štev. 20 — Leto VI.
PTUJ, 15. maja 1953
OKRAJNO GLASILOSOCIALISTtCNE
ZVEZE DELOVNIH LJUDI
CRTONISTVO IK UPRAVA mij lOO. 0. NADSTROPJE - TELEFON 87 156
ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PODRUŽNICA PTUJ STEV 643-T-20e
OSBJOje   UREDNIŠKI   ODBOR   -  ODGOVORNI   UREDNIK   VRABL   J02B
ROKOPISOV       VRAČAMO -    HSKA MARIBORSKA TISKARNA
-ETOA NAROČNINA 400 DIN,   POLLETNA  200 d«.   ČETRTLETNA   100 DIM
Cena din 10.—
Okrog nas
2alostna usoda BREZPLODNIH
POGAJANJ V PANMUNDZO-
MU se nadaljuje. Kakor poročajo
tuje agencije, so predstavniki
Združenega poveljstva v sredo
predložili svoje protipredloge na
kitajsko-severnokorejski načrt, o
katerem smo poročali že zadnjič.
Tako na primer sprejemajo Šved-
sko, Švico, Češkoslovaško, Polj'
sko in Indijo kot bodoče članice
nevtralne korrusije, toda samo za
vojne ujetnike, ki niso korejske
narodnosti. Le-te naj bi takoj po
podpisovanju premirja spustili in
jih smatrali kot navadne civilne
osebe.
Ze na pnri pogled je jasno,
da takega predloga v Pekinga in
Fenjangu ne bodo sprejeli. Za-
misel o korejskih vojnih ujet-
nikih, ki r.aj bi postale navadne
civilne osebe, namreč- izvira iz
juinokorejskih krogov, njen tvo-
rec pa je južnokorejski diktator
in predsednik Sing Man Ri. Zna-
no je, da ima Združeno povelj-
stvo v taboriščih Južne Koreje
nekajkrat več severnokorejskih
vojakov, kakor severno povelj-
stvo južnokorejskih. Teh bi se
hotel ^polastiti* južnokorejski
diktator s propagando ali s ka-
kimi drugimi sredstvi. Potem bi
se v resnici zgodilo, da se veliko
število nekdanjih severnokorej-
skih vojakov ne bo hotelo vrniti
V domovino.
AMERIŠKA GONJA PROTI
\ INDIJI in njeni prisotnosti v
nevtralni komisiji v sedanjem
primeru vsekakor ni na mestu.
Tudi prigovarjanje, čel da Indija
v odnosu do korejske vojne ni
nevtralna in da predstavlja opo-
ro ■''komunističnemu severu«, je
močno pretirano. Resnica je, da
ee je Indija na vso moč trudila,
da bi se korejska tragedija čim
prej končala. Odtod tudi njena
resolucija o Koreji, ki jo je ge-
neralna skupščina OZN sprejela
na jesenskem delu VIL zaseda-
nja z veliko večino in katere
elemente zasledimo tudi v naj-
novejšem kitajsko-severnokorej-
skem predlogu.
Drugo vojno žarišče v Aziji —
INDOKINA, je po svoji ostrini
\ malce popustilo. Vietnamske
osvobodilne čete Ho Si Minha še
vedno čakajo nedaleč laoške
prestolnice Luang Prabang. Ni
zanesljivo, ali jo bodo sploh na-
padle. Nekateri zahodni krogi
sodijo, da je imel Ho Si Minhov
vdor v Laos samo ustrahovalni
pomen. Z njim naj bi po nasve-
tu iz Pekinga vplivali na hitrej-
ša in uspešnejša pogajanja o
Koreji in po sklenjenem premir-
ju na vsa ostala sporna azijska
vprašanja med Vzhodom in Za-
hodom. Drugi spet sodijo, da gre
Zd bodočo združitev prebival- j
stva, ki govori jezik Tai. Pri-*
padrdki tega naroda žive v za-
hodnem Vietnamu, v Laosu,
vzhodnem delu Siama, v burman-
ski državi San in v južnem delu
Kitajske. To združitev baje pod-
pira tudi Peking. {
Slišijo pa se tudi še drugačni
glasovi. Četudi je ameriški zuna-
nji minister DuUes izjavil, da
ameriška vlada kljub želji neka-1
terih senatorjev ne bo povezo-
vala vprašanja Koreje z Indoki-
no, pa kažejo prigovarjanja
Franciji, naj vdor Ho Si Minho-
vih čet v Laos postavi pred
Združene narode, nekaj povsem
drugega. V tem smislu je tudi
iczumljiva velika ameriška po-
moč Indokini, ki jo predvideva
ameriški proračun za prihodnje
proračunsko leto. Ce bo temu res
tako, potem v bližnji bodočnosti
ni pričakovati pomiritve na
daljnem Vzhodu in še manj v
jugovzhodni Aziji.
Po vesteh iz EGIPTA   so   se
britansko-egiptovska pogajanja o
umiku britanskih čet s sueškega
področja razbila.   Te dni je na
svojem obisku državam srednje-
ga Vzhoda prišel v Kairo ame-
riški zunanji minister Dulle$, ki
naj bi med drugim izgladil bri-,
tansko-egiptovska       nesoglasja.'
Imel je že   več razgovorov   s j
predstavniki egiptovske vlade in [
predstavniki komisije,   ki se je
pogajala    z    Angleži.     Vendar
egiptovsko javno mnenje zavra-
ča te vrste posredovanja.   Tisk
piše, da £o se   v   Londonu   in
Washingtonu   vnaprej   domenili '■
o »re-Utvi«   sueškega   vprašanja
Tia škodo Egipta, četudi govore
na obeh straneh o potrebi umika
britanskih čet s sueškega pod-^
ločja.    Vse preveč namreč po-
udarjajo, da morajo biti vojaške
naprave in oporišča v stalni pri-'
Pravljenosti in v primeru agrs-
■^svobodnega sveta*. V Egiptu
menijo, da je Velika Britanije
»agresivna sila na srednjen
Vzhodu«, zato se tudi ne moreji
spoprijazniti s tako rešitvijo.
V PERZIJI se še vedno vodi
podtalna borba med pristaši
predsednika dr. Mosadika in ša-
hovimJ pristaši, četudi ima ta
spopad luJntam drugačno lice. \
Francoske oblasti v TUNISU ao
okrepile svojo gonjo proti na- j
cionolističnim silam. Zaprle so
\'eč/e število pristašev stranke
Neodestur. Znano je, da so Tu-
nežani bojkotirali nedavne ob-
činske volitve v Franciji in Tu-
nisu.
Kakor kažejo zadnja poročila
z madžarsko-jugoslovanske meje,
so PROVOKACIJE MADŽAR-
SKIH OBMEJNIH ORGANOV
spet na dnevnem redu. Tako je ^
prišlo dne 5. maja pri vasici Go-
la v koprivniškem okraju do
streljanja na naše stražarje in na
našo patrolo. Naše tajništvo za
7unnnie mdeve je v nosehni noti
Budimpešti  pojasnilo ta primer,
hkrati pa navedlo vrsto ostalih
madžarskih kršitev. Znova je
priporočalo, naj prične z delom
mešana jugoslovansko-madžar-
ska komisija, ki bi sproti od-
pravljala incidente.
Ob koncu še nekaj besedi o
PREDVOLILNI KAMPANJI V
ITALIJI, ki gre te dni h koncu.
Vse italijanske stranke uporab-
ljajo vprašanje Trsta, t. j. v res-
nici napade na našo državo, kot
glavni argument, s katerim si
hočejo navezati italijanske vo-
livce. Predsednik dosedanje vla-
de in vodja klerikalne krščan-
sko-demokratske stranke De Ga-
spsri je v enem od predvolilnih
govorov celo dejal, da preti Ita-
liji fašizem, če ji zahodni zavez-
niki ne bodo dali — Trsta. To
je hkrati tudi nov pritisk na Za-
hod, kakršnega se je doslej
vedno posluževal pred takimi ali
podobnimi volitvami. V predvo-
lilni borbi ga močno podpira
Vatikan in katoliška cerkev, ki
na razne načine vpliva na svoje
vernike.
V odbor® Sosslollstične zveze delovnega Ijudsivo
izvolimo aktivne borce za socializem
v soboto je bila seja Izvršne-
ga odbora Socialistične zveze
delovnega ljudstva za ptujski
okraj. Glavna točka dnevnega re-
da na seji je bila: volitve v
organizacije Socialistične zveze
delovnega ljudstva.
V uvodnili besedab je tovariš
Jože Tramšek, predsednik okraj-
nega odbora SZDL prikazal po-
litično in organizacijsko stanje
v organizacijah SZDL v okraju
in poudaril, da je večina naših
osnovnih organizacij razumela
svojo vlogo, ki ji gre kot osred-
nji politični organizaciji v naši
družbi. Na žalost pa je v okra-
ju tudi nekaj takih organizacij
SZDL, ki svoje vloge iz kakr-
šnih koli razlogov niso uvelja-
vile. Politična neaktivnost
osnovnih organizacij SZDL se je
pokazala posebno tam, kjer je
socialni sestav odbornikov teh
organizacij slab, t. j., da v od-
borih sploh ni delavcev, komu-
nistov in žena, kjer organizacije
SZDL »vodijo« razni, socializmu
nenaklonjeni ljudje. Takih or-
ganizacij je v okraju sicer malo,
a kjer so, predstavljajo resno
oviro za politično delo Sociali-
stične zveze.
Organizacije Socialistične zve-
ze DL bodo morale pri teh vo-
litvah zlasti paziti na to, da bodo
v njihove odbore prišli ljudje,
ki so aktivni borci za izgradnjo
socializma, ki bodo sposobni vo-
diti vse politično delo na vasi
in ki bodo znali organizirati in
voditi borbo proti vsem poja-
vom izkoriščanja človeka f>o člo-
veku, ki se danes še pojavlja,
posebno po reorganizaciji KDZ;
ko razni vaški bogataši in drugi
izkoriščevalci mislijo, da je zo-
pet prišel čas, ko se bodo lahko
vsedli na hrbet delavcev in vi-
ničarjev.
»Socialistična zveza delovnega
ljudstva   je   tista    organiza-
cija,« je poudaril tov. Tram-
šek, »ki se mora brigati za našo
celotno politično, gospodarsko
in kulturno dejavnost, ki nima
nobene omejitve političnega de-
la. Socialistična zveza je odgo-
vorna za delo naših ljudskih od-
borov, ne da se pojavlja kot
skrbnik, ampak da čuva in skr-
bi, da bo delo teh organov ljud-
ske oblasti v skladu z našimi
splošnimi smernicami — izgrad-
njo socializma.«
Naloga SZDL pri poglabljanju
ljudske demokracije je, da bo
ustvarjala tribuno mišljenj, da
bodo člani SZDL izražali svoja
mnenja svobodno, stvari pa, ki
jih je organizacija SZDL spreje-
la v svoj program dela, morajo
zagovarjati, ne samo na sestan-
kih organizacije, ampak kjer
koli se nahajajo; člani Sociali-
stične zveze se morajo boriti za
smernice, ki so jih sprejeli na
sestanku svoje organizacije. Ja-
sno pa je, da demokracija pri
nas ne more imeti nič skupnega
z anarhizmom ali kvasidemo-
kracijo, ampak mora sloneti na
socialistični podlagi.
Ce stvari tako postavljamo,
potem na osnovi tega jasno sle-
di, da bomo v odbore SZDL vo-
lili predvsem delavce in male
kmete ter ne bomo dopustili,
da bi se v odbore vrinili vaški
mogotci, kot je bil to slučaj na
Dravskem polju. Zavedati se
namreč moramo, da vaški bo-
gataš, ki je v svojem bistvu ku-
laško nastrojen, tudi ni prijatelj
socializma in da kot tak v od-
bor Socialistične zveze delovne-
ga ljudstva ne spada. Zamisli-
mo si samo, kako se bo tak va-
ški veljak, ki je sam največji
pobornik izkoriščanja človeka
po človeku, boril proti Izkori-
ščanju? Kako se bo tak veljak
boril za interese viničarjev in
brezzemljašev? In končno, kako
se bo tak odbornik boril za so-
cializem na vasi, če je sam na-
sprotnik izgradnje socializma?
V času volitev bomo morali
prav tako posvetiti mnogo tru-
da za razširitev članstva So-
cialistične zveze. Nekaterim
osnovnim organizacijam SZDL
prav gotovo ne more biti v po-
nos, da imajo vključenih v So-
cialistično zvezo delovnega ljud-
stva le 40 pa tudi manj odstot-
kov volilnih upravičencev.
Osnovne organizacije SZDL se
bodo morale pri sprejemanju
res držati načela, da je član
SZDL lahko vsak državljan, ki
je za izgradnjo socializma. Zato
tudi nobeno versko ali ideolo-
ško prepričanje ne more biti
ovira za članstvo v SZDL.
Po sklepu seje Okrajnega iz-
vršnega odbora, morajo biti vo-
litve v vaške in občinske od-
bore SZDL končane do 15 ju-
nija t. 1. Občinski odbori naj
takoj skličejo svoje seje in po-
vabijo predsednike in sekretar-
je vaških odborov ter ostale
aktiviste na vasi (člane ZKS) in
se pogovore o času izvedbe va-
ških ^ konferenc   in   postavijo
ključ, po katerem bodo vaške
konference volile delegate za
občinsko konferenco SZDL.
Ključ je postaviti tako, da bo
občinska konferenca imela
okrog 50 delegatov. Volitve na
vaških konferencah so pravilo-
ma tajne, če konferenca ne skle-
ne drugače, volitve v občinske
odbore pa morajo biti tajne.
Vaška konferenca voli 7—5-
članski odbor in 3—5-članski
nadzorni odbor in delegate za
občinsko konferenco. Občinska
konferenca voli 7—IS-člemski
odbor in 3—-5-članski nadzorni
odbor ter delegate za okrajno
konferenco SZDL. Okrajni iz-
vršni odbor SZDL je določil
ključ, po katerem se volijo de-
legati za okrajno konferenco, in
sicer: v občinah, kjer je manj
kot 450 članov, voli občinska
konferenca 3 delegate, v obči-
nah, kjer je nad 450 članov
SZDL pa na vsakih nadaljnjih
150 članov po enega delegata za
okrajno konferenco.
Da bi zagotovili udeležbo že-
na v odborih Socialistične zveze
je nujno, da vaške konference
še pred izvedbo volitev določijo,
koliko odboi-nikov naj bo žena
in koliko moških. Ce n. pr. kon-
ferenca sklene, da bodo v va-
škem odboru SZDL 4 moški in 3
ženske, potem je to smatrati za
sklep, ki je bil sprejet na de-
mokratičen način in se mora
upoštevati ne glede na to, da je
bilo s tajnim glasovanjem iz-
voljenih 5 moških. Ce bomo ta-
ko postavljali stvari, seveda zo-
pet nebirokratsko, potem bomo
zagotovili udeležbo naših žena
v odborih Socialistične zveze.
Važno pri teh volitvah je tu-
di to, da bodo člani ZKS naj-
aktivneje sodelovali pri izbiri
kandidatov za nove odbore in
da se tudi sami ne bodo odtego-
vali funkcijam. Vsako odtegova-
nje članov ZKS od sodiilovanja
v odborih Socialistične zveze,
bodo morale osnovne organizaci-
je ZKS resno predislratirati in
kaznovati take člane tudi z iz-
ključitvijo iz članstva ZKS.
Marsel K.
KeorguulSfUcilu zadrug iu urejevanje
imovinskih odnnnov v okraju
Komisija za reorganizacijo za-
drug je do danes obiskala vse
delovne zadruge v okraju in
članom na sestankih tolmačila
namen in koristi reorganizacije
v posameznih zadrugah.
Povsod je bilo opaziti, da za-
družniki niso razumeli smisla
in namena ter koristi reorgani-
zacije. Vso stvar so po svoje
tolmačili posamezniki in tako
ustvarjali napačno javno mne-
nje.
Pokaralo se je, da je reorga-
nizacija nekaterih zadrug res
nujna, tudi tam, kjer hočemo
preprečiti gospodarsko in poli-
tično škodo, ki bi nastala za-
radi slabega vodstva in izkori-
ščevalskih tendenc v zadrugah.
Najznačilnejši primer, ki za-
hteva takojšnjo reorganizacijo,
je KDZ v Tmičah. Iz zadruge
so izstopili vsi kmetovalci in
prevzeli nazaj svojo zemljo in
inventar. Ostali, ki so še v za-
drugi, so kmečki sinovi in hčer-
ke v starosti od 16 do 18 let.
Ti bi si radi z delom v zadrugi
zaslužili nekaj denarja, ker ga
doma na posestvu redno me-
sečno ne dobivajo. Ostali so tu-
di bivši zadružni funkcionarji s
popolnoma jasnim namenom,
da si ob dosedanji organizaciji
in delu zadruge dogradijo hiše
in gospodarska poslopja, ki jih
v času »vladanja« niso dokon-
čali. Namen špekulacije je tu-
kaj očiten in terja nujno reor-
ganizacijo. Zemljišča, ki izvira-
jo v glavnem iz sklada zaple-
njene zemJje, bodo arondirana
kot so danes in z malenkostni-
mi spremembami dodeljena
Kmetijskemu gospodarstvu v
Staršah.
Tudi KDZ Sobctinci, ena naj-
večjih naših zadrug, bo reorga-
nizirana. Ta se bo skrčila. Iz-
stopili so kmetje iz Prvenc in
dobili tudi vrnjeno zemljo. Ure-
jeni še niso odnosi z vloženim
inventarjem. Tudi nekateri
kmetje iz Sobetinc so izstopili.
V zadrugi je ostalo le doseda-
nje jedro zadruge, in to okrog
40 najzavedncjših zadružnikov.
Zadruga se bo med letom spre-
menila v splošno kmetijsko za-
drugo s kmetijskim posestvom,
strojno postajo, trgovino, mi-
zarsko delavnico, kovačnico itd.
in na ta način zopet na široko
odprla vrata tistim, ki bi hoteli
z njo sodelovati.
Zanimiva je bila razprava o
reorganizaciji KDZ Središče.
Tudi tukaj je zadruga izgubila
kmete, ki so izstopili. V zadrugi
je ostalo 15 zadružnikov z zem-
ljo, ki je po večini obče ljudska
imovina in je bila zadrugi do-
deljena v izkoriščanje in uprav-
ljanje. Preostali zadružniki so
uvideli, da je tako stanje nemo-
goče in predlagali občnemu zbo-
ru KZ, da bi se vključili kot po-
sestvo kmetijske zadruge. Občni
zbor je po krivdi protiagitacije
posameznikov priključitev KDZ
odklonil. Ti so namreč trdili in
tolmačili, da bo uredba, ki ta-
krat še ni izšla, rezultat njiho-
ve zmage in potrditev nujnosti
likvidacije KDZ, ker so te po
njihovem mnenju vezane na
nemogoče oblike kmetijskega
zadružništva. »Pametnejši« so
seveda priključitev zagovarjali,
kljub temu pa se javno izražali,
da bodo pomagali v najkraj-
šem času dokazati, da je tako
zadružno gospodarjenje neren-
tabilno in da bodo posestvo že
primemo uredili, da se bo po-
časi razšlo. »Najpametnejši« pa
so trdili, da je najbolje stvar
razdeliti na parcele po 15 arov
med 200 gospodarstev v vasi.
Kakor hitro so zadružniki v
KDZ spoznali, kam merijo taki
načrti, je zbor preklical sklep o
priključitvi in komisiji za reor-
ganizacijo zadrug predlagal, da
naj zadruga preide v socialistič-
no kmetijsko gospodarstvo
Strukturi parcel, ki tvorijo iz-
razito velike zaokrožene površi-
ne, je sedanja mehanizacija po-
sestva zadosten garant, da se bo
dosedanja zadruga pod dobrim
strokovnim vodstvom v krat-
kem času razvila v dobro so-
cialistično gospodarstvo, ki bo
imelo pomembno vlogo v kme-
tijski preobrazbi okolice. Reor-
ganizacija zadruge v socialistič-
no gospodar^^tvo bo izvedena v
najkrajšem času.
Zadruga v Litmerku se ie od-
ločila, ostati tudi v bodoče kot
delovna zadruga, čeprav je bil
predlog, da se priključi k dr-
žavnemu kmetijskemu gospo-
darstvu v Ormožu. Dosedanje
delo zadruge dokazuje, da so
zadružniki na pravi poti in ka-
žejo se prvi resni uspehi. Da-
nes razpolagajo s 3 milijoni din
lastnih sredstev. Skrbno obde-
lujejo vinograde in jih tudi si-
stematično obnavljajo.
Zadrugi Dravinjski vrh in
Gorca-Dežno sta odklonili
prvotni načrt reorganizacije, ki
je predvideval, da bi se naj pri-
ključili k Državnemu posestvu
Podlehnik. Res, vse kaže, da je
bil načrt nekoliko pretiran in
preveč na veliko zasnovan; pa-
metno pa bo morda prisluhniti
predlogu zadružnikov v Gorci,
ki predlagajo samostojno držav-
no posestvo in so v tej zahtevi
zelo trdni. V Dravinjskem vrhu
si glede organizacije se niso na
jasnem zaradi tega, ker se pre-
pirajo, ali bi bila boljša pri-
ključitev k Turnišču ali k Pod-
lehniku. E>rži, da je večina za
prehod v socialistični sektor in
bo komisija imela le nalogo, da
odloči, katera priključitev bi bi-
la bolj smotrna oz. nalogo, do-
seči kompromis. Obe vinograd-
niški delovni zadrugi v Halozah
sta finančno dobro situirani in
tudi organizacijsko toliko utrje-
ni, da bi v skrajnem primeru
lahko ostali neizpremenjeni.
Gospodarsko in organizacijsko
trdna je zadruga Osoinik. 4 mi-
lijone dinarjev dobička v lan-
skem letu in neprestano delo na
razširitvi plantaž dokazuje, da
je zadruga na pravi poti. Za-
družnikom je bilo povedano, za-
kaj in kako reorganiziramo za-
druge. Tudi pri njih se je po-
javila želja, preiti v socialistič-
no gospodarstvo in si tako ure-
diti socialno zavarovanje in
drugo. Dokončno pa se vendar
še ne morejo odločiti. V načrtu
je tudi priključitev bližnje Vi-
nogradniške zadruge v Grajeni
k zadrugi Osojnik, ker je s tem
racionalno in napredno gospo-
darstvo bolj zagotovlieno kot
pa v sedanl zadrugi. Člani za-
druge Osojnik priključitev za-
druge v Grajeni ©dobravajo.
Tudi člani zadruge v Grajeni so
j po večini za združitev.
I Ne odobravajo pa v zadrugi
Osojnik prvega predloga, da bi
se z združitvijo uredilo veliko
posestvo, sestavljeno iz zadruge
Osojnik,   zadruge   Grajena   In
t Kmetijskega   gospodarstva     v
i Ptuju. Morda bo res združitev
zadrug Osojnik in Grajene ter
prehod te nove zadruge v držav-
no kmetijsko gospodarstvo naj-
I boliša rešitev.
I Komisija ve, da bo najtrši
oreh reorganizacija KDZ Trni če
in Sobetinci zaradi ureditve za-
pletenih lastninskih odnosov.
K. C.
na POT je       krenila
GLAVNA ŠTAFETA
lr HRVATSKE
Glavna štafeta  lr Hrvatske
se je podala na pot v sredo iz
Slana in že prispela preka Met-
koviča. Kardeljevega In Podpo-
re v Makarsko. Štafeta z otoka
Visa pa je prispeSa isti dan na
Hvar, od koder je nadaljevala
pot s štafeto tega mesta in se
v JDrveniku    spojila t glavno
štafeto otoVa Lastovo in pol-
I otoka PeUešca.

Bliža se radostni dan. ko bo
naš ljubljeni tov, Tito prazno-
val 61. rojstni dan. To ni samo
njegov praznik, ampak praznik
vseh državljanov, še posebno
pa mladega rodu, ki se je s svo-
jim delom in učenjem odločil
stopati po poti, ki nam jo je za-
črtal naš dragi tov. Tito.
Mladina mesta Ptuja priprav-
lja v pozdrav za njegov 61.
rojstni dan prvi »Mladinski te-
den« ptujske mladine. S pro-
gramom v mladinskem tednu
bo tudi mladi rod Ptujčanov
skupno z vsemi delovnimi ljud-
mi Jugoslavije svečano prosla-
vil ta dan.
V tem tednu bo sledeči pro-
gram:
Nedelja, 17. maja 1953:
Ob pol 10. uri svečana otvo-
ritev in sprejem delegacije pri-
morske mladine iz Postojne na |
Titovem trgu.  Sodeluje  godba I
na pihala.
Od 11. do 13. ure ogled mu-
zeja na gradu.
Ob pol 15. uri v dvorani pri
»Slonu« veseli mladinski po-
poldan s plesom. Sodeluje mla-
dinski tamburaški orkester va-
jeniške šole ter gimnazijska
mladina s svojim programom.
Igra gimnazijski plesni orke-
ster.
Ponedeljek, 18. maja 1953:
Ob pol 12. uri Titova Štafeta
na Kvedrovem trgu.
Ob pol 16. uri cros predvoja-
ške vzgoje centra Ptuj. Start in
cilj pred šolo učencev v gospo-
darstvu raznih strok. Ob 20. uri
svečana akademija v gledališču
— prireja mladina gimnazije.
Torek, 19. maja 1953:
Ob 19. uri v domu JLA ša-
hovski dvoboj med mladino in
gamizijo JLA Ptuj. j
Ob 16. urj  mladinska  pred- ,
stava v  gledališču   »Scapinove |
zvijače«. Prireja mladina gim-
nazije.
Sreda, 20. maja 1953:
Svečani  sestanki v osnovnih
mladinskih organizacijah.
Četrtek, 21. maja 1953:
Ob   16.30  nogometna  tekma
med    nogometnim    društvom
Drava in gamizijo JLA Ptuj
na nogometnem igrišču.
Ob 20. uri »Scapinove zvija-
če« — prireja mladina gimna-
zije. Predprcdaja vstopnic 20.
maja 1953, od 15. do 17. ure pri
gledališki blagajni.
Petek, 22. maja 1953
Ob 16. uri odbojkarska tek-
ma med mladino gimnazije in
gamizijo JLA Ptuj na igrišču
dijaškega doma.
Sobota, 23. maja 1953:
Ob 18. uri tekmovanje v na-
miznem   tenisu   med   mladino
Ptuja in garnizijo JLA Ptuj v
domu JLA
Ob 20. uri mladinski večer v
domu JLA Ptuj. Program pri-
redi mladina gimnazije. Ob tej
priliki bo razglasitev zmagoval-
cev v tekmovanjih tedna.
Nedelja, 24. maja 1953:
Okrajn^ gasilski dan.
Poned^jek, 25. maja 1953:
Ob 20. uri okrajna fizkultur-
na akademija na Titovem trgu.
Priredi telovadno društvo »Par-
tizan«.
Mestni   komite   LMS
Ptuj
Tudi iz Vitomarc bo
krenila Titova štafeta
Kakor po vsej Sloveniji se
pripravljajo na 61. rojstni dan
Tita tudi v Vitomarcih, od ko-
der bo štafeta šolskih otrok in
štafeta predvojaške vzgoje. Šta-
feta šolskih otrok bo krenila
na pot s pozdravnim pismom
od šole Vitomarci do Trnovske
vasi, kjer jo bodo sprejeli tam-
kajšnji otroci ter nadaljevali
pot proti Dcsterniku.
Tekači štafete predvojaške
vzgoje pa bodo krenili na pot
od mostne tahtnice Derbetinci
pa do križišča Svetinci-Gomil-
ce, od koder bodo nadaljevali
pot mladinci predvojaške vzgo-
je iz Destemika.
Tako bo tudi letos mladina
iz Vitomarcev pripravila ve-
selje svojemu maršalu Titu.
Stran 2
PTUJSKI TEDNIK
Ptuj, 15. maja 1953
Vinogradniki, rešile vinograde
pred propadom
Močna slana in mraz od 10. do
12. maja, sta uničila nad i.>oio-
vico letine in ogražata pridelek
v naslednjem letu. Vinogradnik
mora takoj opraviti nekatera
dela, ki normalno niso potrebna.
S pinciranjem oz. z rezjo je tre-
ba uravnati rast onih mladik,
bodočih rozg, ki so za nadaljnjo
rodnost in trsno obliko potrebne.
Ce tega ne bomo izvedli pra-
vilno oz. dopustili, da se mladi-
ke na trsu razvijajo kar po
svoje, dobimo mnogo slabih
rozg, ki nam ob rezi spomladi
niso potrebne. Trs bo potrošil
vso moč za rast mnogih nepo-
trebnih rozg. Tudi škropivo bo-
mo po nepotrebnem trosili v za-
ščito teh rozg, ki bodo spomladi
odpadle za kurjavo.
Zaradi majhnega pridelka,
moramo letos varčevati, zato
dajemo sledeča navodila:
Vsa skrb vinogradnika mora
biti v tem, da reši letošnji na-
stavek in vzgoji na trsu 6 do
največ 8 rozg, ki so nujno po-
trebne za bodočo trgatev in za
običajno trsno obliko sploh. To
število rozg je potrebno za rast
listov, brez katerih se trs posu-
ši. S škropljenjem čuvamo liste
pred propadom, v tem primeru
bomo pa imeli dovolj rozg, iz
katerih listi zrastejo in trs pre-
hranjujejo.
Cim spoznamo to važnost, ki
jo vrše listi, vemo takoj, da nam
je neko število rozg na trsu po-
trebnih. Rekli smo, da jih je
dovolj vsaj 6. Teh 6 rozg mora
zrasti vrh kola in jeseni dobro
dozoreti, ima naj 10 listov po
izvršenem vršičkanju. To dose-
žemo na sledeči način:
a) Mlsdike, ki so pozeble samo
na delu vršička, bodo izbile za-
listnik za prvim zdravim listom.
Ta mladika tvori podaljšek
rozge. Ce je treba, odščipnemo
ararznjeno mladiko nad tem li-
stom. Rana se bo hitro zarasla.
Ta podaljšek mladike negujemo
tako kakor ostale rozge, ki niso
pozeble in so nam potrebne. Vse
ostale zalistnike, ki bi odgnali
iz nižjih očesc, odstranjujmo,
kot to delamo pri pletvi. I
b) Mladike, ki so zmrznile do
zadnjih dveh listov, pinciramo
nad predzadnjim ali celo zad-
njim zdravim listom. Tekom
enega tedna vidimo razvoj mla-
dik in obdržimo tisto, ki kaže
pravilno mesto za bodočo vzgo-
jo in močno rast, da čimprej
doseže stanje, ki bi ga morala
rozga imeti v tem letnem času.
Tako vzgojimo na vsakem
rezniku po dve rozgl, ki sta v i
bodoče potrebni, da jih določi-
mo za daljno rodnost in obliko.
Trs z dvema reznikoma ima to-
rej 2X2 4 rozge. s tremi rez-
niki pa 6 rozg. To število rozg
zadošča.
c) Sparon (ločen, konjič), ki
nima zelenih mladik, kjer je to-
rej vse pozeblo, odrežemo nad
zadnjim zdravim poganjkom
nad osnovo. Te mladice vzgoji-
mo v rozgo, ki nam je event
potrebna pri rezi prihodnjo po-
mlad.
Obrezan trs na dva resnika in
en šparon naj obdrži letos 6—8
mladik. Večje število rozg je na
škodo trsa in niso potrebne pri
bodoči rezi.
d) Kjer so zmrznili vsi zele-
ni deli trsa in tudi iz stranskih
očes ni pričakovati novih po-
ganjkov,   bodo izbili novi   po-
ganjki iz starega lesa. V tem
primeru vzgajamo te mladike
tako, kakor je povedano zgoraj.
Pri pletvi odvisnih mladik pač
puščamo najmočnejše, ki so raz-
vrščene na trsu tako, kot jih že-
limo.
Zelena res oz. pinciranje, ima
namen vzgojiti nov rodni les na
trsu, da nam vinska letina 1954.
leta ne izpade. Črpanje trsa z
nepotrebnimi rozgami, ki služi-
jo potem za kurjavo, pa ni go-
spodarsko.
Pozebla mladika ima zamaza-
no-vodeno-temno barvo, zdrava
pa lepo zeleno.
Trta bo sedaj bujno pognala
mnogo novih mladik, ki so za-
ostajale v razvoju in bo njih
rast najbolj bujna ravno v času
toplih dni. V tej dobi bo razvoj
trosov peronospore hitrejši, torej
škropimo v krajšem razdobju
kot običajno. Da nam pero-
nospora ne poveča škode, je po-
zornost na mestu.
Mnogi vinogradniki so v sti-
ski zaradi nabave škropiva, ker
ne morejo pričakovati možnosti
odplačila jeseni. Da štedimo,
uporabljajmo cenejše škropivo,
zato priporočamo škropljenje z
bakrenim apnom, ki stane 32 di-
narjev kilogram. Za 100 litrov
škropiva, pri porabi 1.5 kg, sta-
ne ta brozga 48 din, dočim sta-
ne 100 litrov škropiva iz modre
galice in apna 100 din. Ob su-
hem vremenu bakreno apno po-
polnoma nadomešča modro ga-
lico vsaj za prvo škropljenje
trsa.
Za 100 litrov škropiva odteh-
tamo 1,5 kg bakrenega aprxa in
ga najprej zmešamo v škafu z
malo vode v gosto kašo. To ze-
lenkasto gosto kašo vlivamo
med dobrim mešanjem v pri-
pravljenih sto litrov vode. Škro-
pivo Je pripravljeno in odpade
vsako dodajanje apna. Ce temu
škropivu dodamo 250 g Kumu-
lusa ali 1,5 kg žvepleno-apnene
brozge ali 250 g Sumparola,
odpade žveplanje z ventitiranim
žveplom. Tako pripravljeno
škropivo prepreči nastop pero-
nospore in oidija (plesnivca). To-
rej škropimo in žveplamo isto-
časno.
Opozarjamo vsa vinogradni-
ška posestva, da bomo v nasled-
njih številkah nadaljevali z ob-
javo potrebnih navodil.
Svet za vinogradništvo
okraja Ptuj
Nevarnost tihih pogodb
o nepremičninah
Po neuradnih vesteh priprav-
lja Zvezni izvršni svet spre-
membo zakona o prenosu ne-
premičnin, v smislu katerega
se bodo reševale že sedaj vlo-
žene in nerešene prošnje za
prenos na podlagi raznih po-
godb. Čakanje na novi zakon
se že odraža pri zastoju v re-
ševanju dosedanjih prošenj, na
terenu pa v tem, da se sklepa-
jo razne tihe pogodbe in dogo-
vori, ki bi se naj sklicevali še
na stari zakon. Postopek s tihi-
mi pogodbami gre seveda v ve-
čini primerov na škodo tistih
oseb, ki so že nasedle in dale
večjo ali manjšo akontacijo
brez sigurnosti. Če bo tihi do-
govor veljel ali ne Vsekakor
je v interesu zaščite nepouče-
nih ljudi pred tovrstnim izko-
riščanjem, da se jih javno opo-
zori na nevarnost pogodb in
dogovorov preden izide nov za-
kon o prenosu nepremičnin.
Kmecio Bii'ad na bo ktcs doblfa
v Turnišču kmetifslco so!o
(Nadaljevanje)
Ne trdim, da ni praksa izven
šolskega posestva malo nerodna
in v dosedanjem delu naših
kmetijskih šol nenavadna. Pre-
pričan pa sem, da ima tudi svo-
je dobre strani. Morebitne or-
ganizacijske težave (prevozi
učencev) se bogato poplačajo z
delom v zglednih ustanovah za-
radi stroke same in zaradi naj-
bolj življenjskega   spoznavanja
in učenja načina delavskega
upravljanja podjetij in zadruž-
nega življenja v zadrugi.
I^aslednja načelna misel, ki
se mora okrog šole razčistiti, je
trajanje šole. Treba se je odlo-
čiti za eno- ali dvoletno šolo
Tukaj so mnenja deljena. Tisti,
ki zagovarjajo stališče trenutne
rentabilnosti za kmeta, ki pošlje
sina aH hčerko v šolo želijo
enoletno šolo. Drugi zopet, ki
zagovarjajo temeljito strokovno
izobrazbo, pravijo, da je nujna
dvoletna šola. Le ta lahko zado-
sti mmimalne potrebe v res
strokovni izobrazbi v obširni
kmetijski vedi. Ogrevam se za
dvoletno šolo in sem prepričan,
da se v enem letu daleč ne mo-
re naučiti tega, kar bi bilo mi-
nimalno potrebno za razumeva-
nje vseh mogočih okoliščin v
kmetijski proizvodnji
Očitek, da daljše šolanje od-
tuji učenca od dela na domačem
posestvu in ga navadno u?meri
v druge poklice in morebiti tu-
di v uradniško .službo, je manj
umesten Tudi dru,£?i poklici za- !
htevajo danes določeno izobraz- *
bo in je malo verjetno, da bi se
absolventi te šole usmerjali dru-
gam kot v kmetijstvo. Tudi na-
loga šole je, da vzgaja tako. da
učenci ne bodo silili drugam
temveč se resno oprijeli moder-
nega kmetovanja na domačem
posestvu kamor se • bodo vrnili
po končani šoli.
; Razprava o teh problemih je
sprožila tudi vprašanje ali ni
dovolj za kmečkega fanta ali
dekle kmetiji-ka nadaljevalna
šola. ki bo po osnovnih šolah na
podeželju uvedena verjetno še
letošnjo zimo in bo trajala 2—3
zimska obdobja. Ustanovitev
kmetijskih nadaljevalnih šol je
resen korak naprej h kmetijski
izobrazbi, vendar še daleč ne
more zadostiti potrebam kme-
tijtsva kot stroke in znanosti
Take šole bodo dale naši mla-
dini le splošno kmetijsko iz-
obrazbo in jim vzbujale veselje
do tega poklica. Kmetijska stro-
kovna šola pa bo aala aosolven-
tom solidno strokovno znanje,
ki ga bodo s pridom uporabljali
doma in izboljševali proizvod-
nost na, posestvu
Mnenja sem. da so ene jn dru-
ge šole potrebne in da mora bi-
ti njih delo tesno povezano
Vztrajati pri misli, da lahko sa-
mo kmetijsko nadaljevalna šola
nudi   bodočemu    naprednemu
kmetu, kar je za njegovo dobro
delo potrebno, se gni zdi manj
primerno in mogoče celo odraz
nepoznanja kmetijstva kot zna-
nosti, ki mora v današnji praksi
razumeti in obvladovati mnoge,
zelo zamotane kemične, biolo-
ške, pedagoške in druge pro-
cese.
Vrniti se moram k že omenje-
nim stroškom šolanja. Mesečna
oskrba gojenca v internatu bo
stala okrog 3000 dinarjev. Res
je, da bi marsikateri kmet imel
težave s plačilom, če bj moral
celotno breme prevzeti na last-
na ramena. Tudi tu je rešitev in
predlagal bi naslednje. Kmeto-
valec, ki pošlje otroka v šolo.
naj bi plačal mesečno 1000 do
1500 dinarjev — po premoženj-
skem stanju. Drugih 1000 dinar-
jev si bo učenec zaslužil s prak-
tičnim delom na posestvu, ki se
mora prav tako oceniti in pla-
čati. Tretjih 1000 dinarjev naj
prispevajo naše kmetijske za-
druge, delovne zadruge, kmetij-
ska podjetja in drugi kot šti-
pendijo
Mislim, da zadružni odbori in
tudi upravni odbori in delavski
sveti podjetij razumejo kaj po-
meni tudi za njihov uspeh in
delo kmetijska izobrazba in šti-
pendije ne bodo odrekli, ko bo-
do interesenti prosili. Vsaka
kmetijska zadruga bo med dru-
gim storila zelo veliko za na-
predek kmetijstva, če bo letno
štipendirala enega ali dva učen-
ca kmetijske šole. Po končani
šoli bodo imela moralno in ma-
terialno pravico od absolventov
šole zahtevati njihovo pomoč
pri svojem delu. Letošnji fi-
nančni uspeh skoraj v vseh za-
drugah dovoljuje tako pomoč in
prepričan sem, da je zadruge ne
bodo odrekle
Navedeni način oskrbe učen-
cev v internatu bo marsikomu
omogočil šolanje. Tudi tisti, ki
so doslej zaradi denarnih težav
oklevali, bodo našli v tem pred-
logu rešitev Seveda se vse to,
kar je napisano, ne more z urad-
nim odlokom kmetijskim zadru-
gam predpisati. To naj zadruge
osvojijo kot svojo obvezo, do te-
ga pa naj privedejo logični
sklepi upravnega odbora in jav-
no mnenje članov zadruge, da
je stvar pravilna in potrebna.
Slišim, da so nekatere zadruge
že določile sklad za šolanje \-
kmetijskih iolah in da jih bodo
v kratkem tudi druge posne-
male.
Okrajni ljudski odbor in Zbor
proizvajalcev sta na svoji redni
seji 29 aprila t. 1. ponovno raz-
pravljala o ustanovitvi kmetij-
ske šole in že določila 3,000.000
dinarjev za ureditev in opremo
šole S tem je organizacija kme-
tijske šole v našem okraju sto-
pila v zaključno obdobje. Mi-
slim, da bo Okrajni ljudski od-
bor lahko še na eni od nasled-
njih sej razpravljal o tem, da se
dela na ureditvi kmetijske šole
bližajo koncu in da bo kmalu
izpolnjena želja mnogih delov-
nih kmetov, ki želijo svojim
otrokom dobro, naši socialistični
skupnosti pa napredek.
Tudi OZZ je na letnem
občnem zboru dodelila 400.000
dinarjev za opremo in ureditev
šole. Živahna razprava na zboru
je govorila, kako živo je zani-
manje za kmetijsko izobrazbo in
tudi tako potrebna je ta zara-
di napak, ki se v kmetijski pro-
izvodnji še vedno delajo.
Društvo kmetijskih inženirjev
in tehnikov je prav tako skleni-
lo, da bo ena osnovnih nalog
društva podpreti delo na orga-
nizaciji šole in prepričevati
kmetovalce naj izobražujejo
svojo mladino v kmetijskih šo-
lah. Sklenilo je tudi izvesti an-
keto po KZ, KDZ, državnih po-
sestvih, šolah, občinah, politič-
nih in drugih organizacijah, iz
katere bo izvedelo javno mne-
nje in predloge za uspešno delo
šole.
Dvomim, da bi bil v našem
okraju kdo, ki bi oporekal de-
lovnim kmetom potrebo po
kmetijski šoli. Prepričan sem,
da je tudi večina teh v okraju
odločena stopiti s hitrejšimi in
trdnejšimi koraki k napredku :n
dvigu kmetijske proizvodnje.
Prepričan sem, da se vsi zave-
dajo pomena kmetijske strokov-
ne izobrazbe in da prav zaradi
tega začetek kmetijske šole z
veseljem pričakujejo in po-
zdravljajo. Ciril KoIar..č
Vatikan onemogoča ureditev
odnosov med državo
in katoliško cerkvijo
Razprave in razgovori o no-
ven načrtu zakona o pravnem
položaju verskih skupnosti so
pomenili za verske organizaci-
je, zlasti pa za zastopnike srb-
ske pravoslavne cerkve, islam-
ske verske skupnosti in katoli-
ške cerkve najlepšo priliko za
ustvaritev takega zakona o
pravnem položaju verskih skup-
nosti, ki bi bil veren odraz do-
bre volje države in cerkve, da
se medsebojni odnosi uredijo v
korist takega modusa vivendi
države in cerkvenih skupnosti,
da bi to bilo v prospeh svobo-
de in neodvisnosti naših naro-
dov od zunčmjiii sovražnih vpli-
vov tudi v verskem oziru.
To priliko so razumeli za-
stopniki   srbske    pravoslavne
cerkve in islamske verske skup-
nosti, kar so tudi dokazali s
predlogi in pripombami ob raz-
pravah glede spremembe prvot-
nega načrta. Drugače pa so po-
stopali zastopniki katoliške ver-
ske organizacije, ki razgovorov
niso začeli s stališča medseboj-
nega razumevanja in iskanja
poti za rešitev tozadevnih vpra-
šanj, temveč so ne glede na
dejstvo, da se urejujejo odnosi
med državo in cerkvami po
ustavnem načelu, postavili na
eni strani vrsto novih daleko-
sežnih zahtev, po privilegira-
nehi položaju, kot so na drugi
strani zatrjevali, da nimajo ni-
kakega pooblastila za razgovor
s strani Vatikana. Trdili so da-
lje, da prisostvujejo razgovo-
rom samo informativno in da
je za reševanje takih stvari
pristojna po cerkvenem pravu
samo Sveta stolica.
Ni težko ugotoviti, da je vzrok
takemu zadržanju škofov akci-
ja Vatikana proti naši državi,
ki jo je začel takoj po obisku
škofov pri maršalu Titu. Vati-
kan namreč pri tem zasleduje
svojo politiko, s katero hoče
prisiliti Jugoslavijo, da bi po-
novno vzpostavila z njim diplo-
matske stike, kot na drugi stra-
ni čisto politiko italijanskega
imperializma, ki mu je itak
vedno služil.
Prekinitev razgovorov pomeni
škodo izključno za Vatikan in
višjo cerkveno hierarhijo v Ju-
goslaviji, katere politika bazira
na predpostavkah, da je do
razgovorov prišlo zaradi priti-
ska od zunaj. Odnošaji med dr-
žavo in katoliško cerkvijo pa se
bodo razvijali tako, kakor bodo
znali škofje urejati tekoče za-
deve in v kolikor bodo imeli za
to dobre volje.
Razgovori, čeprav neuspešni,
so jasno pokazali željo Jugo-
slavije po ureditvi odnosov med
državo in cerkvijo, pokazali pa
so tudi na pojave sovražne de-
javnost} nekaterih podanikov
Vatikana napram našemu ljud-
stvu v državi.
PTUJCANI POZOR!
Obveščamo naše občinstvo,
da so prišli pevci iz Idrije da-
nP2 15. rtiaija. y iiitcajaiuia. vl^^
kom. Po skupnem zajtrku si
bodo mladi pevci iz Idrije ogle-
dali zgodovinske znamenitosti
naših muzejev. Med 12. in 13.
uro bodo v mestnem parku, od
koder jih bodo pionirji in osta-
li gostitelji odvedli na svoje do-
move.
Popoldne ob 15. uri bo kon-
cert za mladino, zvečer ob 2tt.
uri pa za odrasle—oboje v gle-
dališču.
Kot že v neštetih primerih se
bodo Ptujčani tudi tokrat izka-
zali z gostoljubnostjo in števil-
no udeležbo na obeh koncertih.
USTANOVLJENA JE
KZ   »POLJE« v SOBETINCIH
V nedeljo dne 10. maja 1953
je bil ustanovni zbor KŽ Sobe-
tinci, katerega se je udeležilo
50 članov. Določili so višino de-
leža din 1000. Pihodnji mesec
bo začela z delom njihova tr-
govina in gostilna, ki jo je do-
vršila KDZ Sobitinci. KZ »Po-
lje« ima vse možnosti, da se
razvije v močno gospodarsko
organizacijo, v kateri se bo re-
ševala vsa kmetijska problema-
■•".a vasi: Prvenci, Strelci in
Sobetinci.
Potrebno je le več zaupanja
in sodelovanja teh vaščanov.
Novoizvoljeni upravni odbor s
predsednikom Jakobom Ploh-
lom čaka še mnogo dela, ki pa
bo uspešno le ob sodelovanju
vsega članstva. P- F.
TD Partizan (Ormož) : NK Gor.
Radgona 3:3
V nedeljo, 10. t. m., sta mo-
štvi odigrali prijateljsko nogo-
metno tekmo, ki se je končala
z neodločenim rezultatom.
Ormožani so na svojem igri-
šču imeli zmago takorekoč že v
žepu, ko so zaključili prvi pol-
čas z rezultatom 2:0. V drugem
delu igre pa so popustili, da je
nasprotniku uspelo rezultat iz-
enačiti. Nato sta moštvi še do-
segli vsako po en gol.
Gledalcev zaradi slabega vre-
mena ni bilo mnogo, sodil pa je
7 --^njšimi napakami tov. Be-
drač. —že.
ludsko unverza v Ptu'u
ob ^olil učku sezone 1952 53
Mestni odbor Ljudske univer-
ze v Ptuju je ob zaključku se-
zone rednih predavanj organi-
ziral v nedeljo, dne 10. maja t. 1.
ob 9. uri dopoldne, ogled raz-
stavljenih slikarskih del v ga-
leriji na gradu, ki je bil pove-
zan s predhodnim predava-
njem »O umetnosti in o doživ-
ljanju umetnosti«. Predavanje in
strokovno vodstvo po galeriji je
imel tov. Jože C u r k, umet-
nostni zgodovinar iz Maribora,
ki se je v svojih izvajanjih
predvsem omejil na tolmačenje
slikarske umetnosti, da bi tako
obiskovalcem, ki jih je bilo kar
lepo in zadovoljivo število, čim
bolj približal umetnine, ki jih
hrani umetnostno-zgodovinski
oddelek našega Mestnega mu-
zeja.
Ob zaključku predavanja in
ogleda razstavljenih del, se je še
zahvalila v imenu mestnega od-
bora Ljudske univerze tovari-
šica Urbasova vsem tistim, ki
so kakor koli podprli uspešno
delo Ljudske univerze v teko-
čem letu 1952/53.
Da je bilo njeno delo prav v
pretekli sezoni uspešno, nam
točno pove statistika, ki jo je
vodil odbor od vsega početka.
Rednih tedenskih predavanj je
bilo 22. Na teh je bilo skupno
skoraj 3000 obiskovalcev, kar je
za naše mesto prav lepo število.
Poleg teh rednih predavanj je
odbor organiziral še dve preda-
vanji na Hajdini izven progra-
ma, nekaj zdravstvenih preda-
vanj pa je bilo tudi po posa-
meznih podjetjih. Od rednih
predavanj je bilo 1 v oktobru,
2 v novembru, 4 v decembru, 4
v januarju, 6 v februarju. 4 v
marcu in 1 v maju. Z ozirom na
vsebino, so bila od teh 22 pre-
davanj 4 družbenopolitične vse-
bine, 4 potopisna, 2 prirodoznan-
stveni, 5 slovstvenih, 4 iz pod-
ročja umetnostne in krajevne
zgodovine, iz snovi uporabnih
ved sta bili dve, eno pa je bilo
filmsko predavanje.
Odbor si je v teku letošnjega
leta in dela pridobil mnogo iz-
kušenj, ki mu bodo mogle ko-
ristiti tudi pri vsem nadaljnjem
delu in ustvarjanju. Prihodnje
leto se bo moral potruditi, da bo
pritegnil k predavanjem tiste,
ki smo jih žal tudi v pretekli
sezoni največkrat pogrešali: to
so naši delavci in nameščenci,
ki jim je široko znanje, katero
jim more v strnjeni obliki po-
sredovati prav Ljudska univer-
za, potrebno.
No, kljub temu smo prepri-
čani, da jc Ljudska univ.:!rza
navzlic malenkostnim pomanj-
kljivostim, ki so izhajale iz zu-
nanjih okolnosti, apravičeno za-
beležila v zadnji sezoni v-.dne
uspehe in da nikakor ne mo-
re biti utemeljeno očitanje
anonimnega članka v »Večeru«
z dne 7. maja t. 1., ki piše, da je
Ljudska univerza Ptujčane
razočarala. Nikoli ni odbor LU
omenjal težav, s katerimi se je
moral boriti za redno in nepre-
kinjeno delo in krivico bi delal
vsakdo, ki bi trdil, da od.govar-
ja za predavanje tov. ing. Mai-
stra iz Kidričevega, ki je od-
padlo kar trikrat, odbor uni-
verze.
Sezona rednih predavanj je s
tem zaključena, vendar je od-
bor pripravljen, v slučaju, da bo
našel predavatelja, z zanimivo
temo in ob pozornosti obiskoval-
cev organizirati tudi izredno
predavanje, o čemer pa bo jav-
nost pravočasno obveščena po-
tom našega lokalnega časopisa
in drugače. -u.
r šHe skuqnosti io agrarni profilei y ptujsken itrai«
Go.spodarski svet OLO Ptuj
že skoraj leto dni intenzivno
dela na dokončni ureditvi agrar-
ne reforme in odnosov na vaš-
kih skupnostih.
Z dodeljeno agrarno zemljo
se dogajajo neštete nepravil-
nosti. Neupravičeni odvzemi po
Obč. LO in ponekod obstoječih
^Odborih za izvedbo agrarne
reforme« iz leta 1946, so še
vedno pogosti.
Poziv Gospodarskega sveta za
ureditev agrarne zemlje je mar-
sikatera občina razumela napač-
no. Vse bolj se opaža razpiho-
vanje osebnih mrženj in obra-
čunavanj okrog te zemlje in to
ni pravilno.
Načelno si moramo biti jasni,
da je agrarna reforma končana
in da se zemlja več ne dode-
ljuje. Zato bi naj občine v bo-
doče ne pošiljale predlogov za
dodelitev zemlje in tudi revizije
naj predlagajo le v izrazito za-
konitih in potrebnih slučajih.
Zelo pereč in obenem zani-
miv je razvoj okrog vaških
skupnosti. To je posebno sedaj,
ko se na terenu na razne nači-
ne tolmači Uredba o reoganiza-
ciji zadrug. Tudi sproščenje
administrativnih ukrepov v
kmetijstvu povzroča gibanje
okrog vaških skupnosti.
Najtežji primer vaške skup-
nosti je vsekakor Slovenja vas.
Udeleženci so z zakonitim po-
segom izgubili okrog 140 ha
zemlje. Na tem zemljišču se je
med tem organiziralo državno
posestvo in vložilo v nove
zgradbe okrog 17,000.000 din.
S prehodom vaške skupnosti
v državni sektor je bilo 22 kme-
tov oškodovanih vsak za 5 ha
zemlje in to travnikov, pašnikov
in gozdov. S tem jim je bila
res narušena struktura posesti,
kar se je čutilo v njihovi
zmanjšani proizvodnji. Ti kmet-
je si ukinitev administrativnih
ukrepov v kmetijstvu razlagajo
po svoje in zahtevajo zemljo
nazaj, trdeč, da je njihova last
in da jim je obstanek brez nje
nemogoč. Ce ta njihova trditev
drži bi lahko najboljše povedali
njihovi sosedje, malj in srednji
kmetje, ki vedo, da jih večina
še vedno poseduje 15 do 20 ha
obdelovalne zemlje, kar za raz-
mere v Slovenji vasi ni malo.    j
Pojavlja pa se tukaj istočas-
no tudi drug problem mimo ka-
terega naša socialistična uredi-
tev in perspektiva ne more iti.
Dvigajo se mali in srednji
kmetje, ki niso udeleženci vaške
skupnosti in odločno zahtevajo
tudi za sebe pravice na tem
zemljišču Se odločneje pa pov-
darjajo, da jim teh pravic ne i
bodo dodeljevali na odsluž za
težake ob skoraj nemogočih
pogojih in izrazitih izkoriščeval-
skih tendencah takozvani ude-
leženci skupnosti — vaški mo-
gotci.
Dosedanje delo Sveta za go-
spodarstvo s temi ljudmi kaže,
da so se iz prej ponižnih pro-
silcev, ki so prosili za ureditev
razmer na vaški skupnosti, iz-
kristalizirali in pokazali svoje
pravo lice vaški špekulanti. Ti
si najnovejše ukrepe naše ljud-
ske oblasti lastijo kot svojo
zmago, ki je v njihov zagovor
prišla pod pritiskom iz inozem-
stva. Da ta njihova »teorija«
temelji na tem, nam jasno do-
kazuje izjava neke vaščanke v
Slovenji vasi. ki je trdila pred
predstavniki OLO, da je radio
iz Amerike rekel, da se mora
zemlja kmetom v Sloveniji vr-
niti.
Značilni primer samolastne-
ga ukrepanja vaških mogotcev
je tudi na vaški skupnosti, ki
je bila dodeljena Ekonomiji
Pleterje. Ekonomija je v letu
1949 dobila 15 ha obče ljudske
zemlje, prej vaške skupnosti.
Dobila je tisti del, ki se je že
precej časa obravnaval kot trav-
nik in kjer sta se seno in trava
razprodajala. Ne da bi kdor koli
to dodelitev preklical  je  p'-'^'^
(Nadaljevanje na 3. strani)
Objave in oglasi
»Fhilips«-radioaparat, nov, pro-
dam. Naslov v upravi lista.
Strelovod z bakreno žico za
zemljovod, prodamo. Vprašati:
Dom onemoglih, Muretinci.
KINO
KINO KIDRIČEVO
PREDVAJAJ
Od 16. do 17. maja ameriški
film »Preplah na cestah«; od
20. do 21. maja angl. film »Glas
v viharju«; od 23. do 24. maja
italijanski film '>Glumači«; od
27. do 28. maja ameriški film
«Njen otrok«; od 30. do 31. ma-
ja francoski film »Pastoralna
simfonija«
ZAHVALA
Po dolgotrajni in mučni bo-
lezni nas je zapustil naš dragi
ata
Alojz Arnuš
iz Strejac
Prav lepo se zahvaljujemo
zdravnikom in strežnikom, oseb-
ju v zdravilišču v Ormožu ter
sorodnikom in sosedom, ki so
ga spremili na njegovi zadnji
poti.
Žalujoči:
žena z otroki
in ostalo sorodstvo.
Strejaci, 8. maja 1953.
Is Hajd ne
Na Hajdini je šola z veseljem
nudila gostoljubno streho mla-
demu vaškemu pevskemu zbo-
ru, ki se je enkrat sredi zime
končno rodil.
Za državno zgradbo in vso
njeno notranjost odgovorni
upravitelj je pevce pred njiho-
vo prvo pevsko vajo prisrčno
pozdravil, jim kratko govoril o
lepoti in globoko človeškem
smislu, o etični vrednoti zlasti
skupinskega petja ter jim želel
uspešnega udejstvovanja, ki ne
bo le kulturna in lepa zabava
za pevce, ampak bo preko njih
pripomoglo tudi k dvigu splošn«
ljudsko-prosvetne dejavnosti v
vaškem občestvu.
Delo se je veselo pričelo in
navdušeno nadaljevalo. Lepa
slovenska pesem je kmalu pri-
vabila v majhen pevski krog
še mnoge, ki niso hoteli biti pr-
vi. Spretnost in trud požrtvo-
valnega pevovodje sta že po
drugi, tretji vaji izvabila iz še
negladkih, petja nevajenih grl,
lepa sozvočja, ki jim je človek
sredi sicer gluhe vaške tišine
večernih ur — z blaženim užit-
kom prisluhnil.
Obojestranska (šole in pev-
cev) je bila zadovoljnost, ker
nikdo ni pretežko tehtal ma-
lenkostnih neugodnosti, ki so
jih povzročali družbena in dru-
žabna nedorastlost pri nekate-
rih mlajših pevcih in njihov
nerazvit čut za nujno potrebno
vsaj minimalno mero reda, ki
je potrebna povsod. Niti v mi-
sli ne bi bilo več vredno tega
jemati, kaj šele o tem pisariti,
a vendar! Torej:
Bilo je v času prvih vaj, ko
je morala šolska snažilka po
nočni pevski vaji prejšnjega
dne, ko bi bila morala zakuriti
peč in pobrisati le še prah s
klopi in drugega pohištva, naj-
prej odpreti okna in vrata, da
se je vsaj malo razvlekel
»dravski« cigaretni dim, v ka-
terem se je razred vso noč pre-
kajeval, pomesti je morala po
razredu poljubno razmetane ci-
garetne ogorke, vžigalice in po-
vsod raztreseni pepel. Nič po-
sebnega! To se je z,'::^odilo en-
krat, dvakrat in druga dobra
beseda je pomagala. Vendar je
beseda morala biti! Pevci-očet-
je, ki imajo otroke v šoli. bodo
to gotovo razumeli
Hvalevredna pevska navdu-
šenost je priznala nekatere
pevce že mnogo pred časom v
pevsko sobo, pa je bilo zopet
treba ponovno prositi, da igra-
nja na klavirju nevešči mladi
ljudje ne preizkušajo sposobno-
sti na njem, ker je tak instru-
ment za podeželsko šolo redek
in predragocena stvar, ki lahko
služi le učiteljem pri šolskem
pevskem pouku in pevovodji
pri njegovem glasbenem delu s
! pevci. Ker ponovne prošnje ni-
so zalegle, je bilo treba preiti
k dejanju. Snažilka je dobila
nalog, da odklene pevsko sobo
šele ob prihodu pevovodje —in
zopet je bilo vse v redu.
Ker so nekateri pevci ostajali
v pevski sobi še dolgo po kon-
čani vaji v četudi mirnem in
tihem razgovoru, ki pa jo je
vseeno razsvetljevala 100-vatn«
žarnica, je morala snažilka, ki
je s šolskimi ključi v rokah že
težko čakala na konec vaje, po-
trpežljivo razlagati, da jo bodo
njeni službeni opravki nasled-
nji dan že zgodaj dvignili iz
postelje in da zato prosi uvi-
devnosti ... Tudi ta ljubezniva
beseda je pomagala (ne oziraje
se na ceno električnega toka) in
pevci so redno nadaljevali s
svojimi vajami. Radi smo jih
poslušali in se že veselili nji-
hovega prvega javnega nasto-
pa.
Pa je s pomladjo na šoli zo-
pet nastala majhna spremem-
ba S snegom vred je skopnelo
v šolski drvarnici tudi kurivo
in drvarnica se je spremenila
v začasno garažo za kolesa, ki
so jih učenci, tiijaki in učitelji
— (ker jih do takrat niso imeli
drugje) — prislanjali na steno
pritličnega hodnika. Prav vsi
obiskovalci šole so sprejeli to
mero kot samo po sebi razum-
ljivo, le nekateri pevci se s tem
niso mogli sprijazniti in so
vztrajali v naziranju. da je
»občinska«(?) snažilka dolžna
čistiti sledove njihovih koles
na cementnem tlaku šolskega
pritličja.
Zatopljen v svoje učiteljsko
delo v pisarni sem radevolje
poslušal lepo petje moškega
zbora iz sosednje sobe, ko se je
nenadoma zagnal v drugo uho
kontrapunktirani fortissimo
»mešanega zbora'< s hodnika . ..
Odložil pem delo. stopil na hod-
nik med nasršene pevce in po-
slušal njihovo pritožbo: »Saj
vemo. da nekdo dela proti na-
šemu društvu. Danes smo zad-
njič pod šolsko streho. Si bomo
že poiskali kako luknjo, kjer
bomo lahko peli!« Iznenaden
nad njihovo gorečnostjo sem jil
skušal pomiriti, a to mi ni
uspelo S'tuacijo sem zaključil
2 uporakK) njihove besede tako-
le: »Tovariši! V kateri koli luk-
nji boste, povsod se boste mo-
rali držati nekega reda!«
Skoda, da je organizacijski
vodja (ne pevovodja) te pevske
skupine gledal skozi preozki
očesni kot. sicer bi moral videti
na svetu poleg pevcev vsaj še
šolo kot živo in zelo občutljive
družbeno ustanovo. Biti bi mo-
ral napram svojim, vsaj mlaj-
šim pevskim tovarišem, nekoli-
ko energičnejši, pa bi se za ce-
no lepe slovenske pesmi niti ne
spomnil resničnih malenkosti,
ki sem si jih moral sedaj skoro
s silo in z resnično nevoljo iz-
kopati iz spomina ...        R. I.
Ptuj, 15. maja 1953
PTUJSKI TEDNIK
Stran 3
NOVICE 12 RAZNIH SCRA3EV
Iz CirkDian
Cirkulanski spomenik tal-
cem, o katerega odkritju smo
poročali v prejšnji številki
našega lista, je gotovo med
najlepšimi spomeniki v Slove-
niji. Cirkulančani so upraviče-
no lahko r)onosni nanj. Zato pa
ni odveč izreči priznanja požrt-
vovalnemu predsedniku ZB tov.
Gol Antonu, ki je nosil vso te-
žo vsega dela na svojih rame-
nih. Prav tako zasluži vso po-
hvalo in priznanje tudi vrsta
drugih članov ZB in voznilci ter
prostovoljni delavci, prav ix)-
sebno pa še KZ Cirkulane, ki
je z vsem razumevanjem po-
magala. Priznanje zasluži tudi
kamnosek Aleksander Mravlje
iz Ptuja, ki je izdelal spomenik
po osnutku arhitekta iz Ljub-
ljane.
Spomenik je stal okrog 130
tisoč dinarjev, če pa vštejemo
še prostovoljno delo, se dvigne
vstota na okrog 170.000 din.
★
Vse nas je vedno zanimala
tisoda desetega talca, ki se mu
je posrečilo med vožnjo pobeg-
niti. Vsa poizvedovanja so osta-
la brezuspešna. Na proslavi pa
se je odkrila tudi ta tajnost.
Žena ustreljenega Franca Pli-
berška je pred kratkim zvedela,
da je bil deseti talec Anton Pli-
beršek iz Polskave pri Prager-
skem. Neznano kako je prišel
v Avstrijo, od koder se je pred
kratkim prvič javil svoji ženi,
. ki živi v Slovenski Bistrici. V
pismu vprašuje, če sta z otro-
kom še živa, s prošnjo, naj mu
takoj piše. ZB namerava sto-
piti z imenovanim v stik ter ga
povabiti na grob njegovih to-
varišev.
V Cirkulančih je neka komi-
sija iz Ptuja dne 30. aprila t. 1.
zaprla vsem znano gostilno
Blas, v kateri je bil vsak člo-
vek od blizu in daleč postre-
žen v splošno zadovoljstvo. Po
mišljenju mnogih ljudi se je
to zgodilo brez vsakega vid-
nejšega vzroka in tako so ostali
miličniki in uslužbenci občin-
skega ljudskega odbora brez
hrane.
Ker v drkulanah približno
vemo, kdo je v ozadju, da je
gostilna zaprta, bi želeli zvede-
ti še tozadeven dejanski vzrok,
če ta sploh obstoji.
Ii ZafrCa
Vse od osvoboditve dalje je
od časa do časa več ali manj
govora o nadaljevanju dela pri
gradnji ceste Turški vrh—Za-
vre, katere okupator ni utegnil
dograditi. Vsak voznik po tej
cesti godrnja in preklinja, ven-
dar se nobeden občinski odbor,
po katerega območju poteka
cesta, ne zmeni, da bi bila že
enkrat končno dograjena.
Glede na lanskoletno sušo ter
posebej na pasivne Haloze je
bilo pred kratkim časom še go-
vora, da bi se z nadaljevanjem
gradnje te ceste vsaj nekoliko
pomagalo tukajšnjemu prebi-
valstvu. Med tem časom so se
že podražili nekateri prehram- j
beni predmeti, ki jih ljudstvo ■
večinoma mora kupovati. Večji
del družin naše okolice pa je ,
brez zalog hrane in brez de-
narja, zato bi le še delo in za-
služek pri gradnji ceste lahko
pomagal prebrodriti najhujšo
stisko.
Občinska odbora v Cirkula-
nah in Zavrču, izposlujeta da se, j
bo nadaljevalo z gradnjo ceste j
Turški   vrh—Zavrč,   da   bodo j
potrebni  lahko nekaj  zaslužili
in se preživeli do žetve!
Rihtarič Jurij
Brezovec
Iz ODrrZo
Pred kratkim sta se tov.
Munda iz Obreza in tov. Šu-
lek iz Loperšic odpravila v vi-
nograd na Hum. Z njima je šla
Sulekova ovca, ki sta jo zaman
skušala spraviti nazaj domov.
V vinogradu je družba šestih
ljudi (Munda, Sulek ter Feko-
nja z družino) popila nekaj vi-
na, medtem pa je Fekonja za-
prl ovco v hlev, da ne bi delala
v vinogradu škode. Ko se je
družba razhajala, je Fekonja
ugotovil, da mu je ovca v hle-
vu razbila pod koklio štiri jaj-
ca in v prepiru je Sulek oblju-
bil povrniti škodo s štirimi pi-
ščanci. Družba se je prijatelj-
sko razšla, pod vinogradom pa
sta Sulek in Munda srečala Fe-
konjo Janeza, ki je rekel, da se
je vanj zaletela ovca in si pre-
griznila jezik. Ovca je res kr-
vavela, težko sopla ter začela
zaostajati. Ko sta jo poklicala,
je pritekla ter se zgrudila
mrtva.
Ko so ovco raztelesili, se je
izkazalo, da je Janez Fekonja
ovco grobo obrcal po rebrih, ki
so kazale črne podplutbe ter ji
z dolgim nožem prerezal poži-
ralnik v trdni veri, da bo ovca i
do doma sicer prišla, nato pa
poginila, ne da bi kdo slutil
njegovo junaško dejanje.
Tov. urednik, kako sodite o
takem človeku? Se je hotel s
tem maščevati Šuleku za pobi-
ta jajca, ali živali sami, ki ni-
ma razvuna? Ljudje v naši
okolici mislijo, da je treba lju-
di s tako pokvarjenostjo strogo
kamovati. V-i.
Iz Podlehnika
Pomladanska dela v kme-
tijstvu so več ali manj gotova.
Sedaj imamo na vidiku popra-
vilo občinskih cest, kar nareku-
jejo pKJtrebe. Mimo tega pa je
še mnogo nerešenih vprašanj,
ki zahtevajo odločno besedo pa
tudi voljo, da bi jih rešili, pa
ne samo na sestankih, v disku-
siji, kritiki ali s predlogi, tem-
več tudi v resnici. Brez redne
povezave med občinskim odbo-
rom in krajevnimi organizaci-
jami SZDL si ni mogoče za-
misliti uspešne rešitve, zaradi
česar bo treba še dolgo gledati,
kako rešuje vse sam občinski
odbor, ne da bi se pri tem ali
onem oziral na mnenje voliv-
cev.
Pri razrezovanju davčne
akontacije se še stara praksa ni
spremenila. Občinski ljudski :
odbor rešuje sam to važno
gospodarsko vprašanje brez bo-
jazni, da bi se temu ali onemu
zgodila krivica in brez potrebe
po sodelovanju članov krajev-
ne organizacije SZDL Davčna
osnova 1950-1951 ne more biti
v vseh primerih merodajna,
temveč se je treba porazgovo-
riti o posameznih primerih, ki
jih ni mogoče šablonsko obrav-
navati. Nevolje v zvezi z odme- j
ro davka ali akontacij ne bo'
več, ko bodo odločbe o odmeri [
tako obrazložene in utemelje-
ne kot je to v praksi pri vseh
upravnih in sodnih ter drugih
odločbah, ki nudijo vsakemu
državljanu ob nepravilnih ute-
meljitvah možnost izpodbijanja
utemeljitve in navajanja oko-
liščin, ki vplivajo na odločitev.
To bi sicer zahtevalo od davčne
komisije občutno več dela, na
drugi strani pa tudi manj po-
vršnega ocenjevanja dohodkov
posameznih gospodarstev. Ne- '
šteto izkušenj potrjuje, da j
vzbujajo nevoljo in nerazpolo- j
ženje le nezadostno utemeljene
odločitve, ki obenem onemogo-
čajo prizadetemu, da bi poma-
gal pravilno rešiti vprašanje.
Ob tem je bilo mogoče, da so
se v raznih primerih bremena
valila na druge in da je minilo
več časa, preden se je to doka-
zalo in onemogočilo
★
Tudi glede elektrifikacije
imamo skrbi. Transformator je
postavljen, polovica del je do-
vršena. Skoraj dva meseca že
delo počiva, ne da bi ljudstvo
vedelo, zakaj. Elektrifikacijski
odbor je zapadel v neko malo-
dušje, očividno vsled material-
nih težav in kreditov, vsled
malih dohodkov in velikih iz-
datkov v zvezi z elektrifikacijo.
Upajmo, da bo tudi to vpra-
šanje kmalu rešeno in da se
bodo dela nadaljevala.
Avtobusni promet Ptuj
obvešča, da je začela 8.  maja
redno    obratovati     avtobusna |
proga Ptuj—Cirkulane in obrat-
no. ^
Avtobusni promet Ptuj
Precej diskusije je tiikaj v
zvezi z delom zaplenjenega po-
sestva v Gorci, ki ga je doslej
kljub zaplenitvi možu koristila
starejša vdova, sedaj pa bo ko-
ristilo tudi ta zaplenjeni del
kmetijsko gospodarstvo Pod-
lehnik. V tej diskusiji brani del
ljudi mnenje, da bi bilo treba
pustiti tej vdovi možu zaple-
njeni del posestva v uporabo
do njene smrti, da ne bi bila na
breme občini, ostali pa so mne-
nja, da kmetijsko gospodarstvo
Podlehnik od tega ne bo odsto-
pilo, ker bi s tem podpiralo
omalovaževanje in izigravanje
odlokov ljudske oblasti na ško-
do gospodarskih interesov de-
lovnega ljudstva in odobravalo
dosedanjo prakso posameznih
KZ in občinskih odborov, ki so
vračali na svojo pest razlašče-
nim državljanom odvzete imo-
vinske pravice.
iz Zakla
Tukajšnja krajevna organi-
zacija SZDL je pripravila za
1. maj prijetno proslavo, ki je
privabila veliko število od-
raslih in mladine in je tudi po-
tekla v najlepšem redu. Prosla-
ve se je udeležilo več pripadni-
kov JLA, ki so zaplesali na-
rodno kolo in druge plese iz
južnih predelov Jugoslavije.
Prvič so imeli tukaj tako pri-
jetno proslavo 1. maja z ude-
ležbo pripadnikov JLA in do-
mačinov. Vsi udeležnici so bili
navdušeni, da bi se zbralo za
Titov rojstni dan 25. maja na
istem mestu še več ljudstva iz
tukajšnje okolice in da bi na
tako svečan način kot 1. maj
proslavili obletnico rojstva na-
šega vrhovnega voditelja tov.
Tita.
Iz Trnovske vasi
KONČANO   TABORJENJE   V
TRNOVSKI VASI
Koncem aprila t. L je bilo v
Trnovski vasi uspešno končano
taborjenje mladincev predvojaš-
ke vzgoje. Tokrat se je center
Trnovska vas res izkazal v
nasprotju s prejšjimi leti. Mla-
dinci so z vsem delom in ob-
našanjem dokazali, da se zave-
dajo svojih nalog, zato so tudi
v redu hodili na taborjenje, ne
da bi bilo samovoljnih izostan-
kov. Obisk je bil skoraj stood-
stoten. Zaradi bolezni mladin-
cev je bilo 3% izostankov, pri
čemer pa so upoštevani tudi iz-
ostanki ob smrti svojcev. Tudi
zanimanje za predavanja in va-
je je bilo drugačno kot pa kdaj-
koli prej. To so pokazali izpiti,
ki jim je prisostvoval zastopnik
vojnega odseka. Priznal je, da
je kar presenečen nad takim
odgovarjanjem mladincev. Naj-
bolj se je pri tem izkazal prvi
vod. Priznanje zasluži komandir
Majcenovič Franc iz Zavrča, ki
se je zares trudil, da bi bil nje-
gov vod na prvem mestu.
Po vsem tem lahko mimo
pričakujemo, da ne bo center
Trnovska vas nikdar več med
najzadnjimi v okraju, temveč
si bo sčasoma pridobil mesto
med prvimi v okraju.
Tudi mladinci so zadovoljni,
da je njihov trud rodil take
uspehe, ki jim vzbujajo samo-
zavest, da so že sedaj sposobni
. braniti vsako ped naše svobodne
; domovine Jugoslavije pred vsa-
kim agresorjem, toliko bolj pa
bodo še sposobni po odslužitvi
roka v JLA, kjer se bodo teme-
ljito seznanili z vojno znanostjo.
IZ GORISNICE
V Gorišnici je bilo preteklo
nedeljo zelo živahno. Skoraj, da
ni zmanjkalo prostora v šoli za
vse sestanke, ki so jih sklicale
razne organizacije. V enem je
bilo predavanje pod okriljem
LU o uporabi umetnih gnojil,
katerih gnojil naj se naši kmet-
je poslužujejo, kdaj in kako naj j
jih uporabljajo in za katere'
kulture. Predavanje je bilo zelo
poučno za naše kmetovalce, ze-
lo so posegali v diskusijo in
stavi j ali razna vprašanja. Spre-
jet je bil sklep, da bo slično
predavanje pred jesensko set-
vijo, da se bo lahko vsak kme-
tovalec temeljito seznanil z
umetnimi gnojili in jih znal ko
ristno in smotrno uporabljati.
Drugi del predavanja pa je ob-
segal škropljenje vinske trte,
kjer je predavatelj predočil po-
slušalcem namen škropljenja
proti raznim škodljivcem vin-
ske trte, pomen prvega in če-
trtega škropljenja, ter drugega
in tretjega škropljenja. Omenil
je tudi, da imajo naši vinograd-
niki prevelike stroške s tem, da
pripravljajo zlasti za. prvo in
četrto škropljenje preveč kon-
centrirano škropivo, ki i>a de-
jansko nima nobenega večjega!
efekta, stroški pa so neprimer- '
no večji. Predavanju je pri-
sostvovalo okoli 50 poslušalcev.
V drugem prostoru so se
zbrali predstavniki in tajniki
ter ostali funkcionarji gasilskih
čet III sektorja. Analizirali so
sodelovanje gasilskih čet pri pro-
slavi Praznika dela in ugotovili,
da so vse čete masovno sodelo-
vale in s tem doprinesle svoj
velik delež, da je proslava tako
veličastno potekla. Sprejeli so
sklep, da bodo za proslavo roj-
stnega dne maršala Tita prire-
dili v Gajevcib veliko skupno
vajo.
V tretjem prostoru Je Imela
sestanek Zveza vojaških vojnih
invalidov za območje Gorišnice.
Na tem sestanku so razpravljali
o vrtni veselici in srečolovu, ki
jo pripravlja zveza in katere
čisti dobiček je namenjen kot
pomoč vojnim sirotam in social-
no ogroženim članom zveze.
V četrtem prostoru so zboro-
vali čebelarji, razpravljali so o
paši za čebele, o problemih
čebelarjev in čebelarske po-
družnice ter o pomoči, ki jo v
obliki regresa nudi ljudska
oblast našim čebelarjem za na-
bavo panjev ter sodobno uredi-
tev čebelnjakov.
Iz vsega tega lahko sklepamo,
da se naše podeželsko ljudstvo
zaveda mnogih nalog, ki jih mo-
ramo reševati na naši vasi,
predvsem pa važnosti družbene
vloge kmečkega prebivalstva.
Iz Kidričevega
v protituberkuloznem tednu
priredi kulturnoumetniško dru-
štvo »Svoboda« Kidričevo s
svojim pevskim zborom pevski
koncert v bolnici v Ormožu.
Koncert prireja brezplačno pa-
cientom ormoške bolnice Rdeči
križ Kidričevo dne 14. 5. 1953.
—o—
Pred kratkim so se ugodno
končali razgovori z Mednarod-
no banko glede kreditov za do-
končno izgraditev tovarne gli-
nice in aluminija v Kidričevem.
Montažna oprema bo začela
prihajati naslednji mesec in ta-
krat se bodo tudi začela do-
končna montažna dela na ob-
jektih. Tovarna kakor »Gradiš«
bosta sprejela še lepo število
delovne sile. tako da v ptuj-
skem okraju ne bo več brezpo-
selnih.
Starešinsld svet pionirskega
odreda »Franc Leskošek« Ki-
dričevo priredi dne 24. majati,
v Kidričevem pionirski festival.
Na festivalu bodo nastopali pio-
pi^^^ki odredi iz okolice in Ki-
dričevega.
(Nadaljevanje s 2. strani)
Vaške skupnosti in agrarni pro- j
bleml v ptujskem okraju
nekaj dnevi komisija večjih
kmetov iz Zupečje vasi travo
na teh travnikih razprodala ter
denar kasirala.
Primeri dokazujejo, da si tudi
tukaj tolmačijo uredbe po svoje
in da nastopajo samovoljno ter
pri tem javno odkrivajo svoje
špekulantske cilje.
Slične razmere so tudi po
drugih občinah gornjega Drav-
skega polja in izvirajo vse iz
propagande, ki jo širijo že
omenjeni ljudje. V ormoškem
predelu okraja so te stvari ne- ,
primerno bolj urejene in nikjer
ne prihaja do takih napak. Vsi
ti pojavi pričajo dovolj zgovor-
no, da so vaški špekulanti ra-
zumeli prizadevanje ljudske
oblasti, da uredi nekatere ne-
skladnosti, po svoje in to tako,
kot da je prišel čas ko lahko po
njihovi logiki »zakonito doseže-
jo« svoje  izkoriščevalske cilje.
Mali in srednji delovni kmet-
je upravičeno protestirajo in
zahtevajo od oblastnih organov,
da napravijo red in onemogo-
čijo izkoriščevalske tendence, ki
se pojavljajo.
Gospodarski svet pripravlja
sklepe, ki bodo onemogočili
Peščici- vaških bogatašev in iz-
koriščalcem izrabljanje delov-
nih malih in srednjih kmetov.
K. C,
ISled mladino iz Postojne in Ptuja
z     VESELJEM     PRIČAKUJE
PTUJSKA   MLADINA   OBISK
MLADINE IZ POSTOJNE
Z veseljem smo sprejeli vest,
da prispe v nedeljo 17. maja v
Ptuj delegacija primorske mla-
dine iz Postojne na prvi prija-
teljski obisk ptujski mladini.
Delegacija šteje 50 članov, kije
sestavljena iz vrst ljudske mla-
dine iz Postojne.
Naša mladina je obiskala pri-
morsko mladino 26. aprila in se
vrnila z najlepšimi vtisi na
svoje domove. Sedaj pa oni
vračajo obisk, kar je že prvi
najlepši dokaz iskrenega prija-
teljstva med ptujsko in po-
stojnsko mladino.
Delegacija se bo v nedeljo
zjutraj ustavila najprej v Ki-
dričevem, kjer jih bodo spre-
jeli člani mestnega komiteja
ptujske mladine in člani občin-
skega komiteja Hajdina-Kidri-
čevo. Skupno si bodo nato ogle-
dali tovarno glinice in alumini-
ja »Boris Kidrič«. Ob pol dese-
tih se bodo z avtobusom odpe-
ljali iz Kidričevega in prispeli
v Ptuj ob 10. uri dopoldne, kjer
bo na Titovem trgu otvoritev
mladinskega tedna in sprejem
primorske mladine. Po sveča-
nem delu si bodo skupno s
ptujsko mladino ogledali zani-
mivosti gradu in mesta. Popol-
dne bo še ogled, vinarskih kleti
nato pa veseli popoldne skupno
s ptujska mladino v dvorani
restavracije »Slon« pri Narod-
nem domu, kamor je vabljena
vsa naša mladina.
Našim prijateljem želimo do-
brodošlico z željo, da skupno z
vsemi mladimi Ptujčani preži-
vijo lep mladinski dan.
. Vabimo mladino in člane
množičnih organizacij in dru-
štev, da se udeležijo v nedeljo
ob 10. uri na Titovem trgu
otvoritve I tedna ptujske mla-
dine in sprejema gostov iz Pri-
morske. Bagar Feliks.
Z  VESELJEM   SPREJEMAMO
VASE TEKMOVANJE
(Pismo mladine iz Postojne
ptujski mladini)
Z velikim veseljem smo prebi-
rali v našem listu »Mladina« in
v »Ptujskem tedniku« Vaš tek-
movalni poziv ptujske mladine,
v katerem pozivate postojnsko
mladino na šestmesečno tekmo-
vanje v čast V. kongresa slo-
venske mladine.
Se na misel nam ni prišlo, da
se Vam ne bi odzvali, saj smo
prepričani, da bomo s tekmova-
njem, .ut,f(^i ,i3al«^<^i)5ke; .ors.^mr,
zacije v naši občini. Se več! Ob
Vašem obisku, dne 26. aprila,
se je razvila med našo in Vašo
' mladino topla prijateljska ve^,
ki se bo v tem času še bolj utr-
dila. Sprejemamo v celoti vse
točke tekmovanja, dodajamo pa
j še sledeče:
j Iz razgovora ob zadnjem sre-
čanju pri nas v Postojni smo
ugotovili, da je tudi v Ptuju še
nekaj mladine, ki ni v organi-
zaciji. Zato bi tekmovali tudi
v tem, kdo bo uspešnejše prido-
bival mladino za organizacijo.
Poleg tega predlagamo, naj
bi tekmovali tudi v tem, kateri
komite se bo bolj utrdil in bo-
lje deloval, hkrati pa dosegel
večjo samostojnost osnovnih or-
ganizacij.
Ker bo tekmovanje trajalo
do V. kongresa slovenske mla-
dine, t. j. šest mesecev, se boste
prav gotovo strinjali, da se po-
merimo tudi v tem, kdo bo do-
stojneje proslavil ta največji
praznik slovenske mladine.
Dne 17. maja, ko si bomo zo-
pet stisnili roke v Ptuju, priča-
kujemo Vaš odgovor.
Vas pozdravlja in kliče — na
veselo svidenje!
Mladina iz Postojne
Postojna, 12. maja 1953.
Titova štafeta bo
razgibala ves okraj
Proslava rojstnega dne naše-
ga predsednika republike bo
18. maja povezala ves okraj v
prisrčnih čestitkah, saj bo tega
dne iz najrazličnejših krajev
priteklo v Ptuj 30 štafet, ki se
bodo na Kvedrovem trgu pri-
ključile glavni štafeti. V njih
bo po dosedanjih podatkih so-
delovalo 2405 tekačev, ki bodo
pretekli skupno 568 kilometrov.
Glavno štafeto bodo pretekli
od ljutomerskega do maribor-
skega okraja na črti Pavlovci-
Ormož-Ptuj-Miklavž člani or-
ganizacij Partizana, gasilcev in
PLZ.
Razen glavne proge pa so or-
ganizirali še lokalne štafete in
to: Partizan: 9redišče-Ormož in
i Markovci-Ptuj; LMS: Vurberk-
■ Ptuj, Makole-Ptuj, Cirkulane-
Ptuj in  Polenšak-Ptuj;  gasilci
in PLZ: Majšperk-Ptuj, Cirku-
: lane-Ptuj,   Polenšak-Ptuj,   Le-
I skovec-Ptuj in Središče-Ormož;
j predvojaški centri:   Vitomarci-
j Ptuj,   Starše-Kungota-Ptuj   in
I Leskovec-Ptuj; osnovne šole in
i gimnazije:    Stoperce-Majšperk,
i Makole-Majšperk-Ptujska    go-
ra-Lovrenc-Kidričevo-Hajdina-
Ptuj, Zavrč-boriski most, Cir-
kulane-Markovci-Ptuj,      Vito-
marci-Tmovska vas-Desternik-
Ptuj,      Vurberk-Grajena-PtuJ,
Leskovec-Videm-Breg-Ptuj, Po-
lenšak-Dornova-Borovci,    Gru-
škovje - Podlehnik - Breg - Ptuj,
Središče-Ormož-Vel.     Nadel ja-
Podgorci - Gorišnica - Markovci-
Ptuj, JLA: Ptuj-Maribor.
Stranske štafete bodo prispe-
le 18. maja okoli 11,30 na Kve-
drov trg v Ptuju, kjer se bodo
ob 11,53 priključile glavni šta-
feti. Veličastne sprejeme najav-
Ijajo vsa večja naselja, skozi
katera bodo potekala glavna in
lokalne štafete, največji pa bo
sprejem v Ptuju, kjer bodo so-
delovali vsi uradi in ustanove,
vsa podjetja in množične orga-
nizacije ter šole. Pri sprejemu
bo igrala godba Svobode, nakar
bo glavna štafeta z vsemi po-
zdravi in čestitkami našega
okraja krenila proti Mariboru
v spremstvu 430 tekačev pio-
nirjev, mladine. Partizana in
SK Drave.
VISOKO PRIZNANJE
FILATELISTICNEMU
DRUŠTVU V PTUJU
je podelila filatelistična zveza
Slovenije na rednem občnem
zboru v Ljubljani.
Filatelistično društvo Ptuj
je prejelo za svoje uspešno de-
lo priznanje in nagrado, ker je
doseglo V. mesto z 61. točkami,
kar je zelo mnogo za ptujsko
društvo, če primerjamo, da je
Maribor na 9. mestu z 49 točka-
mi, Ljubljana na 20 mestu s 26
točkami, Kranj na 38 mestu z
8 točkami in Velenje na 44 me-
stu.
Priznanje je prejelo skupno
10 društev, nagrade pa 5 dru-
štev. V Filatelistični zvezi Slo-
venije je včlanjenih skupno 44
filatelističnih  drultev..........
Stran 4
PTUJSKI TEDNIK
Ptuj. 8. maja 1953
Iz sodniA zapisl^^oD
POSKUŠALA STA POBEGNITI
CEZ MEJO
Na poti iz Maribora proti
državni meji so organi ljudske
milice iz Dravograda 9. aprila
t. 1. prijeli Jožeta Gašperiča iz
Sp. Brega 188, ki je hotel tega
dne v dogovoru z neko deklico
preko Libečaka pobegniti v Av-
strijo. Tožilec ju je obtožil po-
skusa prepovedanega prehoda
preko državne meje in se bosta
20. maja t. 1. zagovarjala pred
ptujskim sodiščem. Gašperiča
je tožilec obtožil tudi prisvo-
jitve moškega dvokolesa 7. apri-
la t. 1. izpred gostilne KZ Tur-
nišče, na škodo Matevža Nova-
ka, in ženskega dvokolesa na
škodo Martina Tomaniča.
TUDI STARI IN NEPOUČENI
LJUDJE NE TRPIJO KRIVIC
Uslužbenko občine Videm, Eli-
zabeto Cafuta iz Pobrežja 153,
je obtožil okrajni tožilec zaradi
zlorabe službenega položaja in
neupravičene prisvojitve bonov
In denarja v vrednosti 32.190 din
na škodo sedmih oseb iz Haloz,
ki so odvisne od državne podpo-
re. Imenovana na prvi razpravi,
23. februarja 1953, ni priznala
krivde in je navedla v svoj za-
govor vrsto okoliščin, ki naj bi
govorile za neutemeljenost ob-
tožnice, dočim so priče vztrajale
pri svojem.
Po nepotrjenih vesteh je ime-
novana kupila lani v avgustu
nekje v Ptuju stanovanjsko
opremo v vrednosti nad 37.000
din, kar je plačala pozneje ve-
činoma z boni, nekaj pa v de-
narju.
Ponovna razprava z zasliša-
njem novih prič in drugih do-
kazov bo 16. maja t. L dopoldne.
KZ GRAJENA IN J02E GRA-
DIŠNIK STA V SPORU
Med KZ Grajena in Jože-
tom Gradišnikom iz Grajenšča-
ka 15, je nastal civilni spor za-
radi 50.000 din, ki bi naj jih bil
14. septembra 1950 dvignil kot
predsednik in nakupovalec sad-
ja pri podjetju , Vino-Sadje v
Ptuju, ne da bi^ ta znesek izro-
čil blagajni ali knjigovodstvu
KZ. S tem trpi KZ 50.000 din
škode, ki naj bi jo bil zakrivil
Jože Gradišnik. Zoper imenova-
nega se je že vodil kazenski po-
stopek, pa je bil zaradi pomanj-
kanja dokazov oproščen. KZ
Grajena se v civilnem sporu, po-
tom katerega mora uveljavljati
svojo zahtevo napram Jožetu
Gradišniku, sklicuje na Gradiš-
nikovo priznanje na občnem
zboru februarja 1952, ko imeno-
vani ni hotel podpisati pismene
izjave.
Sodna razprava o tem sporu
bo pred okrajnim sodiščem v
Ptuju 19. maja t. 1. dopoldne
ob 10. uri.
SPOR   ZARADI   NEUPOŠTE-
VANJA DOGOVORA
Gozdno gospodarstvo Maribor
toži pred ptujskim okrajnim so-
diščem Martina Koželj iz Rod-
nega vrha št. 15 za 6000 din, ker
se imenovani lani ni držal dogo-
vora, da bo zbiral po gozdovih
občeljudskega premoženja ko-
stanje za seme in polovico od-
dal Gozdnemu gospodarstvu
Maribor, polovico pa porabil za
se, temveč je prodal večjo ko-
ličino kostanjev KZ Podiehnik,,
nekaj porabil za se, Gozdnemu
gospodarstvu pa ponudil za se-
me nerabne kostanje. Ker je
imenovani po zatrjevanju tož-
be imel s tem najmanj 12.000
din koristi, mora Gozdnemu
gospodarstvu od tega plačati
polovico, to je 6000 din.
O tem sporu bo 20. maja 1953 |
razprava, ker Martin Koželj ni
hotel zadeve prej mirnim po-
tom urediti.
KDO BO PLAČAL KZ STAR-
ŠE ŠKODO 95^74 DIN?
Med KZ Starše in Jankom
Lešnikom, posestnikom v Star-
šah štev. 53, se je razvil spor
zaradi 95.374 din v denarju  in
bonih, ki so jih odnesli v noči i
19/20 marca 1952 neznani vlo-
milci   iz   poslovnih   prostorov
KZ. KZ smatra, da je te škode
kriv takratni poslovodja Janko
Lešnik, ki ni redno odvajal de-
narja na pošto ali ga odlagal v
neprenosni blagajni, temveč je
denar in bone hranil v prenosni
železni  blagajni.   Glede na to!
okolnost tudi DOZ ni hotel KZ \
Starše povrniti  škode ob tem
vlomu.
Razprava o tem sporu bo 20.'
maja 1953 v Ptuju pred okraj-'
nim sodiščem.
NEZAŽELENI GOST V KINU
IN KAVARNI
Med nezaželene goste v gar-
derobi kina »Udarnik« v Mari-
boru nedvomno prištevajo Šte-
fanijo Rudolf Iz Sv. Hajdine 37,
odkar je lan* 15. decembra v
garderobi kina zmanjkalo raz-
nih oblačilnih predmetov v
vrednosti 6000 din. Rudolfovo je
tožilec obtožil prilaščanja tuje
imovine, ptujsko sodišče pa jo
je poklicalo, naj se pride 19.
maja 1953 dopoldne poleg tega
zagovarjat tudi zaradi utaje de-
narnice in 500 din na škodo Ani-
ce Marolt v kino kavami v Ma- ;
riboru.____ j
Rmaln se bo začela borba proti koloradarjo
Vedno toplejše pomladansko
sonce bo kmalu zbudilo nevar-
nega sovražnika krompirja —
koloradarja.
Zopet je treba opozarjati na
vse tisto, na kar smo opozarja-
li že zadnja leta. Koloradski
hrošč je nevaren škodljivec, za-
to ga je treba čimprej in do-
končno zatreti, če nočemo, da
bi se borba s škodljivcem za-
vlekla v nedogled in nam je-
mala mnogo dragocenega časa
in materialnih sredstev. Odgo-
vornost za zatiranje škodljivca
pada predvsem na kmeta same-
ga, pa tudi na ljudske odbore
in kmetijske zadruge, ki naj
borbo vodijo in spremljajo.
Uspeh bo le, če bodo kmetje
vestno pregledovali ter pravo-
časno javljali okužbe svojih
njiv, saj bo le takrat možno
škodljivca pravočasno in z
učinkovitimi sredstvi zatreti.
Prvenstvena skrb gre že v lan-
skem letu okuženim parcelam
in sosednjim njivam. Letošnja
borba proti koloradarju mora
biti dosledna.
Zdi se. da kljub vsej propa-
gandi preteklih let mnogi naši
kmetje še vedno niso dovolj po-
učeni o nevarnosti, ki preti od
koloradarja, še manj pa o nje-
govih zunanjih znakih. Ce bi
hoteli hrošča na kratko opisati,
bi morali povedati, da je pri-
bližno 1 cm dolg, podolgovat,
zgoraj nekoliko zbočen, spodaj
ploščat. Samica je nekoliko
večja z privzdignjenim zadkom,
oba pa imata pokrovke kril
obarvane s petimi temnimi pro-
gami. Po trebuhu je hrošč
rdečkastorumene barve, opna-
sta krila pa so rožnatordeče
barve. Na vratu ima 11 črnih
lis, največja med njimi ima
obliko črke V. Jajčeca, ki jih
leže samica pod liste in tudd na
tla v kupčkih od 16 do 80 kGm.^
Ing. Egon Zoreč:
9o podolgovata in lepo zložena.
Ličinka pa je približno 1,2 cm
dolga z nekoliko zbočenim ali
grbastim zadkom. Mlada je rde-
če pozneje pa postane vse bolj
stclorumene t)arve, le glava,
ovratnica in noge imajo dve vr-
sti bradavičastih pik. Buba pa
je zamazanordeče barve ter tu-
di do 1 cm dolga.
Konec aprila ali v začetku
maja prileze hrošček iz zemlje,
kjer je prebil zimo v globini 10
do 20 cm. Ko ozeleni krompir,
ga takoj napade in začne objeda-
ti njegove zelene dele. Razširja
se na vse mogoče načine, torej
tudd tekoča voda lahko hrošča
odnese v znatno oddaljene kra- 1
je, prav tako pa zračni tokovi,
če se dvigne v zrak. Neredko
potuje s kmetijskimi pridelki,
drevesci, sadikami, pa tudi dru-
gače.
Letošnje zatiranje koloradar-
ja bo trajalo od 21. aprila do 30.
septembra in v tem času bodo
množični pregledi krompdrišč
vsakih 14 ali 21 dni. Obvezni
splošni pregledi v merilu repu-
blike pa bodo v maju in juliju.
Okužene parcele bo treba pre-
gledovati seveda vsak teden.
Zatiranje hrošča na okuženih,
parcelah se izvršuje s trikrat-
nim škropljenjem, močne okuž-
be pa z razkuževanjem zemlje
z ogljikovim žveplencem.
Lep Dspeh »lemcRskeaa seima
I Ormolo
11. maja je bil v Ormožu spo-
mladanski plemenski sejem
pincgavske in deloma simen-
talske živine ptujskega okraja.
Na sejem je bilo prignanih 53
mladih plemenskih bikov, 1
krava in 13 telic, kar je z ozi-
rom na izredno težke pogoje,
ki jih je živinoreja vsled suše
morala prestati preteklega leta
in zime, lepo število. Prignano
plemensko živino je ocenila
strokovna komisija, rezultat je
bil naslednji:
Biki:
ii a razred 4 kom.
ii b razred 1 kom.
iii a razred 15 kom.
iii b razred 9 kom.
iv razred 12 kom.
izločeno 11 kom.
Krave in telicc:
iii a razred 2 kom.
iii b razred 1 kom.
IV razred 2 kom.
izločeno 9 kom.
Ocenjevanje je izvršeno zelo
strogo   ter   prednji   rezultati
vsled tega predstavljajo lep
uspeh plemenske reje naših ži-
vinorejcev, hkrati pa tudi uspeš-
nega dela naše živinorejske
službe. Razmeroma slab dogon
dobrih krav in telic pa je do-
kaz, da naš živinorejec le težko
prodaja dober ženski plemenski
material, kar je čisto pravilno.
Sama prodaja se je vršila po-
tom dražbe. Prodanih je 32 bi-
kov. 1 krava ter 2 telici. Dose-
žena je povprečna cena 50.000
din po komadu, najvišja cena
91.000, a najnižja 28.000 din po
komadu, kar je zaviselo od te-
že in kvalitete plemenskih ži-
vali. Po kg žive teže je nihala
cena od din 100 do din 186 po
kg
Razen domačih zadrug (Jur-
šind, Cirkovci ,Hajdina, Stojn-
01, Polenšak, Pacinje, Rogozni-
ca, Bukovci, Slovenja vas, Ga-
jevci in Vurberg), kj so se na
tem sejmu oskrbele s plemen-
skimi biki, so bili tudi številni
kupci iz Gorenjske ter nekaj iz
sosednjih republik
Samo delo ocenjevanja, ka-
kor dražba plemenske živine so
spremljali številni naši živino-
rejci in se je plemenski sejem
pretvoril v lepo in poučno ma-
nifestacijo naših živinorejcev.
Izredno visoke cene, ki so do-
sežene za dober plemenski ma-
terial in pa veliko povpraševa-
nje po dobri plemenski živini
bodo gotovo v veliko spodbudo
našim živinorejcem, da se bodo
še tesneje oklenili živinorejske
službe, kajti jasno je, da je 1«
potom solidnih živinorejskih
organizacij, ki jih danes že
predstavljajo živinorejski odse-
ki pri kmetijskih zadrugah,
možno kvalitetno izboljšati ži-
vino.
Najboljše plemenske bike so
zredili tovariši: Gustav Ozmec
iz Ormoža, Anton Vincek iz
Stojnc, Alojz Mlinaric iz Sre-
dišča ter Anton Skoliber in
Franc Jurkovič iz Obreza, s
čemer so vsekakor lahko po-
nosni M. V,
OBVESTILO   staršem   ptuj-
skega šolskega okoliša.
Vse starše in rednike obve-
ščamo, da bo vpisovanje v 1.
razred osnovne šole v Ptuju v
nedeljo, 17. maja, od 8. do 12.
ure v zbornici osnovne šole v
Ptuju-
Vpisovali bomo otroke, ki so
bili rojeni leta 1946. Z otrokom,
ki bo vpisan, naj pride eden od
staršev ali rednik in naj prine-
se s seboj rojstni list otroka.
Rojstva, poroke in smrti
v apriln
JURSINCI
Rojstva: 4 dečki in ena de-
klica.
Porok ni bilo.
Umrli: Frančiška Duh, Saku-
šak; Franc Bezjak, Senčak; Ma-
rija Tikvič, Sakušak; Jožef Ma-
jerič, Bodkovci.
LESKOVEO
Rojstva: Terezija Skolnik,
Vel. Varnice 16, Jožeta; Marija
Bedrac, Repišče 3 a. Marijana;
Ljudmila Amus, Vel. Okič 16,
Stanislava; Alojzija Vidovič,
Strmec 24, Ano; Matilda Smi-
gec. Vel. Varnica 21, Ano; Kata-
rina Pemek, Trdobojci 16, Ma-
rijo.
Poroke: Franc Koletnik, Gru-
škovje 71 in Ana Stubičar, Zg.
Leskovec 25.
Smrti: Jožef Skolnik. roj.
1953 iz Velike Varnice 16; Ma-
rija Turk iz Velike Varnice 59;
Antonija Podgoršek iz Strmca
26: Terezija Topolovec iz Gra-
dišča 22; Marija Cafuta iz Vel.
Okiča 22; Rozalija Krušič iz
Repišč 21.
VIDEM
Rojstva: Ana Zunkovič, Ba-
rislovci 22, sina; Marija Brez-
nik, Vidom štev. 4, sina; Marija
Vmdiš. Ljubstava 10, sina; Te-
rezija Tušek, Dravski vrh 54,
hčerko; Julijana Maroh, Vareja
8, hčerko.
Poroke: Janez Trafela, Maj-
ski vrh 43 in Anica Mere, Maj-
ski vrh 29.
Š?ORT
DRAVA—KOVINAR (Store)
5:5 (2:2)
Ptuj, 10. maja. Po veliki smo-
li v obeh polčasih je morala
ptujska Drava prepustiti eno
točko borbenim Storčanom.
Kljub temu pa se je zelo pri-
bližala Aluminiju, ki je moral
podleči v Soboti. Drava bi mo-
rala danes žeti lepo zmago po
prikazani igri. Takoj v pričetku
je prLšlo v vodstvo moštvo Ko-
vinarja, vendar je Drava takoj
nato izenačila. Sele v drugem
delu je prišla do izraza Dravi-
na boljsša igra in Drava je že
povedla na 5:2. Nato je moral
zapustiti igrišče steber Dravine
obrambe Giljanovič zaradi po-
škodbe in le v 5 minutah se je
rezultat popolnoma spremenil.
Iz napada je morala Drava pre-
iti v obrambo in s težavo je
obdržala neodločen rezultat.
Sodnik Frangež iz Maribora je
svojo nalogo opravil zadovolji-
vo.
MURA—ALUMINIJ 2:1   (2:0)
M. Sobota, 10. maja. Mura se
je danes revanžirala za poraz v
Strnišču, vendar je bila njena
igra dobra le v prvem polčasu,
ko je po Zelku dosegla oba go-
la. V drugem polčasu je Alumi-
nij pričel z napadi, ki so rodili
sredi polčasa uspeh, vendar iz-
enačiti kljub vsem prizadeva-
njem ni mogel. S tem porazom
je Aluminij padel na peto me-
sto na prvenstveni lestvici.
Pionirska tekma Drava—Fu-
žinar 2:0.
Dravini pionirji so danes po
boljši igri predvsem napada,
zasluženo premagali pionirje iz
Guštanja.
Mladinska tekma Mura—Dra-
va 7:1.
Mladinci Mure so dobili pr-
venstveno tekmo z visokim re-
zultatom, kljub temu, da Dra-
vaši niso igrali tako podrejene
vloge, kot kaže rezultat.
DRAVA—PARTIZAN      (Cako-
vec) 6:0 w. o.
Rokometaši ptujske Drave so
dobili tekmo proti Cakovcu
brez borbe in s tem osvojili pr-
vi dve točki v letošnjem prven-
stvu, -k.
Deio markovškega
Pauci-^i^na
preživeli aij .^[^ markovškega
Partizana v ''Jeiovadnicd, niso
bile zastonj. Kondicija, ki so si
jo pridobili, jim mnogo koristi
pri telesno-vzgojnem programu
v letošnjem letu.
V nedeljo 10. maja so se
predstavili s krožnimi kolesar-
skimi dirkami, na katerih je
zmagal Franc Kolarič pred
Janezom Štrafela in Pongra-
com Lesjakom. Čeprav je deže-
valo, se je zbralo lepo število
ljudi, ki so pozorno sledili po-
teku tekmovanja. Med gledalci
so bili tudi starejši ljudje, kar
dokazuje, da je mnogo zanima-
nja za to panogo športnega
udejstvovanja. Le škoda, da so
kolesa tako draga.
Tudi za Titovo štafeto, ki bo
imela letos še posebno slovesen
značaj, se Markovčani pridno
pripravljajo. Priredili bodo lo-
kalno štafeto iz Markove, ki se
bo v Ptuju pridružila republi-
ški. Za mesec junij pa je pred-
viden telovadni nastop.
Čeprav je markovško društvo
aktivno, se mu še ni posrečilo
pritegniti večjega števila mla-
dine v svoje VTste. 120 pripad-
nikov skupno s pionirji je mno-
go premalo za občino Markovci.
Zanimivo je, da je mladina, ki
je v naši vasi vključena v Par-
tizan in v drugih vaseh v osta-
la društva, mnogo bolj kultui^
na in napredna kakor mladina
Iz tistih vasi, kjer ni zanima-
nja za nobeno mladinsko orga-
nizacijo. To se posebno opaža
pri pretepih, ki se jih udeležu-
jejo izključno takšni mladinci,
ki niso Člani nobene organiza-
cije.
Smrti: Jakob Selinšek. Lan-
cova vas 34.
MAKOLE
Rcistva: Kropeč Leopoldine,
Pečke 28, Marijo; Terezija Do-
beršck, Mostečno 30, Milana;
Amalija Puhan, Statenberg 85,
Marijo; Angela Toličič, Savin-
sko 36. Antona.
Poroke: Jožef Molan, Ložni-
ca in Terezija Berglez, Ložnica;
Franc Korez. Cermožiše in Ne-
ža Pinter, Makole; Jožef 2ol-
ger. Sv. Ana in Marija Plavčak,
Strug.
Smrti: Jurij Lorber, Sv. Ana
37: Andrej Lepej. Makole 28;
Andrej Pepelnak, Statenberg
82; Jožef Novak, Varož 7,
KRIŽANKA ..PTUJ"
Vodoravno: 1. razum. 6. pri-
tok Amazonke, 8. darovi, 9.
podzemeljska žival, 10. stroj,
naprava, 14. rimsko število
šest, 15. svinec (srbohrvaško),
17. mallk, 21 naše največje pri-
stanišče, 23. velik sevemoevrop-
ski polotok, 26. hrib pri Beo-
gradu, 30. glasbeni pojem, tudi
diplomatsko pismo, 32. odstra-
niti lupino, 33. država v ZDA,
34. kemični znak za lahko ko-
vino, 35. vlomilčevo orodje, 36.
največji angleški dnevnik, 37.
cunja.
Navpično: 1. ozemlje ob Dra-
vi, 2. naplačilo, 3. reka v Istri,
4. nedoločni števnik, 5. skupina
instrumentov v jazzu, 7. lepen-
ka, U. Ludolfovo število, 12. del
suknje, 13. vanj zamotamo ude
ob zlomu kosti, 16. vpad, 17.
pripadniki divjega plemena, ki
je ropalo in pobijalo v Evropi
(narobe), 18. reka ^ severni Ita-
liji (obrnjeno), 19. zamotan, za-
vit, 20, močno deževati, 21.
egipčanski sončni bog, 22. le,
23. dve zaporedni črki v latinski
abecedi, 24. srbohrvaški pod-
redni veznik, 25. ameriško mo-
ško krstno ime, 27. turški fev-
dalec, 28. tečaj, del Zemlje (na-
robe), 29. žensko ime, 31. sta-
roslovanska božanska pijača, 33.
del  kolesa.
Rok za to rešitev 25. maja 11.
Nagrade kot preje. Imena na-
grajencev »Pomladne križčinke«
prihodnjič
Iz Gomile v Prlehlti
Tudi na Gomili v Prlekiji se
je to leto s 1. majem oživila po-
letna turistična sezona. Na
predvečer 1. maja je tik ob
razglednem stolpu zagorel kres,
na vrhu stolpa pa je bila mon-
tirana goreča bakla. Med tem
časom so še v znak prvomaj-
skega praznika zagrmeli maU
topiči (težji možnarji) ob gore-
čem kresu.
Turistično društvo na Gomili
pripravlja tudi lep zaključek
letošnjega maja. Na dan 31. ma-
ja bo večja javna prireditev s
plezanjem na majniško drevo.
Poleg raznih drugih privlačno-
.sti bo posebnost postrežba, in
sicer v masti in olju praženi
cvetni akacijevi »krofi«, če bo
v tem času cvetela akacija.
Sprejem v YOJne akademiie in sole
za bodoče oficirje,
poJoficirje in ^ojne us!užbence |L4
Državni sekretariat za na-
rodno obrambo FLRJ je razpi-
sal sprejem kandidatov v voj-
ne akademije in šole za oficir-
je,  podoficirje in vojne usluž-
bence JLA. Po tem razpisu se
bodo sprejemali v vojne, letal-
ske, letalsko-tehnične, vojno-
pomorske in intendantske aka-
demije ter vojne sanitetske šo-
le na tri in štiriletno šolanje
kandidati, ki bodo pravočasno
vložili prošnje in ki ustrezajo
splošnim in posebnim pogojem.
Sprejeti kandidati bodo imeli
kot gojenci vojnih akademij in
šol določene pravice in dolžno-
sti, ki so razvidne iz razpisane-
ga konkurza.
Kandidati,   ki se nameravajo
potegovati za sprejem v kakšno ,
vojno akademijo ali šolo po tem !
konkurzu   dobe   vsa  potrebna
navodila glede prošnje na pri-
stojnem Vojnem odseku.
NOVO USPEŠNO CEPIVO
PROTI GRIPI
Znanstveniki pittsburške uni-
verze so odkrili novo cepivo
proti gripi, ki dvakrat pocliljša
dobo imunitete skoraj proti
vsem znanim virusom te bo'.ez-
ni. Dosedanja ceniva so delova-
la le eno leto. Dr Jonas Salk,
ki je odkril tudi novo cepivo
proti trem vr-t^m otroške pa-
ralize, je pre'^'''^7il novo cenivo
proti gripi Zvezi ameriških
zdravnikov.
Svetovne sani mi v osti
KNJIŽNA VSEBINA NA
GRAMOFONSKIH    PLOŠČAH
Knjižnica kongresa ZDA na-
daljuje  s   snemanjem   vsebine
knjig  na   gramofonske  plošče,
ki jih  potem  posojajo  slepim
po vsej ZDA pod imenom   »Go-
• voreče knjige«.   Vsakoletno  je
' posnetih na plošče   130  novih
književnih del, slepim pa izpo-
sojenih  okrog   10  tisoč  novih
plošč. Za snemanje po\T)rečne-
ga dolgega književnega dela je
potrebno nekaj plošč, dočim je
i potrebno   za   snemanje  knjige
' »Gone with the 'VVind.- 80 plošč.
ZBIRANJE STARIH KUHINJ-
SKIH RECEPTOV
Največje podjetje mlinske in-
dustrije »Pillsbury Mills« v
Mineapoli.su je začelo zbirati
evropske kuhinjske recepte, da
bi lahko ameriškim gospodi- '
njam postreglo z najboljšimi
recepti starih časov. Podjetje
bo imelo specialni servis za zbi-
ranje receptov v Parizu, ki bo
stalno deloval. Kuharski stro-
kovnjaki bodo v kratkem obi-
skali zapadno Evropo zaradi
zbiranja receptov od slavnih in
znanih restavracij kakor tudi
posameznikov.
JUGOSLAVIJA DOBI
HELIKOPTERJE
Glavni štab ameriških zrako-
plovnih enot v Wiesbadenu —
Nemčija je objavil, da je naro-
čil angleške helikopterje za do-
bavo Jugoslaviji, ki bodo imeli
ameriške motorje in bodo do-
bavljeni Jugoslaviji po ameri-
škem programu vojaške obramb-
I ne pomoči. Tozade\ma pogodba
' .je bila podpisana 21. marca t.
1. v Londonu. Helikopterji so
ameriški tip S-51 in jih izde-
luje v licenci v Angliji West-
land Alrcraft Limited. Yeovil,
Somerset. Z dobavami bodo za-
čeli kot se pričakuje v letoš-
njem avgustu.
MALI OGLASI
Srednje posestvo se da v najem
ali pa na polovico. Sprejme se
gospodinjska pomočnica, ki
pozna gospodarska dela. Sa-
beder Ivan, Korena v Slov.
goricah pri Mariboru.
Iščem kmečko gospodinjsko po-
močnico na srednje veliko
kmečko posestvo za gospodi-
njo. Naslov v upravi lista.
Najdena je avtomobilska zrač-
nica. Kdor jo pogreša, jo dobi
na postaji LM Žetale.
Odkupujemo čiste steklenice
vseh vrst po najvišjih dnev-
nih cenah dnevno od 7. do 10.
ure. Zbirališče Vošnjakova
ulica 10 (Nasproti gostilne
Korošec).
KINO
MESTNI KINO PTUJ
predvaja od 15. do 18. 5. 1953
ameriški film »Hiša na cesti
92«.
Okrajno gledališče Ptuj
v soboto, 16. maja 1953 ob 20.
(8.) uri: Oton Zupančič: »VE-
RONIKA DESENISKA«, tra-
gedija v petih dejanjih (sed-
mih slikah). Desetič. Režija
Peter Malec. V naslovni \iogi
gostuje Mira Sardočeva, čla-
nica SNG v Mariboru. Gosto-
vanje v Središču ob Dravi
(Dom kulture). Predprodaja
vstopnic pri tov. Stoklu.