletela ovca in si pre- griznila jezik. Ovca je res kr- vavela, težko sopla ter začela zaostajati. Ko sta jo poklicala, je pritekla ter se zgrudila mrtva. Ko so ovco raztelesili, se je izkazalo, da je Janez Fekonja ovco grobo obrcal po rebrih, ki so kazale črne podplutbe ter ji z dolgim nožem prerezal poži- ralnik v trdni veri, da bo ovca i do doma sicer prišla, nato pa poginila, ne da bi kdo slutil njegovo junaško dejanje. Tov. urednik, kako sodite o takem človeku? Se je hotel s tem maščevati Šuleku za pobi- ta jajca, ali živali sami, ki ni- ma razvuna? Ljudje v naši okolici mislijo, da je treba lju- di s tako pokvarjenostjo strogo kamovati. V-i. Iz Podlehnika Pomladanska dela v kme- tijstvu so več ali manj gotova. Sedaj imamo na vidiku popra- vilo občinskih cest, kar nareku- jejo pKJtrebe. Mimo tega pa je še mnogo nerešenih vprašanj, ki zahtevajo odločno besedo pa tudi voljo, da bi jih rešili, pa ne samo na sestankih, v disku- siji, kritiki ali s predlogi, tem- več tudi v resnici. Brez redne povezave med občinskim odbo- rom in krajevnimi organizaci- jami SZDL si ni mogoče za- misliti uspešne rešitve, zaradi česar bo treba še dolgo gledati, kako rešuje vse sam občinski odbor, ne da bi se pri tem ali onem oziral na mnenje voliv- cev. Pri razrezovanju davčne akontacije se še stara praksa ni spremenila. Občinski ljudski : odbor rešuje sam to važno gospodarsko vprašanje brez bo- jazni, da bi se temu ali onemu zgodila krivica in brez potrebe po sodelovanju članov krajev- ne organizacije SZDL Davčna osnova 1950-1951 ne more biti v vseh primerih merodajna, temveč se je treba porazgovo- riti o posameznih primerih, ki jih ni mogoče šablonsko obrav- navati. Nevolje v zvezi z odme- j ro davka ali akontacij ne bo' več, ko bodo odločbe o odmeri [ tako obrazložene in utemelje- ne kot je to v praksi pri vseh upravnih in sodnih ter drugih odločbah, ki nudijo vsakemu državljanu ob nepravilnih ute- meljitvah možnost izpodbijanja utemeljitve in navajanja oko- liščin, ki vplivajo na odločitev. To bi sicer zahtevalo od davčne komisije občutno več dela, na drugi strani pa tudi manj po- vršnega ocenjevanja dohodkov posameznih gospodarstev. Ne- ' šteto izkušenj potrjuje, da j vzbujajo nevoljo in nerazpolo- j ženje le nezadostno utemeljene odločitve, ki obenem onemogo- čajo prizadetemu, da bi poma- gal pravilno rešiti vprašanje. Ob tem je bilo mogoče, da so se v raznih primerih bremena valila na druge in da je minilo več časa, preden se je to doka- zalo in onemogočilo ★ Tudi glede elektrifikacije imamo skrbi. Transformator je postavljen, polovica del je do- vršena. Skoraj dva meseca že delo počiva, ne da bi ljudstvo vedelo, zakaj. Elektrifikacijski odbor je zapadel v neko malo- dušje, očividno vsled material- nih težav in kreditov, vsled malih dohodkov in velikih iz- datkov v zvezi z elektrifikacijo. Upajmo, da bo tudi to vpra- šanje kmalu rešeno in da se bodo dela nadaljevala. Avtobusni promet Ptuj obvešča, da je začela 8. maja redno obratovati avtobusna | proga Ptuj—Cirkulane in obrat- no. ^ Avtobusni promet Ptuj Precej diskusije je tiikaj v zvezi z delom zaplenjenega po- sestva v Gorci, ki ga je doslej kljub zaplenitvi možu koristila starejša vdova, sedaj pa bo ko- ristilo tudi ta zaplenjeni del kmetijsko gospodarstvo Pod- lehnik. V tej diskusiji brani del ljudi mnenje, da bi bilo treba pustiti tej vdovi možu zaple- njeni del posestva v uporabo do njene smrti, da ne bi bila na breme občini, ostali pa so mne- nja, da kmetijsko gospodarstvo Podlehnik od tega ne bo odsto- pilo, ker bi s tem podpiralo omalovaževanje in izigravanje odlokov ljudske oblasti na ško- do gospodarskih interesov de- lovnega ljudstva in odobravalo dosedanjo prakso posameznih KZ in občinskih odborov, ki so vračali na svojo pest razlašče- nim državljanom odvzete imo- vinske pravice. iz Zakla Tukajšnja krajevna organi- zacija SZDL je pripravila za 1. maj prijetno proslavo, ki je privabila veliko število od- raslih in mladine in je tudi po- tekla v najlepšem redu. Prosla- ve se je udeležilo več pripadni- kov JLA, ki so zaplesali na- rodno kolo in druge plese iz južnih predelov Jugoslavije. Prvič so imeli tukaj tako pri- jetno proslavo 1. maja z ude- ležbo pripadnikov JLA in do- mačinov. Vsi udeležnici so bili navdušeni, da bi se zbralo za Titov rojstni dan 25. maja na istem mestu še več ljudstva iz tukajšnje okolice in da bi na tako svečan način kot 1. maj proslavili obletnico rojstva na- šega vrhovnega voditelja tov. Tita. Iz Trnovske vasi KONČANO TABORJENJE V TRNOVSKI VASI Koncem aprila t. L je bilo v Trnovski vasi uspešno končano taborjenje mladincev predvojaš- ke vzgoje. Tokrat se je center Trnovska vas res izkazal v nasprotju s prejšjimi leti. Mla- dinci so z vsem delom in ob- našanjem dokazali, da se zave- dajo svojih nalog, zato so tudi v redu hodili na taborjenje, ne da bi bilo samovoljnih izostan- kov. Obisk je bil skoraj stood- stoten. Zaradi bolezni mladin- cev je bilo 3% izostankov, pri čemer pa so upoštevani tudi iz- ostanki ob smrti svojcev. Tudi zanimanje za predavanja in va- je je bilo drugačno kot pa kdaj- koli prej. To so pokazali izpiti, ki jim je prisostvoval zastopnik vojnega odseka. Priznal je, da je kar presenečen nad takim odgovarjanjem mladincev. Naj- bolj se je pri tem izkazal prvi vod. Priznanje zasluži komandir Majcenovič Franc iz Zavrča, ki se je zares trudil, da bi bil nje- gov vod na prvem mestu. Po vsem tem lahko mimo pričakujemo, da ne bo center Trnovska vas nikdar več med najzadnjimi v okraju, temveč si bo sčasoma pridobil mesto med prvimi v okraju. Tudi mladinci so zadovoljni, da je njihov trud rodil take uspehe, ki jim vzbujajo samo- zavest, da so že sedaj sposobni . braniti vsako ped naše svobodne ; domovine Jugoslavije pred vsa- kim agresorjem, toliko bolj pa bodo še sposobni po odslužitvi roka v JLA, kjer se bodo teme- ljito seznanili z vojno znanostjo. IZ GORISNICE V Gorišnici je bilo preteklo nedeljo zelo živahno. Skoraj, da ni zmanjkalo prostora v šoli za vse sestanke, ki so jih sklicale razne organizacije. V enem je bilo predavanje pod okriljem LU o uporabi umetnih gnojil, katerih gnojil naj se naši kmet- je poslužujejo, kdaj in kako naj j jih uporabljajo in za katere' kulture. Predavanje je bilo zelo poučno za naše kmetovalce, ze- lo so posegali v diskusijo in stavi j ali razna vprašanja. Spre- jet je bil sklep, da bo slično predavanje pred jesensko set- vijo, da se bo lahko vsak kme- tovalec temeljito seznanil z umetnimi gnojili in jih znal ko ristno in smotrno uporabljati. Drugi del predavanja pa je ob- segal škropljenje vinske trte, kjer je predavatelj predočil po- slušalcem namen škropljenja proti raznim škodljivcem vin- ske trte, pomen prvega in če- trtega škropljenja, ter drugega in tretjega škropljenja. Omenil je tudi, da imajo naši vinograd- niki prevelike stroške s tem, da pripravljajo zlasti za. prvo in četrto škropljenje preveč kon- centrirano škropivo, ki i>a de- jansko nima nobenega večjega! efekta, stroški pa so neprimer- ' no večji. Predavanju je pri- sostvovalo okoli 50 poslušalcev. V drugem prostoru so se zbrali predstavniki in tajniki ter ostali funkcionarji gasilskih čet III sektorja. Analizirali so sodelovanje gasilskih čet pri pro- slavi Praznika dela in ugotovili, da so vse čete masovno sodelo- vale in s tem doprinesle svoj velik delež, da je proslava tako veličastno potekla. Sprejeli so sklep, da bodo za proslavo roj- stnega dne maršala Tita prire- dili v Gajevcib veliko skupno vajo. V tretjem prostoru Je Imela sestanek Zveza vojaških vojnih invalidov za območje Gorišnice. Na tem sestanku so razpravljali o vrtni veselici in srečolovu, ki jo pripravlja zveza in katere čisti dobiček je namenjen kot pomoč vojnim sirotam in social- no ogroženim članom zveze. V četrtem prostoru so zboro- vali čebelarji, razpravljali so o paši za čebele, o problemih čebelarjev in čebelarske po- družnice ter o pomoči, ki jo v obliki regresa nudi ljudska oblast našim čebelarjem za na- bavo panjev ter sodobno uredi- tev čebelnjakov. Iz vsega tega lahko sklepamo, da se naše podeželsko ljudstvo zaveda mnogih nalog, ki jih mo- ramo reševati na naši vasi, predvsem pa važnosti družbene vloge kmečkega prebivalstva. Iz Kidričevega v protituberkuloznem tednu priredi kulturnoumetniško dru- štvo »Svoboda« Kidričevo s svojim pevskim zborom pevski koncert v bolnici v Ormožu. Koncert prireja brezplačno pa- cientom ormoške bolnice Rdeči križ Kidričevo dne 14. 5. 1953. —o— Pred kratkim so se ugodno končali razgovori z Mednarod- no banko glede kreditov za do- končno izgraditev tovarne gli- nice in aluminija v Kidričevem. Montažna oprema bo začela prihajati naslednji mesec in ta- krat se bodo tudi začela do- končna montažna dela na ob- jektih. Tovarna kakor »Gradiš« bosta sprejela še lepo število delovne sile. tako da v ptuj- skem okraju ne bo več brezpo- selnih. Starešinsld svet pionirskega odreda »Franc Leskošek« Ki- dričevo priredi dne 24. majati, v Kidričevem pionirski festival. Na festivalu bodo nastopali pio- pi^^^ki odredi iz okolice in Ki- dričevega. (Nadaljevanje s 2. strani) Vaške skupnosti in agrarni pro- j bleml v ptujskem okraju nekaj dnevi komisija večjih kmetov iz Zupečje vasi travo na teh travnikih razprodala ter denar kasirala. Primeri dokazujejo, da si tudi tukaj tolmačijo uredbe po svoje in da nastopajo samovoljno ter pri tem javno odkrivajo svoje špekulantske cilje. Slične razmere so tudi po drugih občinah gornjega Drav- skega polja in izvirajo vse iz propagande, ki jo širijo že omenjeni ljudje. V ormoškem predelu okraja so te stvari ne- , primerno bolj urejene in nikjer ne prihaja do takih napak. Vsi ti pojavi pričajo dovolj zgovor- no, da so vaški špekulanti ra- zumeli prizadevanje ljudske oblasti, da uredi nekatere ne- skladnosti, po svoje in to tako, kot da je prišel čas ko lahko po njihovi logiki »zakonito doseže- jo« svoje izkoriščevalske cilje. Mali in srednji delovni kmet- je upravičeno protestirajo in zahtevajo od oblastnih organov, da napravijo red in onemogo- čijo izkoriščevalske tendence, ki se pojavljajo. Gospodarski svet pripravlja sklepe, ki bodo onemogočili Peščici- vaških bogatašev in iz- koriščalcem izrabljanje delov- nih malih in srednjih kmetov. K. C, ISled mladino iz Postojne in Ptuja z VESELJEM PRIČAKUJE PTUJSKA MLADINA OBISK MLADINE IZ POSTOJNE Z veseljem smo sprejeli vest, da prispe v nedeljo 17. maja v Ptuj delegacija primorske mla- dine iz Postojne na prvi prija- teljski obisk ptujski mladini. Delegacija šteje 50 članov, kije sestavljena iz vrst ljudske mla- dine iz Postojne. Naša mladina je obiskala pri- morsko mladino 26. aprila in se vrnila z najlepšimi vtisi na svoje domove. Sedaj pa oni vračajo obisk, kar je že prvi najlepši dokaz iskrenega prija- teljstva med ptujsko in po- stojnsko mladino. Delegacija se bo v nedeljo zjutraj ustavila najprej v Ki- dričevem, kjer jih bodo spre- jeli člani mestnega komiteja ptujske mladine in člani občin- skega komiteja Hajdina-Kidri- čevo. Skupno si bodo nato ogle- dali tovarno glinice in alumini- ja »Boris Kidrič«. Ob pol dese- tih se bodo z avtobusom odpe- ljali iz Kidričevega in prispeli v Ptuj ob 10. uri dopoldne, kjer bo na Titovem trgu otvoritev mladinskega tedna in sprejem primorske mladine. Po sveča- nem delu si bodo skupno s ptujsko mladino ogledali zani- mivosti gradu in mesta. Popol- dne bo še ogled, vinarskih kleti nato pa veseli popoldne skupno s ptujska mladino v dvorani restavracije »Slon« pri Narod- nem domu, kamor je vabljena vsa naša mladina. Našim prijateljem želimo do- brodošlico z željo, da skupno z vsemi mladimi Ptujčani preži- vijo lep mladinski dan. . Vabimo mladino in člane množičnih organizacij in dru- štev, da se udeležijo v nedeljo ob 10. uri na Titovem trgu otvoritve I tedna ptujske mla- dine in sprejema gostov iz Pri- morske. Bagar Feliks. Z VESELJEM SPREJEMAMO VASE TEKMOVANJE (Pismo mladine iz Postojne ptujski mladini) Z velikim veseljem smo prebi- rali v našem listu »Mladina« in v »Ptujskem tedniku« Vaš tek- movalni poziv ptujske mladine, v katerem pozivate postojnsko mladino na šestmesečno tekmo- vanje v čast V. kongresa slo- venske mladine. Se na misel nam ni prišlo, da se Vam ne bi odzvali, saj smo prepričani, da bomo s tekmova- njem, .ut,f(^i ,i3al«^<^i)5ke; .ors.^mr, zacije v naši občini. Se več! Ob Vašem obisku, dne 26. aprila, se je razvila med našo in Vašo ' mladino topla prijateljska ve^, ki se bo v tem času še bolj utr- dila. Sprejemamo v celoti vse točke tekmovanja, dodajamo pa j še sledeče: j Iz razgovora ob zadnjem sre- čanju pri nas v Postojni smo ugotovili, da je tudi v Ptuju še nekaj mladine, ki ni v organi- zaciji. Zato bi tekmovali tudi v tem, kdo bo uspešnejše prido- bival mladino za organizacijo. Poleg tega predlagamo, naj bi tekmovali tudi v tem, kateri komite se bo bolj utrdil in bo- lje deloval, hkrati pa dosegel večjo samostojnost osnovnih or- ganizacij. Ker bo tekmovanje trajalo do V. kongresa slovenske mla- dine, t. j. šest mesecev, se boste prav gotovo strinjali, da se po- merimo tudi v tem, kdo bo do- stojneje proslavil ta največji praznik slovenske mladine. Dne 17. maja, ko si bomo zo- pet stisnili roke v Ptuju, priča- kujemo Vaš odgovor. Vas pozdravlja in kliče — na veselo svidenje! Mladina iz Postojne Postojna, 12. maja 1953. Titova štafeta bo razgibala ves okraj Proslava rojstnega dne naše- ga predsednika republike bo 18. maja povezala ves okraj v prisrčnih čestitkah, saj bo tega dne iz najrazličnejših krajev priteklo v Ptuj 30 štafet, ki se bodo na Kvedrovem trgu pri- ključile glavni štafeti. V njih bo po dosedanjih podatkih so- delovalo 2405 tekačev, ki bodo pretekli skupno 568 kilometrov. Glavno štafeto bodo pretekli od ljutomerskega do maribor- skega okraja na črti Pavlovci- Ormož-Ptuj-Miklavž člani or- ganizacij Partizana, gasilcev in PLZ. Razen glavne proge pa so or- ganizirali še lokalne štafete in to: Partizan: 9redišče-Ormož in i Markovci-Ptuj; LMS: Vurberk- ■ Ptuj, Makole-Ptuj, Cirkulane- Ptuj in Polenšak-Ptuj; gasilci in PLZ: Majšperk-Ptuj, Cirku- : lane-Ptuj, Polenšak-Ptuj, Le- I skovec-Ptuj in Središče-Ormož; j predvojaški centri: Vitomarci- j Ptuj, Starše-Kungota-Ptuj in I Leskovec-Ptuj; osnovne šole in i gimnazije: Stoperce-Majšperk, i Makole-Majšperk-Ptujska go- ra-Lovrenc-Kidričevo-Hajdina- Ptuj, Zavrč-boriski most, Cir- kulane-Markovci-Ptuj, Vito- marci-Tmovska vas-Desternik- Ptuj, Vurberk-Grajena-PtuJ, Leskovec-Videm-Breg-Ptuj, Po- lenšak-Dornova-Borovci, Gru- škovje - Podlehnik - Breg - Ptuj, Središče-Ormož-Vel. Nadel ja- Podgorci - Gorišnica - Markovci- Ptuj, JLA: Ptuj-Maribor. Stranske štafete bodo prispe- le 18. maja okoli 11,30 na Kve- drov trg v Ptuju, kjer se bodo ob 11,53 priključile glavni šta- feti. Veličastne sprejeme najav- Ijajo vsa večja naselja, skozi katera bodo potekala glavna in lokalne štafete, največji pa bo sprejem v Ptuju, kjer bodo so- delovali vsi uradi in ustanove, vsa podjetja in množične orga- nizacije ter šole. Pri sprejemu bo igrala godba Svobode, nakar bo glavna štafeta z vsemi po- zdravi in čestitkami našega okraja krenila proti Mariboru v spremstvu 430 tekačev pio- nirjev, mladine. Partizana in SK Drave. VISOKO PRIZNANJE FILATELISTICNEMU DRUŠTVU V PTUJU je podelila filatelistična zveza Slovenije na rednem občnem zboru v Ljubljani. Filatelistično društvo Ptuj je prejelo za svoje uspešno de- lo priznanje in nagrado, ker je doseglo V. mesto z 61. točkami, kar je zelo mnogo za ptujsko društvo, če primerjamo, da je Maribor na 9. mestu z 49 točka- mi, Ljubljana na 20 mestu s 26 točkami, Kranj na 38 mestu z 8 točkami in Velenje na 44 me- stu. Priznanje je prejelo skupno 10 društev, nagrade pa 5 dru- štev. V Filatelistični zvezi Slo- venije je včlanjenih skupno 44 filatelističnih drultev.......... Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 8. maja 1953 Iz sodniA zapisl^^oD POSKUŠALA STA POBEGNITI CEZ MEJO Na poti iz Maribora proti državni meji so organi ljudske milice iz Dravograda 9. aprila t. 1. prijeli Jožeta Gašperiča iz Sp. Brega 188, ki je hotel tega dne v dogovoru z neko deklico preko Libečaka pobegniti v Av- strijo. Tožilec ju je obtožil po- skusa prepovedanega prehoda preko državne meje in se bosta 20. maja t. 1. zagovarjala pred ptujskim sodiščem. Gašperiča je tožilec obtožil tudi prisvo- jitve moškega dvokolesa 7. apri- la t. 1. izpred gostilne KZ Tur- nišče, na škodo Matevža Nova- ka, in ženskega dvokolesa na škodo Martina Tomaniča. TUDI STARI IN NEPOUČENI LJUDJE NE TRPIJO KRIVIC Uslužbenko občine Videm, Eli- zabeto Cafuta iz Pobrežja 153, je obtožil okrajni tožilec zaradi zlorabe službenega položaja in neupravičene prisvojitve bonov In denarja v vrednosti 32.190 din na škodo sedmih oseb iz Haloz, ki so odvisne od državne podpo- re. Imenovana na prvi razpravi, 23. februarja 1953, ni priznala krivde in je navedla v svoj za- govor vrsto okoliščin, ki naj bi govorile za neutemeljenost ob- tožnice, dočim so priče vztrajale pri svojem. Po nepotrjenih vesteh je ime- novana kupila lani v avgustu nekje v Ptuju stanovanjsko opremo v vrednosti nad 37.000 din, kar je plačala pozneje ve- činoma z boni, nekaj pa v de- narju. Ponovna razprava z zasliša- njem novih prič in drugih do- kazov bo 16. maja t. L dopoldne. KZ GRAJENA IN J02E GRA- DIŠNIK STA V SPORU Med KZ Grajena in Jože- tom Gradišnikom iz Grajenšča- ka 15, je nastal civilni spor za- radi 50.000 din, ki bi naj jih bil 14. septembra 1950 dvignil kot predsednik in nakupovalec sad- ja pri podjetju , Vino-Sadje v Ptuju, ne da bi^ ta znesek izro- čil blagajni ali knjigovodstvu KZ. S tem trpi KZ 50.000 din škode, ki naj bi jo bil zakrivil Jože Gradišnik. Zoper imenova- nega se je že vodil kazenski po- stopek, pa je bil zaradi pomanj- kanja dokazov oproščen. KZ Grajena se v civilnem sporu, po- tom katerega mora uveljavljati svojo zahtevo napram Jožetu Gradišniku, sklicuje na Gradiš- nikovo priznanje na občnem zboru februarja 1952, ko imeno- vani ni hotel podpisati pismene izjave. Sodna razprava o tem sporu bo pred okrajnim sodiščem v Ptuju 19. maja t. 1. dopoldne ob 10. uri. SPOR ZARADI NEUPOŠTE- VANJA DOGOVORA Gozdno gospodarstvo Maribor toži pred ptujskim okrajnim so- diščem Martina Koželj iz Rod- nega vrha št. 15 za 6000 din, ker se imenovani lani ni držal dogo- vora, da bo zbiral po gozdovih občeljudskega premoženja ko- stanje za seme in polovico od- dal Gozdnemu gospodarstvu Maribor, polovico pa porabil za se, temveč je prodal večjo ko- ličino kostanjev KZ Podiehnik,, nekaj porabil za se, Gozdnemu gospodarstvu pa ponudil za se- me nerabne kostanje. Ker je imenovani po zatrjevanju tož- be imel s tem najmanj 12.000 din koristi, mora Gozdnemu gospodarstvu od tega plačati polovico, to je 6000 din. O tem sporu bo 20. maja 1953 | razprava, ker Martin Koželj ni hotel zadeve prej mirnim po- tom urediti. KDO BO PLAČAL KZ STAR- ŠE ŠKODO 95^74 DIN? Med KZ Starše in Jankom Lešnikom, posestnikom v Star- šah štev. 53, se je razvil spor zaradi 95.374 din v denarju in bonih, ki so jih odnesli v noči i 19/20 marca 1952 neznani vlo- milci iz poslovnih prostorov KZ. KZ smatra, da je te škode kriv takratni poslovodja Janko Lešnik, ki ni redno odvajal de- narja na pošto ali ga odlagal v neprenosni blagajni, temveč je denar in bone hranil v prenosni železni blagajni. Glede na to! okolnost tudi DOZ ni hotel KZ \ Starše povrniti škode ob tem vlomu. Razprava o tem sporu bo 20.' maja 1953 v Ptuju pred okraj-' nim sodiščem. NEZAŽELENI GOST V KINU IN KAVARNI Med nezaželene goste v gar- derobi kina »Udarnik« v Mari- boru nedvomno prištevajo Šte- fanijo Rudolf Iz Sv. Hajdine 37, odkar je lan* 15. decembra v garderobi kina zmanjkalo raz- nih oblačilnih predmetov v vrednosti 6000 din. Rudolfovo je tožilec obtožil prilaščanja tuje imovine, ptujsko sodišče pa jo je poklicalo, naj se pride 19. maja 1953 dopoldne poleg tega zagovarjat tudi zaradi utaje de- narnice in 500 din na škodo Ani- ce Marolt v kino kavami v Ma- ; riboru.____ j Rmaln se bo začela borba proti koloradarjo Vedno toplejše pomladansko sonce bo kmalu zbudilo nevar- nega sovražnika krompirja — koloradarja. Zopet je treba opozarjati na vse tisto, na kar smo opozarja- li že zadnja leta. Koloradski hrošč je nevaren škodljivec, za- to ga je treba čimprej in do- končno zatreti, če nočemo, da bi se borba s škodljivcem za- vlekla v nedogled in nam je- mala mnogo dragocenega časa in materialnih sredstev. Odgo- vornost za zatiranje škodljivca pada predvsem na kmeta same- ga, pa tudi na ljudske odbore in kmetijske zadruge, ki naj borbo vodijo in spremljajo. Uspeh bo le, če bodo kmetje vestno pregledovali ter pravo- časno javljali okužbe svojih njiv, saj bo le takrat možno škodljivca pravočasno in z učinkovitimi sredstvi zatreti. Prvenstvena skrb gre že v lan- skem letu okuženim parcelam in sosednjim njivam. Letošnja borba proti koloradarju mora biti dosledna. Zdi se. da kljub vsej propa- gandi preteklih let mnogi naši kmetje še vedno niso dovolj po- učeni o nevarnosti, ki preti od koloradarja, še manj pa o nje- govih zunanjih znakih. Ce bi hoteli hrošča na kratko opisati, bi morali povedati, da je pri- bližno 1 cm dolg, podolgovat, zgoraj nekoliko zbočen, spodaj ploščat. Samica je nekoliko večja z privzdignjenim zadkom, oba pa imata pokrovke kril obarvane s petimi temnimi pro- gami. Po trebuhu je hrošč rdečkastorumene barve, opna- sta krila pa so rožnatordeče barve. Na vratu ima 11 črnih lis, največja med njimi ima obliko črke V. Jajčeca, ki jih leže samica pod liste in tudd na tla v kupčkih od 16 do 80 kGm.^ Ing. Egon Zoreč: 9o podolgovata in lepo zložena. Ličinka pa je približno 1,2 cm dolga z nekoliko zbočenim ali grbastim zadkom. Mlada je rde- če pozneje pa postane vse bolj stclorumene t)arve, le glava, ovratnica in noge imajo dve vr- sti bradavičastih pik. Buba pa je zamazanordeče barve ter tu- di do 1 cm dolga. Konec aprila ali v začetku maja prileze hrošček iz zemlje, kjer je prebil zimo v globini 10 do 20 cm. Ko ozeleni krompir, ga takoj napade in začne objeda- ti njegove zelene dele. Razširja se na vse mogoče načine, torej tudd tekoča voda lahko hrošča odnese v znatno oddaljene kra- 1 je, prav tako pa zračni tokovi, če se dvigne v zrak. Neredko potuje s kmetijskimi pridelki, drevesci, sadikami, pa tudi dru- gače. Letošnje zatiranje koloradar- ja bo trajalo od 21. aprila do 30. septembra in v tem času bodo množični pregledi krompdrišč vsakih 14 ali 21 dni. Obvezni splošni pregledi v merilu repu- blike pa bodo v maju in juliju. Okužene parcele bo treba pre- gledovati seveda vsak teden. Zatiranje hrošča na okuženih, parcelah se izvršuje s trikrat- nim škropljenjem, močne okuž- be pa z razkuževanjem zemlje z ogljikovim žveplencem. Lep Dspeh »lemcRskeaa seima I Ormolo 11. maja je bil v Ormožu spo- mladanski plemenski sejem pincgavske in deloma simen- talske živine ptujskega okraja. Na sejem je bilo prignanih 53 mladih plemenskih bikov, 1 krava in 13 telic, kar je z ozi- rom na izredno težke pogoje, ki jih je živinoreja vsled suše morala prestati preteklega leta in zime, lepo število. Prignano plemensko živino je ocenila strokovna komisija, rezultat je bil naslednji: Biki: ii a razred 4 kom. ii b razred 1 kom. iii a razred 15 kom. iii b razred 9 kom. iv razred 12 kom. izločeno 11 kom. Krave in telicc: iii a razred 2 kom. iii b razred 1 kom. IV razred 2 kom. izločeno 9 kom. Ocenjevanje je izvršeno zelo strogo ter prednji rezultati vsled tega predstavljajo lep uspeh plemenske reje naših ži- vinorejcev, hkrati pa tudi uspeš- nega dela naše živinorejske službe. Razmeroma slab dogon dobrih krav in telic pa je do- kaz, da naš živinorejec le težko prodaja dober ženski plemenski material, kar je čisto pravilno. Sama prodaja se je vršila po- tom dražbe. Prodanih je 32 bi- kov. 1 krava ter 2 telici. Dose- žena je povprečna cena 50.000 din po komadu, najvišja cena 91.000, a najnižja 28.000 din po komadu, kar je zaviselo od te- že in kvalitete plemenskih ži- vali. Po kg žive teže je nihala cena od din 100 do din 186 po kg Razen domačih zadrug (Jur- šind, Cirkovci ,Hajdina, Stojn- 01, Polenšak, Pacinje, Rogozni- ca, Bukovci, Slovenja vas, Ga- jevci in Vurberg), kj so se na tem sejmu oskrbele s plemen- skimi biki, so bili tudi številni kupci iz Gorenjske ter nekaj iz sosednjih republik Samo delo ocenjevanja, ka- kor dražba plemenske živine so spremljali številni naši živino- rejci in se je plemenski sejem pretvoril v lepo in poučno ma- nifestacijo naših živinorejcev. Izredno visoke cene, ki so do- sežene za dober plemenski ma- terial in pa veliko povpraševa- nje po dobri plemenski živini bodo gotovo v veliko spodbudo našim živinorejcem, da se bodo še tesneje oklenili živinorejske službe, kajti jasno je, da je 1« potom solidnih živinorejskih organizacij, ki jih danes že predstavljajo živinorejski odse- ki pri kmetijskih zadrugah, možno kvalitetno izboljšati ži- vino. Najboljše plemenske bike so zredili tovariši: Gustav Ozmec iz Ormoža, Anton Vincek iz Stojnc, Alojz Mlinaric iz Sre- dišča ter Anton Skoliber in Franc Jurkovič iz Obreza, s čemer so vsekakor lahko po- nosni M. V, OBVESTILO staršem ptuj- skega šolskega okoliša. Vse starše in rednike obve- ščamo, da bo vpisovanje v 1. razred osnovne šole v Ptuju v nedeljo, 17. maja, od 8. do 12. ure v zbornici osnovne šole v Ptuju- Vpisovali bomo otroke, ki so bili rojeni leta 1946. Z otrokom, ki bo vpisan, naj pride eden od staršev ali rednik in naj prine- se s seboj rojstni list otroka. Rojstva, poroke in smrti v apriln JURSINCI Rojstva: 4 dečki in ena de- klica. Porok ni bilo. Umrli: Frančiška Duh, Saku- šak; Franc Bezjak, Senčak; Ma- rija Tikvič, Sakušak; Jožef Ma- jerič, Bodkovci. LESKOVEO Rojstva: Terezija Skolnik, Vel. Varnice 16, Jožeta; Marija Bedrac, Repišče 3 a. Marijana; Ljudmila Amus, Vel. Okič 16, Stanislava; Alojzija Vidovič, Strmec 24, Ano; Matilda Smi- gec. Vel. Varnica 21, Ano; Kata- rina Pemek, Trdobojci 16, Ma- rijo. Poroke: Franc Koletnik, Gru- škovje 71 in Ana Stubičar, Zg. Leskovec 25. Smrti: Jožef Skolnik. roj. 1953 iz Velike Varnice 16; Ma- rija Turk iz Velike Varnice 59; Antonija Podgoršek iz Strmca 26: Terezija Topolovec iz Gra- dišča 22; Marija Cafuta iz Vel. Okiča 22; Rozalija Krušič iz Repišč 21. VIDEM Rojstva: Ana Zunkovič, Ba- rislovci 22, sina; Marija Brez- nik, Vidom štev. 4, sina; Marija Vmdiš. Ljubstava 10, sina; Te- rezija Tušek, Dravski vrh 54, hčerko; Julijana Maroh, Vareja 8, hčerko. Poroke: Janez Trafela, Maj- ski vrh 43 in Anica Mere, Maj- ski vrh 29. Š?ORT DRAVA—KOVINAR (Store) 5:5 (2:2) Ptuj, 10. maja. Po veliki smo- li v obeh polčasih je morala ptujska Drava prepustiti eno točko borbenim Storčanom. Kljub temu pa se je zelo pri- bližala Aluminiju, ki je moral podleči v Soboti. Drava bi mo- rala danes žeti lepo zmago po prikazani igri. Takoj v pričetku je prLšlo v vodstvo moštvo Ko- vinarja, vendar je Drava takoj nato izenačila. Sele v drugem delu je prišla do izraza Dravi- na boljsša igra in Drava je že povedla na 5:2. Nato je moral zapustiti igrišče steber Dravine obrambe Giljanovič zaradi po- škodbe in le v 5 minutah se je rezultat popolnoma spremenil. Iz napada je morala Drava pre- iti v obrambo in s težavo je obdržala neodločen rezultat. Sodnik Frangež iz Maribora je svojo nalogo opravil zadovolji- vo. MURA—ALUMINIJ 2:1 (2:0) M. Sobota, 10. maja. Mura se je danes revanžirala za poraz v Strnišču, vendar je bila njena igra dobra le v prvem polčasu, ko je po Zelku dosegla oba go- la. V drugem polčasu je Alumi- nij pričel z napadi, ki so rodili sredi polčasa uspeh, vendar iz- enačiti kljub vsem prizadeva- njem ni mogel. S tem porazom je Aluminij padel na peto me- sto na prvenstveni lestvici. Pionirska tekma Drava—Fu- žinar 2:0. Dravini pionirji so danes po boljši igri predvsem napada, zasluženo premagali pionirje iz Guštanja. Mladinska tekma Mura—Dra- va 7:1. Mladinci Mure so dobili pr- venstveno tekmo z visokim re- zultatom, kljub temu, da Dra- vaši niso igrali tako podrejene vloge, kot kaže rezultat. DRAVA—PARTIZAN (Cako- vec) 6:0 w. o. Rokometaši ptujske Drave so dobili tekmo proti Cakovcu brez borbe in s tem osvojili pr- vi dve točki v letošnjem prven- stvu, -k. Deio markovškega Pauci-^i^na preživeli aij .^[^ markovškega Partizana v ''Jeiovadnicd, niso bile zastonj. Kondicija, ki so si jo pridobili, jim mnogo koristi pri telesno-vzgojnem programu v letošnjem letu. V nedeljo 10. maja so se predstavili s krožnimi kolesar- skimi dirkami, na katerih je zmagal Franc Kolarič pred Janezom Štrafela in Pongra- com Lesjakom. Čeprav je deže- valo, se je zbralo lepo število ljudi, ki so pozorno sledili po- teku tekmovanja. Med gledalci so bili tudi starejši ljudje, kar dokazuje, da je mnogo zanima- nja za to panogo športnega udejstvovanja. Le škoda, da so kolesa tako draga. Tudi za Titovo štafeto, ki bo imela letos še posebno slovesen značaj, se Markovčani pridno pripravljajo. Priredili bodo lo- kalno štafeto iz Markove, ki se bo v Ptuju pridružila republi- ški. Za mesec junij pa je pred- viden telovadni nastop. Čeprav je markovško društvo aktivno, se mu še ni posrečilo pritegniti večjega števila mla- dine v svoje VTste. 120 pripad- nikov skupno s pionirji je mno- go premalo za občino Markovci. Zanimivo je, da je mladina, ki je v naši vasi vključena v Par- tizan in v drugih vaseh v osta- la društva, mnogo bolj kultui^ na in napredna kakor mladina Iz tistih vasi, kjer ni zanima- nja za nobeno mladinsko orga- nizacijo. To se posebno opaža pri pretepih, ki se jih udeležu- jejo izključno takšni mladinci, ki niso Člani nobene organiza- cije. Smrti: Jakob Selinšek. Lan- cova vas 34. MAKOLE Rcistva: Kropeč Leopoldine, Pečke 28, Marijo; Terezija Do- beršck, Mostečno 30, Milana; Amalija Puhan, Statenberg 85, Marijo; Angela Toličič, Savin- sko 36. Antona. Poroke: Jožef Molan, Ložni- ca in Terezija Berglez, Ložnica; Franc Korez. Cermožiše in Ne- ža Pinter, Makole; Jožef 2ol- ger. Sv. Ana in Marija Plavčak, Strug. Smrti: Jurij Lorber, Sv. Ana 37: Andrej Lepej. Makole 28; Andrej Pepelnak, Statenberg 82; Jožef Novak, Varož 7, KRIŽANKA ..PTUJ" Vodoravno: 1. razum. 6. pri- tok Amazonke, 8. darovi, 9. podzemeljska žival, 10. stroj, naprava, 14. rimsko število šest, 15. svinec (srbohrvaško), 17. mallk, 21 naše največje pri- stanišče, 23. velik sevemoevrop- ski polotok, 26. hrib pri Beo- gradu, 30. glasbeni pojem, tudi diplomatsko pismo, 32. odstra- niti lupino, 33. država v ZDA, 34. kemični znak za lahko ko- vino, 35. vlomilčevo orodje, 36. največji angleški dnevnik, 37. cunja. Navpično: 1. ozemlje ob Dra- vi, 2. naplačilo, 3. reka v Istri, 4. nedoločni števnik, 5. skupina instrumentov v jazzu, 7. lepen- ka, U. Ludolfovo število, 12. del suknje, 13. vanj zamotamo ude ob zlomu kosti, 16. vpad, 17. pripadniki divjega plemena, ki je ropalo in pobijalo v Evropi (narobe), 18. reka ^ severni Ita- liji (obrnjeno), 19. zamotan, za- vit, 20, močno deževati, 21. egipčanski sončni bog, 22. le, 23. dve zaporedni črki v latinski abecedi, 24. srbohrvaški pod- redni veznik, 25. ameriško mo- ško krstno ime, 27. turški fev- dalec, 28. tečaj, del Zemlje (na- robe), 29. žensko ime, 31. sta- roslovanska božanska pijača, 33. del kolesa. Rok za to rešitev 25. maja 11. Nagrade kot preje. Imena na- grajencev »Pomladne križčinke« prihodnjič Iz Gomile v Prlehlti Tudi na Gomili v Prlekiji se je to leto s 1. majem oživila po- letna turistična sezona. Na predvečer 1. maja je tik ob razglednem stolpu zagorel kres, na vrhu stolpa pa je bila mon- tirana goreča bakla. Med tem časom so še v znak prvomaj- skega praznika zagrmeli maU topiči (težji možnarji) ob gore- čem kresu. Turistično društvo na Gomili pripravlja tudi lep zaključek letošnjega maja. Na dan 31. ma- ja bo večja javna prireditev s plezanjem na majniško drevo. Poleg raznih drugih privlačno- .sti bo posebnost postrežba, in sicer v masti in olju praženi cvetni akacijevi »krofi«, če bo v tem času cvetela akacija. Sprejem v YOJne akademiie in sole za bodoče oficirje, poJoficirje in ^ojne us!užbence |L4 Državni sekretariat za na- rodno obrambo FLRJ je razpi- sal sprejem kandidatov v voj- ne akademije in šole za oficir- je, podoficirje in vojne usluž- bence JLA. Po tem razpisu se bodo sprejemali v vojne, letal- ske, letalsko-tehnične, vojno- pomorske in intendantske aka- demije ter vojne sanitetske šo- le na tri in štiriletno šolanje kandidati, ki bodo pravočasno vložili prošnje in ki ustrezajo splošnim in posebnim pogojem. Sprejeti kandidati bodo imeli kot gojenci vojnih akademij in šol določene pravice in dolžno- sti, ki so razvidne iz razpisane- ga konkurza. Kandidati, ki se nameravajo potegovati za sprejem v kakšno , vojno akademijo ali šolo po tem ! konkurzu dobe vsa potrebna navodila glede prošnje na pri- stojnem Vojnem odseku. NOVO USPEŠNO CEPIVO PROTI GRIPI Znanstveniki pittsburške uni- verze so odkrili novo cepivo proti gripi, ki dvakrat pocliljša dobo imunitete skoraj proti vsem znanim virusom te bo'.ez- ni. Dosedanja ceniva so delova- la le eno leto. Dr Jonas Salk, ki je odkril tudi novo cepivo proti trem vr-t^m otroške pa- ralize, je pre'^'''^7il novo cenivo proti gripi Zvezi ameriških zdravnikov. Svetovne sani mi v osti KNJIŽNA VSEBINA NA GRAMOFONSKIH PLOŠČAH Knjižnica kongresa ZDA na- daljuje s snemanjem vsebine knjig na gramofonske plošče, ki jih potem posojajo slepim po vsej ZDA pod imenom »Go- • voreče knjige«. Vsakoletno je ' posnetih na plošče 130 novih književnih del, slepim pa izpo- sojenih okrog 10 tisoč novih plošč. Za snemanje po\T)rečne- ga dolgega književnega dela je potrebno nekaj plošč, dočim je i potrebno za snemanje knjige ' »Gone with the 'VVind.- 80 plošč. ZBIRANJE STARIH KUHINJ- SKIH RECEPTOV Največje podjetje mlinske in- dustrije »Pillsbury Mills« v Mineapoli.su je začelo zbirati evropske kuhinjske recepte, da bi lahko ameriškim gospodi- ' njam postreglo z najboljšimi recepti starih časov. Podjetje bo imelo specialni servis za zbi- ranje receptov v Parizu, ki bo stalno deloval. Kuharski stro- kovnjaki bodo v kratkem obi- skali zapadno Evropo zaradi zbiranja receptov od slavnih in znanih restavracij kakor tudi posameznikov. JUGOSLAVIJA DOBI HELIKOPTERJE Glavni štab ameriških zrako- plovnih enot v Wiesbadenu — Nemčija je objavil, da je naro- čil angleške helikopterje za do- bavo Jugoslaviji, ki bodo imeli ameriške motorje in bodo do- bavljeni Jugoslaviji po ameri- škem programu vojaške obramb- I ne pomoči. Tozade\ma pogodba ' .je bila podpisana 21. marca t. 1. v Londonu. Helikopterji so ameriški tip S-51 in jih izde- luje v licenci v Angliji West- land Alrcraft Limited. Yeovil, Somerset. Z dobavami bodo za- čeli kot se pričakuje v letoš- njem avgustu. MALI OGLASI Srednje posestvo se da v najem ali pa na polovico. Sprejme se gospodinjska pomočnica, ki pozna gospodarska dela. Sa- beder Ivan, Korena v Slov. goricah pri Mariboru. Iščem kmečko gospodinjsko po- močnico na srednje veliko kmečko posestvo za gospodi- njo. Naslov v upravi lista. Najdena je avtomobilska zrač- nica. Kdor jo pogreša, jo dobi na postaji LM Žetale. Odkupujemo čiste steklenice vseh vrst po najvišjih dnev- nih cenah dnevno od 7. do 10. ure. Zbirališče Vošnjakova ulica 10 (Nasproti gostilne Korošec). KINO MESTNI KINO PTUJ predvaja od 15. do 18. 5. 1953 ameriški film »Hiša na cesti 92«. Okrajno gledališče Ptuj v soboto, 16. maja 1953 ob 20. (8.) uri: Oton Zupančič: »VE- RONIKA DESENISKA«, tra- gedija v petih dejanjih (sed- mih slikah). Desetič. Režija Peter Malec. V naslovni \iogi gostuje Mira Sardočeva, čla- nica SNG v Mariboru. Gosto- vanje v Središču ob Dravi (Dom kulture). Predprodaja vstopnic pri tov. Stoklu.