CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE lUH DEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 15. OKTOBRA 1965 — LETO XV. — ŠT. 41 — CENA 30 DIN RAZSTAVA FlORISA OBIAKA V Likovnem salonu v Celju bodo danes odprli razstavo slikarja Florisa Oblaka. 0Avtor, ki je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in končal specialno šolo za grafiko, je doslej samostojno razstavljal v Ljubljani in Be- ogradu, na skupinskih razstavah pa je sodeloval v Celovcu, Berluni, Ileksandriji, Pistoi, Livornu in Beogradu. Razstava bo odprta do 10. novembra, dela pa so tudi naprodaj. »Ljudje se še vedno premalo zavedajo, da predstavlja lom in izmet — predvsem njim — tanjši kos kruha . . .« O NOTRANJIH REZERVAH V LIBOJAH BERITE NA 3. STRANI! JOSIP VIDMAR sedemdesetletnik PREDSEDNIK SLOVENSKE A- KADEMIJE ZNANOSTI IN U- METNOSTI JOSIP VIDMAR PRA- ZNUJE TE DNI SVOJO SEDEM- DESETLETNICO. Rodi! se Je 14. oktobra 1895 v Ljubljani. Tu je končal pet raz- redov osnovne šole in osem raz- redov klasične gimnazije. 1914 je opravil zrelostni izpit. Se istega leta se je vpisal na visoko tehnič- no šolo v Pragi. Studij je ob pr- vtni semestru zaradi mobilizacije prekinil. Od septembra 1915 do novembra 191S je prebil v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi se je vpj- sal na filozofijo. Študiral je \ Pragi, na Dunaju, v Parizu, v Za- grebu in v Ljubljani, obiskoval pa je tudi predavanja na univer- zah v Krakoven^ in v Bonnu. Le- ta 1*9 je filozofski študij zaklju- čil z diplomskim izpitom na uni- verzi v Ljubljani, že mgd študi- jem se je jel ukvarjati z liter.i- turno zgodovino, z literaturno kri- tiko in esejistiko, hkrati pa tudi s predavanjem. V teh letih je so deloval skoraj v vseh vidnih slo- venskih revijah. Poleg »Treh la- bodov« je ustanovil, jo vodil in skoraj izključno tudi sam pisal »Kritiko«, ki je izhajala od 1925 do 1927. Leta 1932 je s svojo knji- go »Kulturni problem slovenstva < povzročil »krizo« pri Ljubljan- skem zvonu in je bil med usta- novitelji nove revije »Sodobnost«. Istega leta je postal dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani (1934). To službo je vršil do leta 1941, ko je postal eden izmed u- stanoviteljev Osvobodilne fronte in član njenega Izvršnega odbora. Ko se je v začetku leta 1943 od- bor konstruiral, je bil izvoljen za njegovega predsednika, kar je ostal tudi po vojni. Junija 1942 je odšel v partizane. Po vojni je bil izvoljen za pred- sednika Doma narodov Ljudske skupščine FLRJ in za predsednika Prezidi ja LS LRS (od 1945 do 1952). Bil je poslanec LS LRS In poslanec LS FLRJ. Poleg tega je opravljal službo rednega pro- fesorja za teorijo drame na A- kademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Bil je predsednik Na- cionalnega komiteja za mir, pred- sednik Zveze jugoslovanskih knji- ževnikov in čian umetniške komi- sije Dubrovačkih letnih iger. Leta 1952 je bil izvoljen za pred- sednika Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti v Ljubljani, kar je še danes. Imenovan je bH za dopisnega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogra- du ter Romunske akademije zna- nosti in umetnosti v Bukarešti. Je član Glavnega odbora SZDL Slovenije in že deset let predsed- nik Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Odlikovan je bil z redom brat- stva i jedinstva I., Ordnom na- rodnog oslobodjenja I., z redom Zasluge za narod I., Polonia Re- stituía, Red Jugoslovanske Zasta- ve I., Red junaka socialističnega dela, ter ima Spomenico iz leta 1941. Leta 1958 je dobil nagrado Zve- ze književnikov za kritiko, 1949 nagrado za prevajalstvo, 1960 pa povelje o nagradi za življenjsko deo Zveze književnikov in Zveze založnikov 'Jugoslavije. VREME Od 15. do 24. oktobra Okrog 17. oktobra in neka- ko od 23. oktobra dalje lepo vreme, v ostalem pretežno ob lačno s pogostimi padavinami, zlasti med 19. in 22. oktobrom. BISTVO: STABIIÍZACIJA NA SESTANKU POLITIČNEGA AKTIVA OBČINSKE- GA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU JE PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVE- NIJE FRANC POPIT ODGOVARJA NA VPRAŠANJA V ZVEZI Z GOSPODARSKO REFORMO. Po njegovem mnenju kaže so povsem logični in neizogib- dosedćtnje izvajanje ukrepov ni tudi ranogi prol)lemi, kot na dokaj ugodne rezultate, dasi primer začete investicije, za katere ni kritja, nerentaliilna proizvodnja, nizka izkorišče- nost osnovnih sredstev in v manjši meri zaposlovanje. Po ])(\sedah Franca Popita so v gospodarstvu vidne pozitivne spremembe, saj se sp osna po- trošnja na domačem trgu zmanjšuje, vtem ko iščejo de- lovne organizacije usmeritev na zunanja-tržišča, kar edino jim lahko zagotovi solidno ek- sistenco in . boljši standard. Seveda terja rentabilnost mno- ge premike znotraj delovnih organizacij, bodisj, večizmen- sko delo bodisi premestitve delavcev ali odpuščanje. Ta problem v naši republiki sicer ni pereč, saj imamo še dosti takih področij, kjer delovne sile primanjkuje. Hkrati z re- ševanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih bi morali reševati nagrajevanje stro- kovnjakov, predvsem tistih, ki strokovno delo zares oprav- ljajo; značilno je namreč, da v mnogih podjetjih plačujejo ljudi kot strokovnjake, ki pa nimajo ustrezne strokovnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) V TEP SE ZAVEDAJO ODLOCILNOSTI IZVOZA IZVOZ BO KRIL mi LETNI PLAN IZVOZA BODO PRESEGLI ZA 30 "/o Že ob koncu preteklega me- seca so v tovarni emajlirane posode dosegli letni plan iz- voza, ./.aradi česar predvide- vajo, da ga bodo do kraja leta presegli za kakšnih 30 odstot- kov. ; Ob tem pa moramo zapisati, da letošnji izvoz tudi količin- sko in vrednostno presega lan- skega. Količinsko so lanskega iiostno pa az 65 odstotkov. Ta- p resegli za 64 odstotkov, v red- ko je bila lani udeležba izvoza v celotni proizvodnji samo 10 odstotkov, medtem ko je letos kar 16.4 odstotkov. To pove* čanje bo omogočilo, da bodo v tovarni emajlirane posode letos krili z dohodki izvoza kar 75 odstotkov lastnih uvoznih potreb, medtem ko so jih lani lahko krili samo 50 odstotkov. Ta podatek nakazuje, da si v TEP resnično prizadevajo, kako bi čimprej mogli preiti na kritje uvoznih potreb z do- hodkom izvoza. Prav zaradi teh teženj pa se preusmerjajo tudi večidel na tržišča s kon- vertibilnimi valutami, medtem ko razna manjša tržišča opu- ščajo. Takšna preusmeritev pa terja seve tudi prilagajanje asortimenta za ta tržišča. -s-h- REBALANSI PRORACU NOV SPREJETI BREZ ZBOROV VOLIVCEV Rebalansi občinskih pro- računov so po dolgem času prva pomembna odločitev, « kateri v večini občin zbori voliVcev niso raz- pravljali. Čeprav drži, da podrobnosti instrumentov, ki so odločali o višini pro- računov, dolgo niso bile znane, pa to le ne more biti edini vzrok ali vsaj edine opravičilo. Rebalansi ob- činskih proračunov so na- vsezadnje najbolj prizadeli prav tista področja, ki jih člani krajevnih skupnosti najbolj občutijo — to pa je predvsem komunalna problematika z vsemi ne- urejenimi cestami, mostovi, razsvetljavo in podobnim. V nekaterih občinah — to velja tudi za celjsko — so sicer v razprave o reba- lansih zajeli tudi vodstva krajevnili skupnosti in kra- jevnih organizacij Sociali- stične zveze, kar pa seveda še ni širina, ki bi jo zago- tovili zbori volivcev. Ob tem pa se poraja še neko drugo vprašanje. Gre namreč za dejstvo, da se v vseh razgovorih, ki so sicer bili, predlogi rebalansov občinskih proračunov niso dosti spremenili. Tako je 1)i]o tudi na sejah občin- skih skupščin, ko so odbor- niki sicer povsod zelo ži- vahno razpravljali, ob kon- cu debate pa predloge spre- jeli v ghivncm take. kakr- šne so predložile komisije za financiranje in progra- miranje. Na občinskem odboru So- cialistične zveze v Celju so nam povedali tudi to, da doslej v krajevnih organi- zacijah in krajevnih skup- nostih še nihče ni javno protestiral, ker o rebalan- sih niso razpravljali zbori volivcev. To prav gotovo je rezultat določenega mnenja občanov. Lahko, da je po- sledica soglasja k rel)alan- su, še bolj-vcrjetno pa sla- be informativnosti. Dejstvo je namreč, da so občani na nekaterih razgovorih že po sprejetju rebalansov kriti- zirali sklepe, na podfttgi katt^rih bodo krajevne skuj)nosti dobile manj sred- stev, toda kritika je v tem primeru prepozna in leti na že sprejeto dejstvo. To pa je pravzaprav tudi naj- lažje, kajti sodelovati v razpravah o zmanjšanju že tako pičlo odmerjenih sred- stev prav gotovo ni lahka -haloga. Reakcija — ki je torej ni bilo — na sprejemanje re- balansov mimo zborov vo- livcev, pa bi lahko bila tu- di rezultat mnenja o učin- kovitosti te nedvomno ¡jo- rnernbne oblike samouprav- ljanja naših občanov. V do- sedanji praksi zborov vo- livcev je bilo namreč že preveč prašanj in kritik, na katere občanom ni nihče odgovoril. /|iri)ujeno pa je včasih težko' popraviti. CELJE V PRIPRAVAH NA OBČINSKO KONFERENCO SZDL JAVNE TRIBUNE O REFORMI V celjski občini se v teh dneh že pripravljajo na kon- ferenco občinskega odbora SZDL. ki bo proti koncu de- cembra letošnjega leta. V ok- vir priprav sodijo tudi konfe- rence krajevnih organizacij, kjer naj bi poleg obravnava- nja aktualne problematike iz- brali delegate, ki se bodo ude- ležili občinske konference. Na občinskem odboru SZDL so v zvezi s konferencami raz- mišljali tudi o teiii.' ali morda ne bi bilo bolje če bi, namesto izrednih konferenc krajevnih roganizacij SZDL — redne bi morale biti namreč šel. pri- hodnje leto — pripravili jav- ne tribune, na katerih bi se člani pogovorili o aktualnih problemih. Take tribune so namreč v nekaterih krajevnih organizacijah že pripravili; tema razgovorov pa je bila gosjKxIarska reforma in vpra- šanja, ki se v zvezi z njo po- rajajo. Ce bi lahko sklepali po do-, sedanjih razgovorih, poteraj bomo v Celju letos imeli javne tribune in ne izrednih kon- fe«^Mic organizacij SZDL, za katere so se odločili v neka- terih drugih občinah. Člani občinskega odbora SZDL pred- videvajo nekaj novosti tudi pri organizaciji občinske kon- ference. Dejstvo je namreč, da s'> bili vsi dosedanji obra- čuni dela bolj izraz priprav na konfertmco. kot pa najkva- litetnejši prispevek k razči- ščavanju določenih problemov. Letošnja konferenca pa naj bi prelomila to prakso; na njej bodo obravnavali samo nekaj vprašanj, vendar ta te- meljito in konkretno. L B. TORKOV£ TRIBUNE Dne 12. oktobra ob 19.30 bo v Na- rodnem domu prva letošnja torkova tribuna, ki jo prireja celjska DU. Na tej tribuni bo predaval zunanjepoli- tični komentator »Dela« Slavko Fras o bojih v Vietnamu. Odgovarjal bo tudi na vprašanja po.slušalcev, zato vabimo k čimvečji udeležbi. 'чго obiskom v sloveniji se štajerski deželni glavar JOSEF KRAINER ^'stavil TUDI v celju. PKEU •JOTEllO.V! »celeia« sta viso- J^FGA GOSTA sprejela PODPRED- sednica občinske skupščine ^Elte slava faleticeva in »EKRETAR ObK zks celje tone ?*^0К. iz celja se je gosf ''HML v avstrijo. Enotna organizacija Kongres Zvez združenj bor- cev je za nami. Pred borčev- skimi organizacijami je novo, zahtevno obdobje. Zvezni kon- gres, ki je družbeno aktivnost borcev sicer pozitivno ocenil, je zato poudaril, da je treba v prihodnje prav fbliko pri- zadevnosti in vztrajnega dela. Nekdanji borí'f^bi se morali z vsemi silami zavzemati za dosledno izvajanje gospodar- ske reforme. (Nadaljevanje na 5. strani)^ IVAN CORI Sedel je na vrtljivem stolu v kletnih prostorih novega zdravst- venega doma v Žalcu, kjer so de- lavnice. Ob vsakem vprašanju se je s stolom zavrtel, da bi se lahko posvetil popravilu nekega strojćka. — Vi ste predsednik krajevne skupnosti v LiLbojah, kjer bo prihodnje leto praznovanje občin- skega praznika. Kako se priprav- jate kot gostitelji? »Ne vprašajte. Štiri leta smo se borili za občinski praznik in se- daj, ko smo uspeli — ni sred- stev.« — Kako, saj je občinski prora- čun zagotovil več kot dva milijo- na? »Pozabili ste na rebalans. K sre- či smo bili previdni, drugače bi se nam zgodilo tako, kot krajevni skupnosti v Galiciji, ki ima sedaj preko 700 tisoč dinarjev nepokri- tih računov.« — Kaj vse ste imeli v progra- mu za praznik? »Vodovod in cesto. Predvidevali smo, da bi iz tistega zajetja, ki je že urejeno napeljali vodovod do Keramične, .šole in do naselja nad keramično. Občina je zainte- resirana za močnejši vod, ki bi napaja! Žalec in sosednja naselja, toda sredstev ni. Kot kaže bomo tudi v Libojah ostali brez vode.« — Občani Liboj in sosednjih zaselkov so pred štirimi Ic^i og- romno naredili s prostovoljnim delom. Kaj pa sedaj? »Veste kaj pravijo? V mestih gradijo cela naselja z vgrajenimi vodovodi, elektriko, zelenicami . . . Zakaj tam ne delajo udarniško? Ali ti kdo od višjih naredi kaj zastonj? — V Libojah imate dvoje veli- kih kolektivov . . . »Točno, toda večina tistih, ':i so na položajih, je doma izven Liboj. Sem prihajajo samo na »šiht«. Kaj njih briga kako mi v Libojah blato »bubamo.« — V čem se ne strinjate z dose- danjo prakso? »Govorimo, da je treba nov vo- dovod za Žalec in okoliške zasel- ke. Ker ni sredstev, ga ne bo. Hkrati je slišati, da bodo naba- vili nove črpalke in tako rešili za sio neznosne razmere. Torej bo zopet nekaj milijonov dinarjev — splavalo po vodi. V Libojah pa je troje zajetij neizkoriščenih.« — Kaj ljudem zamerite? »Da radi kritizirajo, vse kriti- zirajo. So primeri da nekdo sla- bo gospodari z družbenimi sred- stvi. Drugi zraven gleda in niče- sar ne ukrene. Pozneje — kriti- zira. — O čem zadnje dni največ pre-* mišljujete? »O tem, da je v Libojah toliko in toliko članov raznih organiza- cij. Ce bi vsak član teh organi- zacij na leto žrtvoval le dve uri za skup.io delo, bi bilo to og- romno število ur, mar ne? Tega pa ni. Zato se vse bolj navdušu- jem nad tem, da bi vse skupaj pustil. Ce je drugim vse prav m kaže, da je, potem bo še meni.« — V čem je vloga krajevnih skupnosti? »Predvsem, da bi reševale vsak- danje probleme. Zato pa jc tre- ba sredstev . . .« — O Libojčanih kroži mnenje, da so razgrajači, kaj mislite vi o tem' »O Libojčanih ravno ne, kajti ta »sloves« so nam prilepili ljud- je, ki so prišli iz raznili krajev. V podjetju in kraju samem redko vprašanje: kdo in kaj je bil ta človek pred prihodom. Ne vklju- čimo ga v delo. Krivi smo tudi mi starejši, če jih že organizacije z delom ne morejo krotiti, bi jin morali vsaj mi starejši. Tako jih pa prepuščamo milici in sodniku za prekrške, ki jih olajšajo z:« nekaj tisočakov, sloves pa .osta- ne.« " IVAN COKL je bil pred leti že upokojen. Kot štirinajstleten fant si je pri rudniku začel slu- žiti kruh. Po upokojitvi — kot mojster — je dobil 33.000 penzi- je. Rekel je nak — vrnil penzijo m se znova zaposlil. S tem de- narjem se da le težko živeti, pra- BISTVO : STABILIZACIJA Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije FRANC POPIT o aktualnili vprašanjih reforme Ko je govoril o reelekciji kadrov, je Franc Popit dejal, da mora biti ta sestavni del nasejîa družbenega življenja, povsem naraven proces, liajajoč iz potreb sodobne proiz- vodnje. Ob vprašanju, kakšno sta- lišče naj zavzamejo sindikalne orga- nizacije v tistih delovnih organiza- cijah, ki spričo tega, da so osnovne surovine dražje od končnih proiz- vodov (kot na primer v TEP, Cin- karni), Železarni Štore, delajo z iz- gubo, pa je menil, da bi po ekonom- ski logiki morali proizvodnjo defi- citnih izdelkov pač opustiti. Bistvo reforme je stabilno gospodarstvo, posledica pa višji standard. Kar za- deva dograjevanje začetih investicij, so te v celoti odvisne od sposobnosti bank. Pri tem ne bo mogoče odsto- pati od osnovnih načel reforme. Gospodarska reforma je zaostrila vprašanje financiranja šolstva in užbenih služb, S tem v zvezi je Franc Popit dejal, da je pričakovati ustrezen zvezni zakon, kolikor pa tega zvezna skupščina še to leto ne hi sprÊJela ,bodo zadevo uredili v republiškem okviru. Prav tako je bilo zelo veliko razprav v zvezi z ukinitлпjo regresov, .med katere sodi tudi obrazec К-П. V zameno zanj dobe delovne organizacije 1,5 od- stotka od bruto dohodka namensko za rekreacijo. Seveda bo moral imeti ta sklad svoj upravni odbor, ki bo posloval po pravilniku. Glede na to, da bi vanj prenesli tudi tista sred- stva^^ki so jih delovne organizacije 'o doslej dajale za rekreacijo, je pričakovati .da bi v idealnih pogojih bili zaposleni za letni dopust tudi znesek v višini mesečnega dohodka. Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Franc Popit je nadalje govoril o ])rol)lemih elektro gospodarstva in distribucij ter socialnega zavarovanja, kakor tudi nekaterih ekscesih, ki so našli svoj odziv v celjski javnosti. Gre zlasti za nenamensko izkoriščanje sredstev stanovanjske izgradnje za g-radnjo weekendov. kakor za turi- stične kredite, porabljene za nakup avtomobilov. Po mnenju Franca Po- pita ima sklad stanovanjske izgrad- nje svoj upravni odbor, ki bi moral skupščini poročati o porabi sred- stev, prav tako pa naj bi banka, ki je turistične kredite dala, ugotovila, za kaj so jih prosilci porabili. dhr Milica Nolek -Lenka 50-leliiica Milica Gabroveo-Molek, ici je v Celju in okolici znana kot Len- ka — to je njeno partizansko ime — je v teh dneh praznovala 50-letnico svojega življenja. Zve- deli smo za njen jubilej in ji ob tej priložnosti prisrčno čestita- mo; spominjamo se vsega, kar je nekoč, v najtežjih dneh naše zgodovine, storila za mesto Ce- lie. Lenka je bila že leta 1941. med tistimi Celjani, ki so prvi začeli Z organiziranim bojem proti nemškemu okupatorju. Že v ju- liju tega leta je bila kurirka Mi- loša Zidanška in je vzdrževala zvezo med Celjem, Brežicami in Mariborom. V stanovanju njenih staršev v Vodnikovi ulici so tisti čas našli zatočišče mnogi znani borci za svobodo — Tomaž Kve- der, Jan Huba, Tone Grčar, Biba Rek in drugi. Lenka je morala kasneje zbežati na Dolenjsko, na- to pa je bila nekaj časa v Ljub- ljani. Leta 1943 jo že najdemo kot partizanko na Moravškem in takoj nato spet v bližini Celja, kjer je kot članica okrožnega odbora Osvobodilne fronte orga- nizirala številne odbore OF. Len- ka je svoje plodno delo nadalje- vala vso vojno in je bila v zad- njiii mesecih borb med tistimi, ki so do podrobnosti pripravljali načrt o osvoboditvi celjskega me- sta. Tako se je 10. maja pojavila tudi v Magistratu in se tam z ustaši pogajala za predajo Celja. Kasneje je bila tudi. prvi pred- sednik mestnega ljudskega odbo- ra v-Celju. , Zdaj živi Milica Molek v Ljub- ljani. Je upokojena, toda še zme- raj je aktivna družbeno politič- na delavka. Želimo ji še veliko plodnih let, seveda pa tudi veliko zdravja in osebne sreče! 70 LET SLOVENSKE GLMNAZIJE V nedeljo 17. t. m. bo spominski sestanelt bivših učencev slovenske nižje gimnazije, ki je bia ustanovljena pred 70 leti. Večina učen- cev je pozneje, tudi maturirala na nemški oziroma po letu 1918 na slovenski gimnaziji. Na srečanje so zlasti vabljeni vsi tisti, ki so maturirali med prvo svetovno vojno do leta 1922. Udeleženci proslave se bodo zbrali ob deveti uri v hotelu Evropa, nato pa si bodo ogledali mesto oziroma poslopje, v katerem je bila nekoč slovenska nižja gimnazija. Ude- leženci naj pošjejo neobvezne prijave na naslov: dr. Mejak, Celje. Dr. Leopold B r e n č i č 60-Ietnik Te dni bo dopolnil šestdeset let plod- nega življenja znani celjski zdravnik — specialist,, dr. LEOPOLD BRENCIC. Ro- dil se jc 18. 10. 1905 v Medvedjem Brdu nad Logatcem sin številne kmečke dru- žine, kjer je obiskoval ljudsko šolo, na- to pa gimnazijo v Veržeju in Mariboru ter lela 1928 maturiral. Po opravljenem zrelostnem izpitu se je podal v Prago na študij medicine, kjer se je vpisal na znano sk)vansko Karlovp univerzo in leta 1935 promoviral za dr. med. univ. Po končanem študiju splošne medicine se je odločil, da bo istotam tudi nadaljeval specializacijo iz stomatologije, ki jo je leta 1937 z u^ehom končal. Po končnem študiju se je vrnil v domovino. Kakor večina ta- kratnih zdravnikov je moral brezplačno stažirati nekaj časa v Ljubljani, nato pa je šel v Beograd na privatno kliniko dr. Caričevica, kjer je prejemal skromen honorar. Po opravlje- nem stažu je odprl privatno prakso, to- da le za kratko dobo sedmih mesecev. Le-, ta 1939 je prevzel zobno ambulanto pri Bratovski skladnici v Borskem rudniku, in ostal tam vse do leta 1946, nakar se je vrnil v Slovenijo in se zaposlil na Ja-. vni zobni polikliniki v Celju, kjer je bil tudi dalj časa njen predstojnik. Takoj po prihodu v Celje je pomagal organizirati takrat pomanjkljivo zobo- zdravstveno službo. Bil je soustanovitelj Društva zobozdravstvenih delavcev okra- ja Celje in s svojimi bogatimi izkušnjami in velikim znanjem vedno in povsod po- magal svojim sodelavcem pri dvigu stro- kovnega znanja. Njegova največja skrb pa je bila posve- čena preventivni dejavnosti na zobozdrav- stvenem področju. Predvsem je veljala predšolski in šolski mladini, saj je ne- nehno dokazoval, kolike važnosti so pra- vočasno odkrite anomalije zob pri otro kih in okvare že pri mlečnem zobovju. Vsa leta je sodeloval pri vseh delovnih akcijah zobozdravstvenih delavcev na te- renu, predvsem na podeželskih šolah, ker je vedel, da ravno ti otroci nimajo za- dostne zobne nege. Leta 1957 je prevzel mesto šefa Zobne ambulante žclezri^iške postaje Celje, v bolnišnici pa oddelek za stomatologijo in konziliarno službo. Vso problematiko zobozdravstvene službe jc obširno obdela' v Celjskem zborniku. Leta 1962 je bi! imenovan za svetnika zobozdravstvene služrie. V tem svojstvu je obiskoval vse zobne ambulante, kjer je ne kot inšpek tor, temveč kot sodelavec vedno sveto val in pomagal na prijeten način, da bi se odpravile napake, ki jih pri masovnem delu v zobozdravniški službi še zasledi- mo. Te dni je botroval tudi otvoritvi prve lastne šolske arnbulante na IJudinjski šo- li, ki je lahko samo v ponos njemu in šoli sami. Vsi, ki ga poznamo mu želimo še mnogo zdravih in plodnih let, saj tu bo najbolj potreboval, Lker je njegova delovna doba do upokojitve še zelo dolga. Ad mullos annos. PISMA PISMA PISMA tedniku DVAKRAT V DUBROVNIK V vašem listu z dne 8. 10. smo čitali članek Dvakrat v Dubrov- niku in smo opazili, da je ome- njene izlete organiziralo Telovad- no društvo Kozje, kar pa ne drži, temveč jih je organiziralo Tu- ristično društvo Kozje. Ostali po- datki, ki jih navajate v članku, so točni. Društvo se bo še naprej tru- dilo, da bo v prihodnji sezoni or- ganiziralo več podobnih izletov po naši lepi domovini. Prosimo, naj bi državljani sami predlagali, kam in kdaj želijo na izlet. Dru- štvo organizira izlete tudi za bliž- njo in daljno okolico. Tovarišici Tončki iz Prevar j a, ki je tudi so- delovala pri organizaciji omenje- nih izletov, se društvo zahvaljuje za njen trud. Turistično društvo Kozje Do pomote je prišlo zaradi kra- tice TD, ki lahko pomeni torej telovadno društvo ali turistično društvo. Seveda pa bi morali ve- deti, da so izleti turistična in ne telovadna dejavnost. Kar zadeva poziv državljanom, upamo, da se bodo mnogoštevilno odzvali. »ZA RAZMIŠLJANJE« Kot bralka vašega lista si do^ volim pripombo na članek v zad- ^nji številki, ki ste ga na prvi stra- ni objavili pod naslovom »Za raz- mišljanje«. Naslov bi se lahko glasil tudi »Kdo je kriv?« Pa ne = samo za to hudo in nepopravlji- vo nesrečo, temveč še za marsi- kaj, kar se pri nas zgodi paradi nepravilnega razumevanja in ure- jevanj planinskih poti, glede tu- rizma, neurejenih cest in tako dalje. Zdi se mi nepravilno, da. se pisec članka o delu turističnih, organizacij izraža na tak način. Ali hoče s tem, ko očita celjski turistični zvezi in turističnemu društvu porabo filmskih trakov in potovanja najti »grešnega kozla« za nesrečo, ko ni mogel okriviti polulske šole? Mislim, da bi morali novinarji, če pišejo o takih zadevah, pisati drugače. Če pa že hočejo najti krivce za ne- pravilnosti, jih naj poskusijo najti tam, kjer so. Marija Medvešek Ostrožno 16 K članku »Razmišljanje«, ki je bil objavljen v vašem listu dne 8. tm. si dovolim pripombo, da je tak način pisanja zelo neodgo- voren, toliko bolj, ker turistično društvo in turistična zveza nika- kor nimajo ničesar skupnega z , žalostnim dogodkom, ki ga J. Se- ver tako neodgovorno izrablja za neresno pisanje. Pripomnim, da je tov. Sever po telefonu spraševal o dejavnosti in pristojnosti turističnih organi- zacij in si pri tem ni bil na jas- nem niti o delu turističnih dru- štev, še manj pa o delu celjske turistične zveze. Pošteno bi bilo, če to mojo pri- pombo objavite. Rudi Hrovat Kot član Olepševalnega in tu- rističnega društva Celje in kot odgovorni urednik lista Lepo mesto protestiram proti neodgo- vornemu pisanju J. Severja v članku »Razmišljanje«.' Tak na- čin pisanja ni v ponos sloven- skemu tisku. Milan Cetina Tako trije protesti, pisani z istim pisalnim strojem. (Četrti prispevek ni podpisan čitljivo in ga zato ne objavljamo.) Da bodo stvari jasne, tole: Pisec spornega prispevka NI KRIVIL za nesrečo ne polulske šole, ki ni nič kriva (učenci so po končani proslavi šli samovoljno nabirat gobe!), ne turističnega društva oziroma tu- ristične zveze! Dogodek je sprožil nekaj misli, katerih upravičenost tudi nihče ne zanika. Vsekakor, kot vidimo, je zelo lahko protesti- rati, dosti težje pa svoje proteste podpreti z nasprotnimi argumen- ti. V čem je neodgovornost takšnega razmišljanja?!? Vpra- šanje, kdo naj bi prispeval k ure- ditvi poti v Hudičevem grabnu, ostaja odprto; verjetno bo po- trebno še nekaj nesreč, da ga bo- ¿ mo pričeli reševati. »SLOVENKA« Mislim, da mi ne boste zame- rili teh nekaj vrstic. Bodimo čisto iskreni, pa priznajmo, da pri teh (osem že izbranih) nika- kor ne moremo biti preveč nav- dušeni. Zares se sprašujem, kje so tiste Slovenke, ki jih vsakdan srečujemo in po tiborna občudu- jemo ter si želimo, da bi bile vsaj marlo njim podobne! Popolnoma se strinjam z vami, ko svetujete vašega fotoreporterja. On bi ver- jetno znal in vedel svetovati: ko- palke ali obleko! Ocenjevanje teh osem je bilo izredno težavno. Ka- korkoli si hotel ocenjevati, si po- stal razočaran do kraja. Saj so morda v resnici drugačne. Da, ni vse zlato, kar se sveti. .Izbirali bomo tisto, kar se sveti ih ne bo- mo ugotavljali, če je v resnici tudi zlato. Že v začetku sem skle- nila, da bom sodelovala pri oce- njevanju do konca. Pismo bom zaključila z željo, da bi bila ne- koč objavljena Slovenka, ki bi ji človek mirne vesti odštel tistih 100 točk. Čakajmo in upajmd! Prisrčno vas pozdravljam in vam želim mnogo sreče pri izbiri naj- lepše Slovenke! i . Jožica Atelšek Šmihel 44, Mozirje Imate prav — tudi, kar zadeva upanje! Tiste Slovenke se najbrž skrivajo, gotovo pa si nobena iz- med njih ne želi potovati recimo šest dni po Italiji. To bi bilo naj- brž preveč naporno, še bolj kočljiva je zadeva okrog oblek in kopalk. Je nekaj moralistov, ki jih kopalke »motijo«, pa spet ne- kaj takih, ki so jim obleke »od- več«. Kako iz zadrege? Pomagajte! PO SV^ETU Ce lonec poČi, ga nobeno krpanje dokončno ne zaceli. To dokazujejo indijsko- pakistanski odnosi, ki se ne morejo ugladiti, tako je v Adenu, kjer skušajo Britanci z zad- njimi potezami »mirno« rešiti svoje polo- žaje, pa nazadnje tudi v Grčiji — četudi o njej ne slišimo več — a je vendar še ved- no polna nemirov in si novi predsednik Ste- fanopulos z vso silo prizadeva, da bi ohra- nil mir. Celo v vojski so morali izvesti do- dolečene spremembe, da bi se ta »ne vme- šavala v politiko«. Morda so vse te spremembe posledica iz- kušenj, kakor so se izkazale v Indoneziji jü kjer je vedno bolj očitno, da so vsi nemiri in celotno gibanje »30. september« posledi- ca nesporazumov med voditelji in posamezni- mi rodovi v vojski. Vsekakor še vedno ne moremo zagotovo poročati, kaj se dejansko dpgaja, a glede na nasprotne izjave nam mo- re biti dosti bolj jasno tudi dejstvo, da jc bil predsednik Sukarno zadnje čase v pre- cejšnji odvisnosti od svoje okolice in da marsikakšna odločitev ni bila posledica prc- telitanega premisleka, temveč okolišnega pri- tiska. Četudi je v teh dneh predsednik Su- karno zastavil ves svoj vpliv, da bi rešil letalstvo pred obdolžitvami o sodelovanju v gibanju, se kopenska vojska še vedno ni sprijaznila, niti ni preprečila vrsto izgredov proti KP Indonezije, oziroma moremo celo domnevati, da jih sama podpira. Četudi je na videz Indonezija mirna, saj so prijeli celo vodjo upora Untunga in ve- čino njegovih najožjih sodelavcev, pa ne mo- remo govoriti o pravem miru. Nekateri ča- sopisi so začeli spet izhajati, a v vseh re- dakcijah sedijo vojaški cenzorji. Delovati je začela tudi agencija Antara, a njen glavni cenzor je podpolkovnik Nasution. Se morda res bližajo časi, ko bo vojska povsod postala odločna sila oblasti in poli- tike? To vprašanje je toliko bolj zanimivo, ker je imela naša soseda Avstrija te dni ene- ga največjih vojaških manevrov v zadnjem času, ki ga lahko primerjamo še samo z nje- nim manevrom leta 1914 v Bosni in Herce- govini — na pragu prve svetovne vojne! Mladina v Tovarni emajlilane posode je minulo nedeljo delala, sredstva pa namenila za opremo in ureditev celjskega mladinskega kluba. (Foto: V. David) ClVAJ SE SENJSM MM Na poziv J. Slokana piscema iz Lepega mesta v pred- zadnji številki CT ni bilo odziva, pač pa smo prejeli dopis Milana Natka. asistenta na filozofski fakulteti v Ljub- ljani, ki še dodatno graja nesmisle v »spačku« — člančiču v Lepem mestu, št. 1—15/1 -65. Prispevek v celoti ob- javljamo. V letošnjem poletju, ko smo občani žalske občine ob prazno- vanju svojega občinskega prazni- ka s številnimi slavnostnimi pri- rediivami le dočakali »oklic« Žalca za mesto, sem se nešteto- krat spominjal J. SLOKANOVE GA feljtona: >^0d Celja do Žalca, pa še kaj dlje!« (CT, št. 2—22). Nikakor pa si nisem mogem niti v mislih predstavljati, da bo Slo- kanova razčlenitev članka: »Ža- lec je postal mesto« (LM, V., št. 1, str. 15) naletela na tako »plod- na tla«, ki so nam že doslej »ro- dila« poleg užaloščenega in pri- zadetega — tudi meni doslej še neznanega nespretnega plagiator- ja mojega prispevka »Najmlajše slovensko mesto« (CT, 15. jan. t: 1.) še navdih J. Grdovidu v odpo- slanem Pismu Lepemu mestu kot tudi anonimnemu »poetu« epigrama »Mojster Jaka« (LM, V., št. 2). Vrednost njune po- membnosti, aktualnosti, upravi- čenosti ter smotrnosti se bo po- kazala šele s časom, ki bo odločil ali sta za med plevel ali za med zrnje. , To pot me tudi ne zanima, kje pravzaprav tiči OSNOVNI RAZ LOG za nesporazimi, ki se je naj- brž že tudi kar izostril s pravo globino in razsežnostjo v osebno prizadetost in užaljenost. Morda tudi zato, ker se še vse prema- lo zavedamo, da more biti samo javna dejavnost (publiciranje pa je že takšna dejavnost) tudi predmet javne kritike, javne o- cene. Toda takrat se oglašam kot osebno prizadet občan v »pravdi« med J. Slokanom in so- delavcema letošnjega letnika »Le- pega mesta«. V mesecu maju letos ko je J. SLOKAN snoval polemični, s šte- vilnimi dokazi podprti prispevek »Od Celja do Žalca...«, me je nekega dne kar na ulici v Ljub- ljani opozoril na številne napa- kice in nesmisle, ki so se pri- kradli v »moj prispevek« (?): ža- (Nadaljcvanjo na 5. strani) 2 PO NEKAJMESEČNI EKONOMSKI KRIZI — USPEH V LIBOJSKI KERAMIČNI INDUSTRIJI NOTRANJE REZERVE: ЦМЕТ IM LOM PO POVEČANJU PROIZVODNJE SO PORASLI TUDI OSEBNI DOHODKI PO LETOŠNJEM PLAFONIRANJU CEN SE JE KOLEKTIV LIBOJSKE KERAMIČNE INDUSTRIJE ZARADI KOPIČENJA ZA- ' LOG GOTOVIH IZDELKOV ZNAŠEL V IZREDNO TEŽKIH EKO- NOMSKIH POGOJIH. PRAV ZARADI TEH TEŽAV PA JE OB RE- ORGANIZACIJI DELA IN VEČJI PRODUKTIVNOSTI PO NEDAV- NIH PREMIKIH V GOSPODARSTVU DOSEGEL IZREDNE USPEHE. Keramična industrija Liboje zdru- žuje tri obrate: obrat keramike, gra- fita in opekarno v Ložnici. Obrat keramike je največji in najmočnej- ši. V tem obratu so v preteklih dveh letih izvedli rekonstrukcijo z uved- bo polavtomatov in tekočega trans- porterja. Uspeh je očiten že letos. Po »zamrznjenju« cen pa se je pod- jetje znašlo v težavah, saj je skoraj celotna tromesečna proizvodnja ostala vskladiščena. Po reformi se je stanje spremenilo: v času zamirznje- Bja cen so izpopolnili tehnološki po- stopek in zaradi domačega, nespre- jemljivega tržišča preusmerili pro- dajo na zunanji trg, kjer so izredno uspeli, saj so povečali izvoz za 90 %! Ta uspeii sicer ne gre pripisovati kvaliteti proizvodov, kolikor točno- sti dobav in veliki izbiri proizvodov -7- tega se v kolektivu zavedajo. Zato se sedaj trudijo, da bi izbolj- šali kvaliteto — stanjšali, obenem pa učvrstili črepinjo. »Z rekonstrukcijo še ni&fno do- segli vsega, kajti večina ljudi še vedno dela tako kot prej,«' pravi predsednik centralneca delavskega sveta RUDI CRüx\L »V teh pogojih, po vsem tem, kar smo dosegli v ne- kaj mesecih, je še velika in verjetno edina ,notranja rezerva' — izmet in lom! Ta vsakdanji pojav V sorodni industriji je sicer stalen, vendar je naš odstotek še vedno visoko nad povprečno ravnijo.« Z uvedbo novih proizvodov — gra- fita so presegli.vsa pričakovanja. Po uspeli proizvodnji grafitnih lon- cev za livarsko industrijo v državi, kjer so edini proizvajalci — so pre- šli že na proizvodnjo drugih grafit- nih izdelkov. Tako že sedaj mesečno proizvajajo okrog 25 ton izdelkov iz grafita. »Danes lahko govorimo o perspek- tivni proizvodnji le ob posluhu za trg in tržne razmere, ob urejenih notranjih pogojih in z dobro in ustaljeno organizacijo dela,« pou- darja direktor FRANJO TILINGER. »Nas še vedno tepe previsok asorti- man proizvodov, če ga gledamo z vi- dika produktivnosti. Situacija se spremeni, če te razmere gledamo z vidika potrošnikov. Edina rešitev teh pogojev je v mednarodni menja- vi — seveda v zdravih mejah.« Po rekonstrukciji v oddelku kera- mike je po mnenju direktorja sedaj najpotrebnejše še izpopolniti čistil- ne naprave ob pečeh, kjer kurilni plini izredno vplivajo na kvaliteto proizvodov. Poleg tega so same na- prave in prinpip dela ob pečeh, za- stareli ter pomenijo ozko grlo pro- izvodnje. To pa vsekakor krni tudi izredno nizka strokovna raven za- poslenih. Po povečanju osebnih do- hodkov (za 95",,)) se je sicer zmanj- šala fluktuacija, vendar že ob tem saiTiem dejstvu ne kaže ostati. Kajti za izpopolnitev in zamenjavo proiz- vodnih receptur za pridobivanje tanjše in cvrstej.se črepinje bo vse- kakor potrebno tudi več strokovno- sti in večje zalaganje. Za celoten ko- lektiv pomeni poleg že omenjenih problemov še izredno nizka produk- tivnost ekonomske enote opekarne v Ložnici ob velikih stroških repro- dukcijskih materialov in povečanju osebnih dohodkov zaposlenih. J. Sever '. Po treh lelih čakanja, na gradbeu^^oVoljenjG so kohf:io prci dvema iiipsecema začeli graditi ua Ipavčevi cesti jaove. proizvodne hn!e celjske tovarne AEÏÎO. ' ^ [' [. ' ' ' '-'^^ ■ Novi proizvodni prostori bodo obsegali 800Ó kvàdi'alnih metrov. Sredstva za gradnjo je l-.olektiv prigospodaril sam. Vseh-invoritlcij skup- no z opremo bo po predvidevanjih potrebno za okrog milijardo глп mi!i- jr^nov dinarjev. V novih proizvodnih pro.storih'bo stekla proizvodnja tehničnih jp-snin papirjev, po!eg tega bodo še skladi.šča In mehanična de- iavnica. Z dograditvijo bo tako proizvodnja tebničnih papirjev, ki je sedaj potekala v Celju in Šempetru — združena. í^üleg tega, da je celjska občina zavisčevala к gradbenim dovolje- njem, ni tudi jasno, kako bo s priključki na komunikadjé, kaj bo s ko- lektorjem. Proizvodnja se bo po dograditvi novih pros»orov povečala s sedanjih 5 na 8 milijard dinarjev ter tako omogočila temu delovnemu kolektivu še večje možnost za vključevanje na zunanje trži'iče, kjer so letos dosegu lepe uspehe. Foto: J. Sever »Ljudje se še vedno prema-' lo zavedajo, da predstavljata lom in izmet •— predvsem njim — tanjši kos kruha,« pra- vi JOŽE RUS, žgalec pri pro- dorni peči. »V tovarni sem že petnajst let, v tem času smo dosegli marsikateri uspeh, preživeli marsikatero krizo — lom in izmet pa le polagoma odpravljamo'. Nikomur, niti meni ne m.ore in ne sme biti vseeno, koliko proizvodov gre v — jamo! Izvedli smo rekon- strukcijo, povečali proizvod- njo, povečali osebne dohodke, toda morali bi uvesti stimula- cijo po izdelku vsakega posa- meznika, ne pa da stimulira- mo delovno enoto. S tem bi uredili individualno nagraje- vanje, kar bi vsekakor bolje vplivalo na proizvodnjo.« Tovariš Rus ima v marsi- čem prav. Njegove misli po- trjuje tudi dejstvo, da je bilo pred nagrajevanjem za stal- nost samo v strugami tudi 18 delavcev v bolniški, po uvedbi nagrajevanja pa samo trije. Vsekakor pa je pravilno po- stavil na prvo mesto delovno zavest, ki se odraža predvsem v končni proizvodnji in ta je bistvena. KRŠKO: POVIŠANJE PREŽIVNIN Pred dnevi je svet za kmetijstvo pri občinski skupščini Krško sprejel sklep o povišanju pre- živnine zasebnim kmečkim proiz- vajalcem, ki so v arondacijskeiii po- stopku ali po ihvrilni pogodbi oddali svojo zemljišču v družbeno last. Preživnine se v krški občini povi- šajo povprečno za 25 ^/^ in se izpla- čujejo od 1. avgusta naprej. Zu razpravo na svetu so bili po- dani kar trije predlogi. Prvi je bil nesprejemljiv, ker ni dobro urejal razmerja med površiiio oddane zem- lje. S tretjim predlogom pa bi vsi tipravičenci prejeli 6.625 din povi- šice, kar pa i)o mnenju članov sveta zopet ne bi bilo pravično in objek- tivno. Zato se je svet odločil za dru- gi predlog, na osnovi katerega se povišajo preživnine povprečno za 25^*,,. in sicer v razponu od 21 do 23%. Značilnosti povišanja preživ- nin na takšni osnovi se odražajo predvsem v upoštevanju socialnih okoliščin in v površini oddane zem- lje. Vse kaže, da se je svet za kme- tijstvo pri občinski skupščini Krško odločil za najboljšo rešitev. PRORAČUNSKE TEŽAVE V KRŠKI OBČINI MEIZPOL.JE^Ü OBVIZNOSTI HROMIJO IN OGROŽAJO NUJNO POTREBNE DEJAVNOSTI V vsakem ukrepu mora odsevati prepričanje, da lahko v bo- doče povečujemo splošno potrošnjo samo kolikor povečujemo osebne dohodke ua üsuííví uspešnejšega gospodarjenja. Za^o se mora vsa razprava naslanjati predvsem na možnosti in ne na želje ter potrebe. Varčevanje je treba uvesti takoj pri vseh po- trošnikih družbenih sredstev. Taka je osrednja ugotovitev z neštetih zborovanj v krški občini, na katerih z vso odgovornostjo raz- pravljajo o rebalansu občinskega poračuna. Vsa skupčinska dejavnost v tej občini je torej trenutno usmer- jena na dosledno uveljavljanje ne- katerih, ukrepov na področju gospo- darstva in družbeno-političnega de- la. Razlog za to pa niso samo novi gospodarski ukrepi, ki so nedvomno prizadeli občinski proračun, temveč tudi nezadovoljiv dotok proračun- skih sredstev. Če torej pobrskamo po podatkih nekoliko za nazaj, ugotovimo, da je znašal v prvem polletju dohodek samo 585.108.041 din od planiranih 955,465.000 din ali 40"/,, letne rea- lizacije. Občina je primanjkljaj del- no krila s kratkoročnim posojilom, loda stanje občinskega proračunu se ni izboljšalo tudi kasneje. 5J. ju- lija je bilo ua primer ustvarjenih proračunskih dohodkov v ziicsktt 441.200.685 din ali 46,1 "/o od ptuni'- raueg-¿i leíuega i)lana. Primanjkljaj ni majhen in povzroča odgovornim v krški cbčini veliko preglavic. ' lu kje so osnovni razlogi za neza- dovoljivo finančno stanje v občin- skeni proračiinui' Težko bi bilo s prstom pokazati tega ali onega. Mor- da je bil letni plan dohodkov neko- Jjko »prenuppt«. Tudi ^avki ne- .^'"»liko. slabše 'dotekajo, kot prispev- Ivi. Vsekakor pa je res. da bi lažje doseirli pforačiinske dohodke, če bi vsi deloA-ni kolektivi v občini izpol- nili svoj.e obveznosti do komuhäl.i;ie d(\javno8ti in proračunske potrošii^e 'Il obveznosti je skupaj 161 iniíl- jonov dinarjev) ; tako njihova razpo- redilcv ne-bi hromila (kot sicer) ne- kateri; pomembne dejavnosti. Odgovornosti pri rebalansu občin- skega proračuna občine Krško -^^o iv gotovo velike. Konkreten pred- log dosedaj še ni bil podan ali osvo- jen in bi bilo «aio o samem rebalan- su Š0 preuranjeno pisati. Vsekakor pu'boìiìo bralce o proračunu občine st^znanili v eni iznied naslednjHi številk. TELEGRAMI IZ KOMUN MOZIRJE: Občinski odbor SZpL I^ozirje je pred dnevi skli- cal, sestanek s predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL mozirske občine, na kate- rem so se pogovorili o pripravah na letne konference krajevnih organizacij SZDL. Sklenili so, da bodo le-te opravili do sredine me- seca novembra. V pripravah na letne konferen- ce bodo pgsvetili posebno skrb vsebinskim in kadrovskim vpra- šanjem. Poleg pregleda deja kra- jevnih organizacij SZDL bodo na konferencah poudarili tudi po- men izvajanja ukrepov gospodar- ske reforme. LUCE: Ker bo tudi v Lučaji delovala popolna osnovna šola, sp se odločili, da bodo že letos začeli graditi stanovanja za pro- svetne delavce. Ker pa v Lučah primanjkuje ti^idj trgovskih loka- ov, bodo spodnje prostore stano- vanjskega bloka preuredili v tr- govino in s tepi rešili torej dva problema. Gradnjo stanovanj fi- nancira občinska skupščina, grad- njo trgovskih lokalov pa trgov- sko podjetje »Mercator« iz Ljub- ljane. LiedjE: V tukajšnji keramič- ni industriji bodo v kratkem pre- šli ob proizvodnji grafitnih izdel-' kov iz uvožene gline na domačo. Analize domače gline iz Srbije so namreč pokazale enakovredno in celo boljšo kvaliteto od uvožene. S tem bodo prihranili 25.000 do- larjev, kolikor so letno dali za uvoz te gline. POSVETOV.ANJE O REFOIiMI V KMETIJSTVU V TEŽKEM POLOŽAJE èred kratkim je 'bilo v* Mo;>!rjù posv^o- vanje o aktualnih problemih kmetijsUa v občinah Mozirje, Velenje, Slovenj Gradce, Dravograd, Ra\ne na.Koroškem in Radlje ob Dravi. Posveloxanje so se udeležili zastopni- ki kmetijskih zadrug, družbenih posestev, poslovnih združenj za kmetijst\o m pred- stavniki občinskih komitejev in CK ZKS. Ker je na območju teh občin tudi gozdar- ska proizvodnja zelo pomembna, so na po- svetovanju posebej pozorno govorili o sode- lovanju med kmetijsko in gozdarsko proiz- vodnjo. Ugotovili so, da je to sodelovanje še najbolj urejeno v mozirski občini. V razpravi so udeleženci povedali, da so se kmetijske zadruge znašle po gospodarski reformi v dokaj neugodnem položaju — predvsem v živinorejski proizvodnji, ker so vse do reforme dobivale dokaj visoke pre- mije za pitano živino. Po reformi pa so bile te premije ukinjene. Kmetijske zadruge so ponekod poskušale del tega kriti z pstrez- nimi maržami, kar pa je v nasprotju z ukre- pi gospodarske reforme. iCo so fovôt-iîf & sprofïitvi odkufía lôtit- tijskih pridelkov so poudarili, da mora biti organiziran. Kdor .,bo odkepoval kmetijske pridelke, mora skrbeti tudi za pospeševanje kiTiclijstva. Nemogoče pa je, da bo kmelLi- ska zadruga skrbela ?a pospeševanje kinetij- slva, dru^i pa bodo odkupovali in navijali cene- Tipičen primer tega je letos vpri od- kupu krompirja. . ; • O podru/abljanju kmetijskih zemljišč "So menili, da ga bo treba nadaljevati toda vmirjeno in preudarno in ne za vsako ceno. Se\eda je pri tem treba upoštevati tudi raz- položljiva finančna sredstva. Prl\atne kmete bo treba pritegniti z vsemi oblikami proizvodnega sodelovanja, vcntijskc šole na področju nekda- njt^fra celjskeija okraja so dale do, letos preko 1900 diplomantov. Naj- več jih je končalo živinorejsko šolo v Šentjurju, ki obstaja že preko 50 let — 1400. /atern je končalo vrt- narsko šolo v Medlopii 390 in i)olje- delsko šolo v Vrbju — skupaj z oddelkom za odrasle 140. Večina Dalje na 6. strani 3 POSLOVILNA PISMA za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski to je naslov impozantne knjige, ki I preseneča že s svojo prebogato o- premo in obsežnostjo na 668 stra- neh, še čudovitejša je njena vsebi- na, ki nas globoko pretrese. Ob sodelovanju muzeja narodne osvoboditve Maribor in muzeja re- volucij Celje sta Milan Ževart in Stane Terčak v tej knjigi zbrala 196 poslovilnih pisem talcev, ustreljenih veéidel v letih 1941 in 1942 na slo- venskoštajerskem ozemlju. Poleg o- beh omenjenih glavnih urednikov so bili člani uredniškega odbora še Mirko Fa j diga, Cveto Pelko, Lojze Penič in Zdenka Rogl. Založba Ob- zorja v Mariboru je pomen in vred- nost knjige po vsej pravici tako vi- soko ocenila, da je poskrbela za znatna gmotna sredstva k njeni iz- daji v letu, ko slavimo 20-letnico o- svoboditve. Knjigo je zgledno opre- mil akad. slikar Janez Vidic. V uvodni besedi je dognano po- dan širok zgodovinski oris strelja- nja talcev. Knjiga vsebuje poimen- ske sezname žrtev posameznih stre- ljanj v Mariboru, Celju in drugih krajih slovenske štajerske, časovno razvrščenih, kakor tudi vrsto foto- grafij teh okupatorjevih akcij in plakatov z razglasi o izvršenih smrt- nih obsodbah. V takšnem okviru so objavljena poslovilna pisma žrtev, mnoga tudi z dodanimi fotografija- mi rokopisov. Slike talcev spremlja- jo življenjepisi ustreljenih s prika- zom bridke usode njihovih družin- skih članov, odpeljanih v nemška taborišča, kjer so premnogi dočaka- li smrt. Pisma so pisali naši ljudje^ borci in podporniki gibanja, večidel pre- prosti delavci, kmetje in obrtniki, med njimi tud - ženske in dekleta. Objavljena so nespremenjena, brez vsebinskih popravkov. Napisana so bila tik pred izvršitvijo obsodbe, če prav kruto strahovani, so talci tu izpovedali mnogo poguma z močno zavestjo smiselnosti svojega žrtvo- vanja, a tudi z vročo ljubeznijo do svojcev in zaskrbljenostjo za njiho- vo usodo. Objave usmrtitev, ki pa niso po- polne, pričajo, da so Nemci na slo- venskem Štajerskem ustreliH 66 skupin talcev, eno pa obesili (Stra- nice — Frankolovo). Izmed izkaza- nih 1590 ubitih talcev je samo 190 takšnih, katerih poslovilna pisma so se ohranila. Nemci so namreč pi- sanje teh pisem dovoljevali le v ča- su med septembrom 1941 in oktob- rom 1942. Tudi z njimi so skušali strahovati ostalo prebivalstvo, a so kmalu spoznali, da so s svojim te- rorjem kljub temu le še okrepili od- por našega ljudstva. Vsako teh pisem izpričuje tragič- no usodo svobodoljubnega človeka in njegove družine, a tudi veličino boja, ko je brutalni fašizem mogel biti premagan le v neizprosno ost- rem spopadu in z bolečimi žrtvami. Pod vodstvom KPJ široko strnjeni v Ostobodilni fronti in povezani z ostalimi jugoslovanskimi narodi smo se Slovenci uspešno uprli uni- čenju, genocidu, ki nam ga je pri- pravljal okupator z ubijanjem na- ših poštenih ljudi in z deportaci ja- mi tisočev z naše rodne zemlje, čeprav smo med najmanjšimi na- rodi, je ta naša zbirka poslovilnih pisem na smrt obsojenih talcev med največjimi te vrste v Evropi. Pisma so dokaz močnega deleža naše ožje pokrajine v osvobodilnem gibanju. Vsaj tri petine objavljenih pisem so napisali usmrčeni borci in njiho- vi podporniki z območja nekdanjega celjskega okraja. Danes, ko se razbiti ostanki faši- stov ponekod v svetu spet skušajo zbirati in ko se časovno vse bolj oddaljujejo od težkih, a velikih dni vstaje naših narodov, nam je priču- joča knjiga še toliko bolj potrebna kot spomin in opomin. Bil je že skrajni čas, da so se re- šila pisma, čeprav ne vsa, in zato velja toliko večja zahvala obema glavnima urednikoma. To svoje de- lo sta opravila z ljubeznijo in spo- štovanjem do veličastne stvari, a tu- di s temeljito tehtnostjo. Želeti mo- ramo le še, da zbirka teh pisem izi- de še v posebni, preprostejši izdaji, široko dostopnim našim ljudem in še posebno mladini, ki naj pozna in ceni boj in žrtve starejšega rodu. Ob vseh teh pretresljivih doku- mentih pa se v nas živih še in še oglaša vprašanje: Ali se dovolj tru- dimo uresničevati vse to, za kar so umirali tisoči in stotisoči? F. R. FRANJO NOVAK : POROKA v ZDRAVIlIŠilJ (OB|AVTORJEVEM DVOJNEM JUBILEJU) Tudi to* najnovejše Novakavo delo, ki je iz- šlo v ciklu edicij »PO JUGOSLAVIJI« kot posebna izdaja, je pisano v žanru turistične zabavne literature. Zgodba se dogaja pred drugo svetovno voj- no v enem naših vodilnih zdravilišč in sc plete okrog dveh trgovskih družin, njunih intrig in spopadov, presenečenj in kritike te- danjih družbenih razmer. Kot svetla lika na- stopita sluga Glišo in služkinja Milica, člove- ka takratne »nižje vrste«, ki pa dosežeta na koncu moralno zmago. Z njima pisec tudi zaključi svojo zgodbo in nakaže perspektivo zdravilišča kot bogastvo vsega ljudstva. Zgodba je vsekakor zelo zanimiva, pa tudi aktualna in bo s svojo zabavnostjo in nape- tostjo pritegnila velik krog bralcev. Pa tudi sicer je bilo potrebno našo turistično publi- cistiko, ki teži k enostranskemu nizanju šte- vilk, prospektov, suhoparnih vodnikov ter podobno, osvežiti tudi s takimi deli, ki so li- terarno nepretenciozna, vendar pa po svoje prinašajo vedrino in nekaj novega na police turističnih publikacij. Znano ime Franje Novaka kot avtorja teh in drugih izdaj ne potrebuje nobene obširne razlage, kadar gre za priznanje in populari- zacijo njegovega turističnega dela, ki se raz- grinja pred nami ob 70-letnici rojstva in 45- letnici njegovega splošno znanega turističnega dela. Po letih ga stara garda naših turistič- nih delavcev lahko in upravičeno šteje v svo- je vrste. Po duhu in neprestanem napredova- nju ter nenehnem iskanju nove poti in sme- ri v aktivni turistični publicistiki pa je vzor- na podoba večnega mladeniča. Ime Adonisa bi morebiti ne zaslužil več, pač pa bi ga lah- ko imenovali spretnega Merkurja in Herkula z neverjetno agilnostjo in neugnano delavno- stjo. Kakor je skrita Rogaška Slatina med nekoč komaj znane zelene griče ob naši hrva- ški meji, tako je tudi zibelka jubilanta tekla nekoč ob malo znani Sotli blizu bisera naših zdravilišč in njegovega svetovljanskega kopa- liškega življenja. Tudi Novakova socialistič- na struna ima svoje prve akorde v okolici rojstnega kraja prvoborca Kidriča, ki ni mo- gel ostati brez vidnega vpliva na mladega raz- gledanega turističnega delavca. Franjo Novak je pričel pisati in urejati edcijo PO JUGOSLAVIJI z najsodobnejšo tu- ristično publicistično tematiko. V nekaj letih je izšlo že več knjig. Tako ga je njegov dvoj- ni jubilej (7. oktobra) zatekel sredi živahne turistične dejavnosti ter zelo razgibane publi- cistične dejavnosti. dm SREČANJE S TlIRNERJEM Slikar W. Turner (1775-185J) je dosegal v angleški domovini kar največjo veljavo. V novejšem sli- karstvu v evropskem merilu ima trdno izpričano pozicijo. V foyerju našega gledališča je prikazan izbor njegovih del v reprodukcijah. Slo- venci Turner ja malo poznamo, ka- kor žal nasplošno angleško umet- nost, .če izvzamemo literaturo. ш je Turner na svojem potovanju v Italijo spoznal njeno umetnost in se odslej njegova paleta vse bolj jas- ni. ^Poslej se kot slikar prvenstveno posveča problemom barve in svet- lobe. Predmete ne podaja več v te- lesnoßti, njegovo oko je osredotoče- no \ na optično dojemanje čistih nis\e je imel močan vpliv. Pa ne le on, angleško slikarstvo 2. in 3. de- setletja 19. stol. je vzpodbujalo fran- coske impresioniste. Turner je slikal olja, akvarele, bil pa je hkrati izredno ploden grafik. Njegov okus delimo na tri faze. V prvi je čist romantik zazrt v vzore stare umetnosti. Odličen je njegov mladostni avtoportret (1798.) kjer se predstavi v modni noši tistega časa. V krajinah ga zanima arhitek- tura, tudi razvaline in morja. Kla- sično prikazuje siguralne scene v le-teh. Tu mu je soroden nemški romantik Blechen, ki se je tudi oplajal v Italiji. V drugi fazi se ob- risi rahljajo in paleta ni več pretež- no temačna. Po drugem potovanju v Italijo opeva Benetke, njene ka- nale^,'.gondole in arhitekturo. Tu je opazen Guardijev vpliv. Toda Tur- nerjevo opažanje je v modernem duhu. (Pogled na Benetke, 1843.) Za tretjo fuzo je značilno olje. Muzikal- ni sestanek (1837), upodobljena že- na gb klavirju s poslušalci. Tu mu zapoje barva in konture risb so pov- 19. stol. zaključil svoje delo in živ- sem zabrisane, kakor pri našem Ja- kopiču. V tretjem razdobju njego- vega ustvarjanja so zlasti akvareli pravcati barvni ognjemeti, vizije svetlobe v barvno-poetičnem vzduš- ju. Zadnje obdobje je docela trans- cendetualno. Razpon Turnerjeve umetnosti je razsežen. Njegov po- hod v. impresionističen svet za čuda zgocìén^ če pomislimo, da je sredi ljenje. Njegova dela hranijo london- ske galerije pa tudi ameriške. Lite- ratura o tem slikarju je silno bo- gata. Ob celjski razstavi se nam vzbuja želja, da bi videli še več barvnih reprodukcij tega mojstra, zlasti pa akvarele iz njegove zadnje dobe. Li- kovni salon je s pričujočo razstavo ustregel občinstvu, zlasti onim, ki doslej niso poznali Turnerjeve umetnosti. A. S. STARŠI POMAGAJO PRI ŠOLANJU OTROK V PODVOLOVJEKU SO SE ZNAŠL V Podvolovljeku, ki je oddaljen od Luč 9 km, je več let deloval od- delek osnovne šole Luče. V nekda- njem župnišču, kjer so preuredili prostore za potrebe šole, je bil en sam razred. V njem so se stiskali otroci dveh razredov različnih sta- rosti. Otrok je bilo vsako leto kakih 45. , Tamkajšnji prebivalci in vodstvo šole so si že nekaj let prizadevali, da bi s pomočjo občine organizirali prevoz šolskih otrok v Luče. Star- šem le ni vseeno, koliko znanja si bodo pridobili njihovi otroci, pa če- prav gre za hribovit kraj. V Lučah bo popolna osnovna šola, torej bodo imeli otroci možnost nadaljnjega šo- lanja. Ker občina zaradi pičlih fi- nančnih sredstev ni mogla poma- gati, so prebivalci Podvolovljeka sa- mi zbrali denar za nakup kombi- busa za prevoz otrok. Zgradili so tudi novo garažo, v glavnem s pro- stovoljnim delom. Z novim šolskim letom so tako že začeli prevažati šolske otroke v Luče. -er S polic Študijske knjižnice Maletin P., L. Curčič: Biblioteka Matice Srpske. Novi Sad 1964. S. 26857. Zbornik simpozija o zaščiti pred ionizirajo- čim sevanjem. Ljubljana 1964. S. 26840. Hui7inga J.: Jesen srednjega vijeka. Zagreb l%4. s. 26862. Girkmann K.: Površinski, sistemi nosača. Beograd 1965. S. 26876. Rad X-og kongresa Saveza folklorista na Cetinju 1963. godine. Cetinje 1964. S. 26855. Zbornik za historiju školstva i prosvjete. I. Zagreb 1964. S. 26852. Jovanović z. S.: Održavanje objekata za lizičku kulturu. Zagreb 1963. S. 26841. Rasprave i građa za povijest nauka. i. Zagreb 1963. S. 26853. Suvajdžić S.: Mehanizacija pretovarno-tran- sportnih radova. I. Beograd 1964. S. 26967. Pirandello L.: Humorizam. Split 1963. s. 26888. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • D NA NAJLEPŠI VINSKI TRGATVI Ce se zbero otroci ... Po trgatvi je ples obvezen Preteklo soboto so prebivalci Vojnika ver- jetno precej začudeno pogledali vinograd, ki je kar čez noč zrasel na velikem igrišču pod osnovno šolo. Tisti pa, ki so prejšnji večer hodili tam mimo, bi bili lahko opazovali nekaj pridnih rok, ki so zabijale v zemljo količke, napeljavale žico in jo krasilo z vin- sko trto, vztrajno in z ljubeznijo — tako da se »vinograd« naslednji dan ni dosti razli- koval od resničnega. Žene, ki so ga ustvarile, so se naslednje jutro še enkrat vrnile. Ta- krat z velikimi zaboji sladkega črnega grozd- ja. Še prazne »trse« so ovenčale z grozdi, se nasmejale na račun svojega svojega avto- stopa — tako so se namreč v teh dveh dneh vozile iz Celja v Vojnik — in nato nekoliko nestrpno čakale na obiralce. Veliko, veselo povorko udeležencev cici- banske in pionirske »vinske trgatve« sem ujela že takrat, ko sem zavila proti šoli. Na čelu osliček, nato godci, fantje z resničnimi brentami in za njimi dolga kača otrok, veli- kih in majhnih, zelo zelo majhnih! Vem, da so to otroci varstvene ustanove Tončke Ce- čeve, ki so se jim pridružili še vrstniki vrt- cev iz Škofje vasi in Vojnika in da imajo namen najprej skupaj obrati »vinograd«, na- to pa bero prav tako družno pospraviti. Otroci imajo tudi gledalce. Medtem ko se pisana mladež vsuje med »trse«, mi nekdo prišepne: »Kaj niso čudoviti. Ribati bi morala, pa so me zrtiotili! Zdaj pa proč ne morem!« Otroci žlubodrajo, se smejejo in obirajo grozd za grozdom. Polagajo jih v ko- šarice in nato stresejo v veliko brento, pod katero se sicer že močan fantič kar upogiba. Gledam te pisane rutice in modre nogavičke vesele očke in rdeče ročice, gledam jih m kar nenadoma se mi oči zameglijo. Kasneje premišljujem, zakaj? Morda mi je težko, ker teh otrok ne vidijo mame, ki morda nekje za strojem v skrbeh mislijo na svoje naj- ljubše?! Hitro obrnem glavo, povesim oči in pristanem na drobcenem bitju, ki se mi kobaclja okrog nog. Vinograd je že obran, fantič v rjavih hlačkah pa vneto pobira ja- gode, ki so popadale z grozdov in si jih ma- ši v usteca. Sam sredi obranega vinograda! že ne vem kolikič pripravim fotoaparat, po- kleknem v razmehčano zemljo, pritisnem in se šele nato spomnim, da niti tega ne vem. kako sem naravnala blendo! To bo pikrih besed! Otroci so med tem že posedli po priprav- ljenih klopeh in stolčkih in prisluhnili deč- ku, ki z neverjetnim zvonkim glasom poje tisto z zakrivljeno palico v roki. Komaj za- poje kitico, že pristopica k njemu majhna črnolasa punčka, koketno zavije oči, se na- sloni na dečka in zapoje nekaj čisto tretjega. Prasnemo v smeh in se pridružimo tistim, ki se zasmejijo neki drugi deklici, ki sredi pesmice obtiči in z veselim »ne vem već naprej« steče na svoje mesto. Program je spontan, nihče nikogar ne sili, naj nastopi pa vendar vsi skupaj zaplešejo ringa ringa raja. Prinesejo nam domačega kruha, češpelj in orehov, pa salam in čaja. Nenadoma se mi v naročju znajde Snežana, ki roma iz enih rok v druge. Nekaj mesecev je bila z mamico v Makedoniji, pa bi se zdaj samo pestovala, ini pojasnijo. Pa jo pestujmo! Stisnem toplo telesce k sebi in pijeva čaj iz istega lončka. »Striček« Janez ji maši ustka z orehi, ona pa čez čas poišče mojo roko in mi da vse- bino ustec na dlan. Na tla, pa čeprav je to travnik, vendar ne sme pljuniti. Otroci malicajo, kasneje jim prinesejo še kosilo. Do dveh ostanejo na travniku, le naj- manjše odpeljemo domov. Stlačim tri v avto in komaj obranim smehu ko me opozorijo, da nam. nasproti pelje »floksvagen«. V vrtcu jih izročim »tetki« in skozi vrvež slišim Snc- žano, ki kliče mamico. Pa so res čudoviti, ti naši otroci. Tako ob- čutljivi, pa vendar tako hvaležni za tisto malo veselja, ki jim ga dajemo! MARMEUDE Ni še prepozno, da vkuhamo nekaj mar- melad. Iz knjige »Sadje in zelenjava vse le- to«, ki je izšla pred dnevi, vam posredujemo nekaj receptov marmelad, ki bodo v zimskih dneh prav gotovo koristen dodatek k vsake- mu zajtrku, malici ali večerji. Češpljeva marmelada: 2 in pol kilograma češpijeve kaše, kilogram sladkorja, malo ci- mjeta! Zrelim češpljam izločimo koščice- in jih duSimo v lastnem soku. Že mehkim do- nemo po majhnih količinah dodajati sladkor. Odišavimo s cimetom. Mešamo. Ko je mar-' melada dovolj gosta, napolnimo z njo kozar- ce in jih zavežemo. ' Marmelada iz fig: Zrelim plodovom odstra- nimo debelo kožo ob peclju. Kjer je tanjša, lahko tudi ostane. Za boljšo marmelado fige popolnoma olupimo. Plodove še razpolovimo. Na kilogram fig odtehtamo 50 dekagramov sladkorja in pripravimo sok in lupino polo- vic limone, v kozico, v kateri bomo kuhali marmeado, damo samo pet dekagramov od- tehtane količine sladkorja in pustimo, da karamelizira, nato dodamo fige brez vode, limonin sok in droЂno seskljano limonino lu- pinico. Kuhamo kakih deset minut (raču- namo od časa, ko začne vreti), nato doda- mo v posebni posodi pogreti sladkor in ku- hamo med stalnim mešanjem še kakih deset minut. Z vročo marmelado napolnimo ko- zarce in jih takoj zavežemo. Grozdna marmelada: Dva kilograma jagod od sladkega grozdja, pol kilograma sladkorja. Oprane njagode zmehčamo in kuhamo dalje kot druge marmelade. Grozdju lahko pride- nemo tudi češplje, breskve, jabolka, hruške Ш podobno. Jabolčna marmelada s češpljami: Kilogram jabolk, dva kilograma češpelj, tri četrt ki- lograma sladkorja. Oprana in očiščena ja- bolka s peščiščem vred in češplje brez koš- čic zmehčamo v posodi v katero smo nalili malo vode. Nato vse skupaj pretlačimo in malo pokuhamo, da postane gosto. Doda- mo sladkor in spet kuhamo, da se povsem zgosti. Z mezgo napolnimo segrete Icozarce do roba in jih urno zavežemo z dvojnim per- gamentom ali celofanom. Ohlajene shranimo v temnem in hladnem prostoru. NASVETI Ce neradi likate moške kravate, naredite takole: navadno steklenico iz debelega stekla napolnite z vročo vodo, okrog nje pa ovijte kravato. Dobro je, da jo prej navlažite. Cez nekaj časa bo kravata spet lepa. Čiščenje glavnika ne bo trajalo toliko časa, če ga boste namočili za pekaj časa v vodo. v kateri ste dodali amonijak. Potem glavnik samo še dobro ščetkajte in izperite. Sledove šminke na beli rutki ali svileni tkanini, ki je ne smemo prati, najlaže odstra- nimo s čistim alkoholom. Ce so vam po pranju las v njih še ostali sledovi šampona, jih ni treba, če imate malo časa, ponovno izpirati. Dovolj bo, če jih spet navlažite in jih razčešete z gostim glavnikom- Sampon bo ostal na zobcih glavnika. Madež na moški obleki ali kostimu čistinio z bencinom, vendar z istim kosom blaga — ali vsaj s podobnim. Pod madež položimo čist prtiček. Tako bomo madež hitro odstra- nili, pa tudi kroga, ki po čiščenju z benci- nom tako rad ostane na tkanini, ne bo. Madeže črne kave odstranimo tako, da tka- nino operemo v slani vodi. Usedlina kuhane kave je odlično čistilno sredstvo za posode, v katerih ste pekli ribe- Zdrgnite jih z usedlino in izginil bo tudi nc prijetni vonj. Iz ostankov krzna lahko sešijete praktično rokavico za loščenje usnjenih predmetov- Krzno ukrojite po velikosti svoje roke, zašij' te ga, na vrhu pa pustite odprtino, katao^ boste našili »manšeto«. Le-to laJiko tudi spl^ tete v aatfBtagpa vgorcu. poskusimo ... Letos naj bi se žene — v skladu z novo modo, ki je zaljubljena v geo- metrijo — tudi šminkale nekoliko drugače kot prejšnja leta. Oči bi morali letos šrninkati diskretneje, čeprav jih smemo še zmeraj po- udariti. Nova moda priporoča, da obrobimo veko s temnosivim ali rja- vim svinčnikom, črto pa v kotičku razdelimo v tri krajše črtice! No, bolj sprejemljivo kot ta novost, je šminkanje ustnic, ki jih je treba na- mazati s svetlimi barvami. Le rob sme biti nekoliko temnejši. Letos je moderna naravna barva las. Rdeče, črno in platinasto barva- nje ni več priljubljeno. Priporočajo kostanjeve in pepelnate lase. Frizu- re so blago valovite, lasje kratki ali srednje dolgi, na čelo pa padajo zelo svobodno v velikem valu, ki včasih pokrije celo oči. Francoski frizerji še zmeraj priporočajo frizure z raz- košnimi kodri, Italijani pa so se od- ločili za ravno podrezane lase, ki spominjajo na čelade. Lak za nohte mora biti — kot vselej — v^ skladu z barvo ustnic. D AD KLADIVAR - DRŽAVNI PRVAK TRUD JE KRONAN ATLETI KLADIVARJA SO SE VRNILI IZ BEOGRADA Z NA- SLOVOM EKIPNEGA DRŽAVNEGA PRVAKA. PO VEČKRATNEM OSVAJANJU PRVENSTVA MED ŽENSKIMI EKIPAMI, JE AD KLADIVARJU LETOS USPELO ZMAGATI TUDI V ČLANSKI KON- KURENCI, KJER SO DOSLEJ DOMINIRALI LE BEOGRAJSKI ATLETI. VSEKAKOR JE TO USPEH, KI JE POSLEDICA PRAVIL- NE DRUŠTVENE POLITIKE, PRIZADEVANJA ATLETOV IN SE-. VEDA POŽRTVOVALNIH FUNKCIONARJEV NA ČELU S PRED- SEDNIKOM DRUŠTVA FEDORJEM GRADIŠNIKOM. Najhujšo borbo so Celjani bili z dosedanjimi prvaki člani beo- grajskega Partizana. Po prvem dnevu so celjski atleti zbrali več- je število točk in si ustvarili rah- lo prednost. Vsi sicer niso izpol- nili postavljenih norm, vendar tudi drugim ekipam ni šlo" naj- bolje. Moštvo Partizana je na za- četku tekmovanja drugega dne izgubljeno kmalu nadoknadilo in celo prešlo v vodstvo. Ko je že vse kazalo, da bo v ekipnem vrhu jugoslovanske atletike ostalo pri starem, so nekateri odlični posa- mezniki dosegli izvrstne rezultate in kljub izgubljeni štafeti so Celjani zapečatili usodo Beograj- čanov in zmagali. 10. oktober 1965 je vsekakor doslej največji dan celjske atle- tike. Mnogoletni trud atletov in funkcionarjev je bil naposled kronan še z enim, tokrat največ- jim uspehom. Ko je že vse kaza- lo, da bo Kladivar letos v vseh konkurencah ostal brez naslova ekipnega državnega prvaka, je članska vrsta prekosila samo se- be in uspela. Da je bila borba res ostra priča tudi dejstvo, da so ostali klubi reaktivirali vse mo- goče tekmovalce, ki so že zdav- naj prenehali z aktivnim nasto- panjem. Kdor je v nedeljo po- poldne spremljal tekmovanje po televiziji, je lahko ponovno videl »zaključek« športne kariere veli- kega tekača Mihaliča, toda tokrat je bil ta zaključek neslaven in pravzaprav nepotreben, saj se je pozneje izkazalo, da tudi Mihalič ni mogel pripomoči k zmagi svo- je ekipe — Partizana. Celjski atleti so sicer na tem tekmovanju dosegli svoje običaj- ne rezultate. Bilo pa je seveda tu- di nekaj izjem, ki so prekosili sa- mi sebe. Tu moramo omeniti predvsem Vravnika, ki je v sko- ku ob palici za 20 cm izboljšal svoj osebni rekord in s skokom 440 cm zasedel drugo mesto. Cer- van je v veliki formi. V teku na 10.000 m in 5.000 m se je močno približal svojim najboljšim do- sežkom in poleg vsestranskega Vravnika največ pripomogel h končni zhiagi. ižuntar je bil prve- ga dne povprečen, drugi v dan pa v teku na 5.000 m z za 12 sekund izboljšanim osebnim rekordom odličen. Tudi Važič je prinesel dragocene točke, kljub porazu v teku na 800 m, ki so ga pa neka- teri jugoslovanski novinarji le preveč razpihnili. Tek na 800 m namreč že dolgo ni več Simotova disciplina in bi bilo za jugoslo- vansko atletiko že pravzaprav škandalozno, da bi tudi na tej progi zmagoval izrazit dolgopro- gaš. Seveda pa so k zmagi pripo- mogli tudi ostali. Bole, Kolnik, Brodnik, oba sprinterja Pal in Zaletel, Polutnik, Homoki, Štaj- ner. Potrata, Pikula, Bukovec, Špilar, Vidmajer, Vivod, Medve- šek, Lučič, Lesničar in šolar so poleg prej omenjenih štirih atleti, ki so v jubilejnem letu priborili naslov najboljšega moškega at- letskega kolektiva v državi. Uspeha moških ni mogel omili- ti niti plasman atletinj, ki so na podobnem tekmovanju v Osijeku zasedle drugo, v celokupnem plasmaju pa tretje mesto v dr- žavi. Toda tudi to naposled ni tak neuspeh, saj moramo vedeti, da ženska atletika v Celju v pre- cejšnji meri doživlja zamenjavo generacije. Zaradi tega ekipa ni tako homogena, da bi v jugoslo- vanskem merilu lahko ogrozila prvakinje ekipo Slavonije. Toda v ženski ekipi Kladivarja je ne- kaj mladih in perspektivnih atle- tinj, ki bodo v družbi z Lubejevo in Urbančičevo prav gotovo še napredovale in si priborile zopet najvišjo stopnico pri razglasitvi rezultatov. Naj bo ta največji uspeh celj- ske atletike nova vzpodbuda atle- tom in funkcionarjem Kladivarja za še vztrajnejše delo za razcvet naše — CELJSKE ATLETIKE. E. G. Nasmejanih obrazov so se celjski atleti v ponedeljek dopoldne vr- nili v Celje. Zastava zmagovalne ekipe je v njihovih rokah. (Foto Bad jura) (Nadaljevanje z 2. strani) Čuvaj se senjske ruke lee je postal mesto. In šele tedaj sem postal pozoren na članek v LM, kjer sem »spoznal« svoje misli, včasih kar malce v preveč nerodno »predelanih« stavkih iz »Najmlajšega slovenskega me- sta«. Takrat se tudi nisem hudo^ zaprav očitnega plagiatorja, saj je navsezadnje tudi moj člančič samo površen »produkt« kompi- lacije. Toliko bolj pa danes za- merim spoštovanemu uredništvu »Lepega mesta« ne le to, da je »sporni« članek sploh objavilo, temveč tisto, da nudi prostor v svojem časopisu za ne najbolj bister (povrhu pa še za neresni- čen) »pogle« na ocenjevalca (J. Slokana) inkriminiranega sestav- ka. »Samo »presajanje« nekaterih misli iz'^mojega prispevka v »Ža- lec je postal mesto« je rodilo ne- kaj vsega pomilovanja vrednih »spačkov«. Za ilustracijo naj na- vedem samo enega: »... S to po- litično-upravno razmejitvijo (namreč s komunami) je prišla ponovno do polne veljavnosti go- spodarska homogenost zahodne- ga predela Celjske kotline...« V Lepem mesto pa stoji: »... Ne moremo tudi mimo obdobja NOB in povojnega gospodarske- ga razvoja z nastankom žalske komune, KI IE DALA GOSPO- DARSKO HOMOGENOST ZA- DOLINE«. (vse podčrtal M. N.). HODNEMU DELU CELJSKE Upam si trditi, da vse doslej kaj takega še ni bila sposobna ustva- riti žalska občina, in zastavlja se mi vprašanje, ali je v deset- letnem obdobju, kar obstajajo pri nas komime, katera koli ob- čina v Jugoslaviji bila sposobna »ustvariti« gospodarsko homoge- nost na svojem teritoriju? Mor- da mi bo mogel tudi ta dvom razbliniti avtor zgoraj navedene- ga citata iz LM, obenem pa pred- lagam avtorju puščice »Mojster Jaka«, da naj kar sebi nameni zadnja dva verza »... Ker mod- rost ga nič ne stane, je ponuja na ves glas«. Ali pa se naj še zamisli v kontradiktornost misli v teh dveh verzih: In če je v vsem tem zajeta pravšna mera razsodnosti, pogu- ma in poštenja, potem sem pre- pričan, da bo tudi vprašanje »le- pomeške« pravde zaradi Žalca o Žalcu rešena v prid zgodovin- skim dejstvom in občeveljavni resnici. Milan Natek ZADOVOLJSTVO PO ZMAGI Vsi veseli so se atleti Kladivar- ja v ponedeljek zjutraj vrnili v Celje. Nekaj najvnetejših prista- šev atletike jih je pričakalo na postaji in jim čestitalo k velike- mu uspehu. V" nevezanem razgo- voru smo potem poslušali pred- vsem vtise samih tekmovalcev. Med množico misli in stavkov naj povemo le nekatere: KOLNIK: »Generalni sekretar AZJ Artur Takač je dejal: Vrlo mi je drago, da ovu zastavo po- bednika dajem baš Kladivaru!« ČERVAN: »Na startu sem Mi- haliču rekel, da se tale njegov tek ne bo dobro končal za nje- gov renome. Nič ni rekel, samo skomignil je z rameni. Sicer pa — po teku sem pogrešal cviček«. VAŽIČ: »Za nekaj časa imam tekmovanj več kot preveč!« CAJHEN: »Naša štafeta 4 X 400 metrov je tekla zaradi slabo iz- merjene proge več kot je bilo potrebno.« KOLNIK: »Sploh so nekateri sodniki včasih malce trudili, da bi nam kje kaj odtrgali pri cen- timetrih in primaknili pri sekun dah«. Takih in podobnih stavkov je potem padlo še precej, kar hitro pa so se spet domenili za organi- bi naj padlo zopet nekaj rekor- dov v raznih štafetah — morda že kar to soboto. -ed BREŽICE 11 CELJE 19 v štestem kolu so celjski rokometaši na svojem igrišču sprejeli v goste doslej drugo- plasirano ekipo Brežic. Bojazen, da bodo Ce- ljani tokrat naleteli na trdega nasprotnika se je kmalu izkazala za neupravičeno. Bre- žičani so le v prvih minutah igrali nekoliko bolje in bili v vodstvu, pozneje pa so celj- ski rokometaši prevzeli pobudo in posebno v drugem delu igre goste povsem nadigrali. Ved- no večja razlika v prid domačinov je napeljala Brežičane na to, da so se nekateri (kapetan) začeli obnašati nepošteno ter izzivati sodni- ka in celjske igralce. Celjani so tako še vnaprej s tekmo manj ostali v vodstvu na tablici republiške ro- kometne lige. Najtežji nasprotniki jih čaka- jo v zadnjih treh kolih. Že to nedeljo odpo- tujejo v Slovenjgradec na derbi z domačini, ki se doslej niso kaj preveč izkazali, saj imajo v svoje slabo vpisane že tri poraze. Kljub temu pa bodo na svojem terenu kar precej močan nasprotnik Celjanom, čeprav so le-ti v spomladanskem prvenstvu v Slovenj- gradcu zmagali. RK Celje ob tej priliki pri- reja tudi izlet s posebnim avtobusom za navijače. Avtobug bo odpeljal ob 7. uri zjut- raj izpred postaje. KEGLJACI KONČALI Po desetdnevnih borbah se je kon- čalo letošnje občinsko prvenstvo kegljaških ekip v borbenih partijah. Zmagalo je moštvo Celja z odličnim povprečkom 440 kegljev. Poleg te ekipe pa sta se na republiško prven- stvo plasirali še moštvi 'Invalida in 13. maj. Vrstni red: 1. Celje 14 točk — 3082 kegljev, 2. Invalid 10 — 2757, 3. 13. maj 8 — 2-{>1, 4. Štore 8 — 2678, 5. Kovinotehna 6 — 2536. 6. Ingrad 6 — 2462, 7. Olimp 4 — 2456, 8. Šentjur O — 2266. V tekmovanju sindikalnih ekip je po pričakovanju zmagala ekipa 'bele. Ekipa železarne si je v zad- njem kolu zapravila zmago z neod- ločenim rezultatom z zadnjeplasirano ekipo. Vrstni red: 1. Libela 10 točk — 2019 kegljev. 2. Železarna 9 — 2067, 3. Celjski tisk 8 — 2055. 4. Aero 8 — 1973, 5. Gluhonemi 4 — 1750, 6. Mesnine 2 — 1577, 7. Gradiš 1 — 1555. J. L. SPORT NA DROBNO. V tekmi za republiški pokal v hokeju na travi so celjski hokejisti s precejšnjo težavo *ele v podaljšku premagali borbene igralce ljubljanskega Slovana z 1:0. V drugem delu tekmovanja za republiško odbojkarsko prvenstvo, ki je bilo v Maribo- ru so igralke Partizana Celje izgubile z do- mačim Branikom 3:0 ter premagale z istim rezultatom Brestanico. V tekmovanju druge košarkarske lige so Celjani na svojem igrišču premagali ekipo Litije z 71:65. Žalec je premagal MTT Iz Ma- ribora 70:58, Prebold pa je v Ljubljani izgu- bil z ekipo Zelene jame s katastrofalnim re- zultatom 22:127. V nadaljevanju druge odbojkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Crešnjevec : Braslovče 3:2, Celje-Gaberje : Šempeter 3:0. V prijateljski nogometni tekmi, ki je bila v nedeljo na Glaziji, je kompletno moštvo zvez- nega Ugaša Olimpije premagalo domačega Kladivarja s 3:1. Žalec na vrhu V VI. kolu nogometnega tekmovanja v celjski nogometni podzvezi so bili doseženi naslednji rezultati: I. skupina — Nazarje: Senovo 1:2, Smarno : Rogatec 2:4, Polzela: Brežice 4:3, Vojnik : Zreče 5:2, Zalcc : Stek- lar 2 : 1. ŽRTVE PROMETA NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI Na križišču Kersnikove in Oblakove ulice v Celju se je pripetila prometna nesreča, ker voznik osebnega avtomobila CE 67-81 STANKO KRIVEC ni upošteval prednosti vozila, ko je iz Oblakove ulice pripeljal v križišče in s tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila CE 13-79, ki ga je upravljal ALOJZ JAGER. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se vozili močno poškodovali. Škode je za 250.000 dinarjev. OKVARA NA VOZILU Na gozdni cesti med Resnikom in Pla- nino na Pohorju se je vozniku kombija CE 100-21, ki ga je upravljal ANTON KUK iz Pristave med vožnjo pokvarilo prednje desno kolo. Zaradi okvare je vozilo zaneslo na desno stran cestišča v breg, kjer se mu je zlomila os. Na vo- zilu je za 150.000 dinarjev škode. ZARADI PREVELIKE HITROSTI S CESTE Med vožnjo po Zgornje Savinjski cesti se je na križišču s cesto I. reda v šent- rupertu pripetila težka prometna nesre- ča, ko je voznik ZVONKO LJUBICIC z avtomobilom nemške registracije BI — CN — 4-D pripeljal v križišče s preve- liko hitrostjo. Zaneslo ga je preko ceste v jarek. Pri tem so se težje poškodovali trije potniki, ostali pa lažje. Poleg voz- nika so biU v avtomobilu še B020 LJU- BICIC, VLADIMIR LJUBICIC, INA SLO- KAN, VESNA SLOKAN in STANKA ER- JAVEC. Na avtomobilu pa je za 200.000 dinarjev škode. MED VOŽNJO JE ZADREMAL .Med vožnjo po cesti II. reda v vasi Paka pri Velenju je voznik osebnega av- tomobila KP 96-89 UUBOMIR RAJIC po vsej verjetnosti zadremal in zapeljal v obcestni jarek. Iz jarka ga je odbilo ta- ko, da se je s prednjim delom avtomo- bila zaletel še v betonski mostiček. Od mostička ga je odbilo nazaj na cesto, kjer je vozilo obstalo. Pri nesreči so se lažje poškodovali voznik ter sopotnika DANICA RAJIC in ANDRIJA MATEN- ŠEK. Na vozilu je za 240.000 dinarjev škode. OBVAROVAL OTROKA TER SE PREVRNIL V Šmarjeti pri Lašicem se je voznik Unimoga CE 31-89, IVAN KOKOVNIK poskušal izogniti neprevidnemu otroku — kolesarju, ki se je po prehitevanju cestnega valjarja podal peš preko ceste ne da bi se prepričal, če je le-ta prosta. Voznik Unimoga kljub zaviranju ne bi mogel preprečiti nesreče, zato je zavil na desno, trčil v obcestni kamen, ga po- drl, nato pa je zapeljal na travnik, kjer se je prevrnil na bok. S tem je obvaro- val življenje otroku, na vozilu pa je za 400.000 dinarjev škode. PO NESREČI POBEGNIL V vasi Kapla pri Preboldu je v večer- nih urah pred hišo' številka 4 neznan mo- pedist podrl zakonca FRANCA ŠUMAKA in njegovo ženo GENOVEFO, doma iz Kaple 55. "Zakonca sta pri tem utrpela težje poškodbe, rriopedist pa je po nesre- či pobegnil proti Dolenji vasi. ZARADI PIJANEGA VOZNIKA V SMRT Na cesti III. reda v vasi Globoko pri Rimskih Toplicah v bližini gostilne Nova Pošta se je pripetila huda prometna ne- sreča, ki jo je zakrivil pijan voznik tovor- nega avtomobila CE 86-93. Voznik ADOLF POLANC je namreč zaradi vinjenosti za- peljal na desno stran cestišča v cestni usek, zaradi česar je vozilo zaneslo z zadnjim delom na levo stran. Pri tem je zbil po cestišču MARIJO ŽVEPLAN in PAVLO GOLAVSEK, doma iz Lokavca, ki sta šli pravilno po desni strani ceste. Voznik je nato nadaljeval vožnjo Se pri- bližno 70 metrov po useku. Obe pone- srečenki so prepeljali v celjsko bolnišni- co, kjer je po treh urah PAVLA GOLAV- SEK izdihnila. Voznika so pridržali v za- poru. NEPREVIDNO PREHITEVALA Na Ljubljanski cesti v Celju na Bute- jevem mostu se je pripetila prometna nesreča, ko je voznica osebnega avtomo- bila MB 114-07 MARIJA SELŠEK s pre- veliko hitrostjo prehitevala osebni avto- mobil MB 12-56. Pri tem jo je zaneslo v desni robnik mostu, odkoder se je vo- zilo oLdbilo na levo stran ceste pred na- sproti vozeči avtomobil LJ 318-43, ki ga je upravljal IZTOK MLAKAR. Prišlo je do trčenja, pri čemer je na vozilih za 400.000 dinarjev škode. VINJEN MOPEDIST V naselju Trnovlje pri Celju je zaradi vinjenosti začeLlo zanašati po cesti mope- dista ALBINA MLAKARJA, doma iz Rov pri Vojniku. V ostrem zavoju je zavozil na levo stran ceste in trčil v stoječe motorno kolo CE 16-454, ki ga je uprav- ljala ERNA KORBAR. Pri tem je mope- dist padel in so ga nezavestnega prepe- ljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugoto- vili, da je dobil pri nesreči pretres mo- žganov. V ZAVOJU S CESTE Dostavni avtomobil CE 107-01, ki ga je upravljal VIKTOR KECUR, doma iz Ro- gaške Slatine po cesti II. reda proti Gro- belnem, je zaradi prevelike hitrosti za- neslo v ostrem zavoju na levo stran ce- ste, od tam nazaj na desno, kjer je zdr- snil na travnik in nato v pol metra glo- bok jarek. Pri nesreči sta se lažje po- škodovala voznik in sopotnik FRIC DRO- FENIK.Na avtomobilu ej za 100.000 di- narjev škode. ENOTNA ORGANIZACIJA (Nadaljevanje s 1. strani) Kongres združenj borcev je eovortl tudi o socialno ekonomskiti problemlii l>orccv in vojaških vojnih invalidov. V zvezi z njihovim materialnim položajem so govorili o slabo- stih pokojninskega zakona, o invalidninab o upokojenih oficirjih JLA, o skrbi za zdrav- stveno varstvo borcev, o stanovanjski prob- nialiki itd. Poudaril so, da je treba borcem zagotoviti zaposlitev po njlhoviii sposobno- stih, do njihovih otrok pa spremeniti politiko štipendiranja v takem smislu, da bodo ime- li vse možnosti nadaljnjega izobraževanja. Čeprav smo v jubilejnem letu 20-letnlce osvoboditve, razvijanje tradicij narodno osvo- bodilne borbe med srednješolci in visokoSoI- ci tudi letos ni najbolje potekalo. Zato so se na kongresu zavzeli za večjo aktivnost v teh šolah, hkrati pa so predlagali, da bi s tematiko narodno osvobodilne borbe obo- gatili tudi šolske učbenike. Kongres je sprejel še dve novosti: Izvrie- na je sprememba statuta organizacije v ta- kem smislu, da bi tudi na področju občin združili organizacije borcev, zveze vojaških vojnih invalidov in združenje rezervnih ofi- cirjev in podoficicjev, druga novost pa J« sprememba datuma 9. 9. 1943 — na podlag:! katerega gredo udeležencem narodno osvo- bodilne borbe., nekatere socialno ekonomske pravice — na 29. 11. 1943; vendar velja ta sprememba samo za Primorsko. Na ta dan je bila namreč Primorska priključena Slove- niji in na podlagi tega sklepa sc je tudi na tem področju naše domovine odtlej odpor proti okupatorju organiziraneje razvijal. Ko so na kongresu govorili o krepitvi ob- rambne moči naše armade, so menili, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti vojno strokovnemu izobraževanju tistih rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki so končal! šole v letih po vojni. Pri tem izpopolnjevanju pa naj bi v prihodnje odločneje sodelovale tudi področne garnizije Jugoslovanske ljudske ar- made. Skladno s smernicami kongresa Je pote- kala tudi prva razprava po kongresu na scjl predsedstva občinskega Združenja borcev v Celju.' Predlagano združitev treh organizacij v zvezo združenj borcev zdaj že pripravljajo, dokončno besedo pa bodo povedali člani, > katerimi v teh dneh vodi (o razgovore. I. B. NOGOMET V prijateljskem nogometnem sre- čanju na Glaziji je Kladivar prema- gal Olimpa z rezultatom 3:1. 5 Zborovanje absolventov kmetijskih šol Kmetijstvo v osnovne šolej (Nadaljevanje s 3. strani) strokovnjakov, ki so se solali na tem področju, je ostala v kmetijstvu. Udeleženci zborovanja so med raz- ^pravo navajali, da so kmetijske šol^ v Sloveniji pred zadnjo vojno izo- braževale kmečke sinove, ki so osta- li na posestvih svojih staršev. Ude- leženci so bili mnenja, da bi bilo to potrebno tudi sedaj, saj bomo imeli še dolgo mnogo kmetij, zlasti , v hribovitih območjih, ki bodo po- | trebovale dobre gospodarje. Pouk ! o kmetijstvu pa bi bilo treba ponov- ; no uvesti tudi v osnovne šole na i podeželju. Pri teh šolah bi kazalo obnoviti tudi kmetijsko-gospodarske šole za tisto mladino, ki ostane po končanem osnovnem šolanju doma. Na zborovanju so opozorili tudi na težave, ki jih imajo kmetijske šole, predvsem ob neurejenem finan- ciranju ter o pomanjkljivem prak- tičnem pouku. Poleg tega so pouda- . rili, da zaslužijo posebno pozornost odnosi med kolektivi kmetijskih organizacij in mladimi kmetijskimi strokovnjaki. Nekateri starejši kme- ■ski delavci z bogato prakso nam- reč podcenjujejo mlade absolvente kmetijskih šol. Zato so predlagali, da bi mladi absolventi šli najprej skozi prakso ob starejših strokov- njakih in šele nato lahko dobili od- govorna mesta, poleg tega pa bi ob- ' časno naj opravljali tudi posebnç strokovne izpite, na katerih bi do- kazali, da tudi po končani šoli spremljajo hiter in diAamičen raz- voj v kmetijstvu. J. S. 20 let »Zarje« J Preteklo soboto je ena najuspe- 'šnejših amaterskih skupin — pro- . svetno društvo >Zarja< iz Trnovelj pri Celju imela občni zbor. Ude- lež(;ncev je bilo več kot sto, občni zbor pa je v letih po vojni že dvaj- seti po vrsti. V obeh poročilih — ■ predsednika Ivana Majeriča in Ste- fana Žvižeja — je bilo zato precej , podatkov o delu društva v tem dol- gem oljdobju, sicer pa so govorili o ;aktualnih problemih prosvetnega 'društva. V zvezi s tem seveda niso mogli mimo vprašanj financiranja, pri čemer so omenili, da društvu /občutno pomaga občinska zvey.a kiil- Iturno prosvetnih organizacij in pa krajevna skupnost. Prosvetno društvo >/Zarjar Trnov- je vsd' leta po vojni izredno uspešno delovak>, eno na^ji)o!j plod- nil) obdobij pa je bilo nedvomno ; preteklo, leto ko je dramska sku- pina sodelovala ца osmem srečanju dramskih skupin na Jesenicah in se s kvaliteto svoje igre uvrstila na * vidno mesto. Na občnem zboru so triindvajse- tim zaslužnim dolgoletnbn sodelav- cem podelili priznanja; tovariš Cve- {fo Vernik pa jc društvu izročil še posebno priznanje v imenu občin- skega sveta Celje. SPLOŠNA BOLNICA CELJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo in rušenje zgradl)e bivšega kožnega oddelka v bol- nici v Celju. t)ražba bo v petek, dne 22. ok- tobra 196Ï ob 9. uri pri zgradbi kožnega oddelka. Objekt je razdeljen na 3 dele, ki se bodo ločeno prodajali in sicer južno krilo z izklicno ceno 590.000 din; severno krilo z izklicno ceno 587.000 din: vzhochio krilo z izklicno ceno 548.000 din. K dražbi bodo i)ripuščeni samo interesenti, ki bodo položili jam- f^tVeni znesek v višini 10 "/o od izklicne cene v gotovini, gospo- darske in druge organizacije pa bari ran ček. Pogoji za rušenje objekta bodo objavljeni pred pri. četkom dražbe. Ogled zgradbe bo omogočen v dnevih 20. in 21. 10. 1965 od 9. do 11. ure. Interesenti se mo- rajo v ta namen zglasiti v upravi bolnice. Sploina bolnica Celje RAZBOJNIK GUZAJ - 73 - Mlinar je odnesel vreči drugo za drugo v mlin, potem se je pa usedel na klopco in začel premišljevati. »Uh, kaj! Nazadnje ima Barbka le prav. Denar tudi ni vse. Fant je vseeno malo preveč tutkast. In kaj bom jaz na stara leta brez nje. Iz tega že ne more biti nič. Sicer ga pa dekle sa- ma ne mara. Je pa le oni drugi čisto drugačen. Nekaj prav go- tovo ima prihranjenega, dragače bi mi ne mogel kupovati ci- gar in dekletu zlate uhane in vse to. Kar naj pusti svojo službo pa naj bo mlinar namesto mene. Najbolje bo še tako, res,« Pa je prisedla še Barbka: »Ste se zmenili?« »I, — zakaj bi se pa ne! Sem rekel ,da te kar dam!« »Oče!,« je skoraj zajokala. »Namreč, sem rekel, če boš ti hotela. Tisto pa, da ne vem, kako se boš odločila.« »Oh, oče, ne ne, saj veste, da ne — Tu ostanem in —« »Saj sem vedel, da ti ne bo zanj. Le potolaži se, saj si pa- metno dekle, sama boš pač najbolj vedela, kako ti sodi. Treba bo drugega gospodarja, mi bomo pa šli, — najprej v zapeček, potem pa počasi v krtovo — E no, kaj hočemo!« «Ne govorite tako, oče! Saj vas bova imela oba rada. Vem da tudi on, ravno tako! Dober je —« »No, no, saj verjamem. Da bi bila le vidva srečna. Jaz va- ma itak ne bom več dolgo v napotje. Na zimo mora listje z drevja, drugače spomladi ne more zfasti novo nanj. — Tako je pač življenje! Saj jp prav tako! Da bi le vidva bila srečna, to je še vse, kar bi rad. Zdaj grem pa spat, truden sem. Nisem več, kakor včasih. — E, lepo je pa le včasih bilo! Pa zakleni potem ... Lahko noč.« In je počasi odšel proti hiši. Barbka pa je obsedela na klopci pri vrtu in se zasanjala. Zmračilo se je, noč je bila vsa baržunasta, topla in mehka. Ej, če bi Francak vedel, da je imela snubce! Bi mu povedala? Seveda mu bo. Saj jih je moral sam videti, samo ni vedel, da so snubci. Ojej, Mihec pa tak, hibi! Smehljala se je in predla svoje sladke misli o prihodnosti, zibki, sinčku v njej — Nenadoma ji je nekdo z dlanmi zakril oči in zamolklo vprašal: »Kdo .je?« Barbka je polglasno kriknila in zasukala glavo. »Francak! Grdavž! Kako sem se te prestrašila. Kar kri mi je zastala pri srcu. Kaj pa hodiš zdaj tod okrog?« »Kar tako sem malo prišel — Da bi se kaj pomenila — Bo kmalu svatovanje?« Barbka se je zasmejala, živo odkimala. »Saj veš, da ne.« Francak se je usedel tesno k njej: »Pa zasnubil te je le! Mar te ni? Kaj si mu pa rekla?« In jo je hotel pobožati. Barbka ga je udarila po roki: »Seveda me je in če me ne pustiš pri miru, ga bom pa res vzela!« -74- »Da bi moral res še vedno stegovati tiste svoje dolge parklje po meni!« Pn zadnjih besedah se je Francak zdrznil, Barbka ni opa- zila, da se je. Takoj je obrnil v šalo: »Ojoj, pjoj, nisem vedel, da znaš biti tako huda! Kdo bi si bil mislil!« »še bolj bom, če ne boš, kakor se spodobi! Oče še ne spijo —« »Pa na svatbo me boš menda le povabila?« Barbka se je zasmejala in ga pobožala po roki: »Tisto pa že, če boš priden.« Francak se je za spoznanje odmaknil od nje in za hip ob- molknil. Glas mu je bil nenadoma čisto spremenjen in zamol- kel, resen: »Saj imaš prav, le vzemi ga... Bolj boš srečna z njim, kakor bi bila z menoj. Jaz pa bom šel svojo pot —« Barbka je osupnila, se nežno naslonila Francaku na ramo: »Ne ne, saj veš, da sem se samo šalila! Čakaj, še nekaj ti moram povedati, da boš boljše volje! Oče so rekli, da bi pustil službo v graščini in da bi raje prišel k nam za mlinarja. — Da bi dali čez —« »Res?« »Ravno prej le sva se menila o tem. Nič mi ne branijo, so dejali, in da nama bodo celo še pomagali, samo da bova srečna, so rekli.« Pogledala ga je v obraz, rada bi bila videla veselje v njem, pa je bilo že preveč tema, da bi bila kaj opazila. Samo njegov glas je čula, zamolklo, trpko ji je odgovoril: »To je tisto. — Z mano ne boš srečna. Ne moreš biti. Kaj veš, kako je z menoj!« Prestrašila se je, hipoma so se podrle njene lepe sanje, hotela bi jih zadržati, pa ni nič razumela — »Kaj pa ti je nocoj! Še nikdar nisi bil tak! Zakaj bi ne mogla biti srečna?« Z obema rokama ga je objela, mu zašepe- tala v uho: »Saj te imam tako rada, tako neskončno zelo rada!« »In jaz tebe tudi, verjemi mi, vsaj to mi verjemi! Nikogar nikjer nimam več, sam se, kakor volk v hosti sem sam. — Na vsem širokem svetu samo tebe imam, Barbka moja — In vendar —« Skoro s silo jo je odrinil od sebe. »Prekleta usoda!,« je rekel in skril obraz v dlani, zaihtel — »Da bi te ne bil tisočkrat rajši nikoli ne srečal v življenju —« Barbka je zahlipala. »Nič té naenkrat ne razumem več, nič ne vem, kaj misliš. Kaj sem ti storila?!«, je skoro na glas zajokala. »O, ne, Barbka, nič mi nisi storila res ne. Edini srečni tre- nutki ki sem jih kdaj v svojem bornem življenju užil, so od tobe. — Nosil jih bom v svojem srcu kakor svetinjo in te bom zanje imel rad do svojega zadnjega diha —« — 75 — »Kaj pa potem tako čudno govoriš?! Kaj ni to dovolj? Ce se imata dva zares rada, ali jih more kaj razločili? Ljubezen je močnejša kakor sama smrt. — Ljubezen v naših srcih je zato, da bi bili močni od nje in bogati in srečni! O, Francak moj, samo da me imaš rad —« Vsa se je privila k njemu. Francak si je nerodno otri solzo, ki se mu je ponujala v oko, jo pobožal po laseh in po licu. »Ljuba moja. O, ti moja vsa. Uboga, uboga Barbka —« »Vesel bodi, vsaj malo se mi nasmej!« In se je nasmehnil, pa tako klavrno, tako klavrno ... »O, saj vem, zakaj si žalosten! Slišal si prej ko sta bila Plevnika, tu jeli da si? Kaj me briga vsa njihova bogatija! Saj je dober fant, Mihec, samo tako — tako — hihihi, malo revež je —« In Francak na to: »Ce bi mogel menjati z njim, — takoj bi! Zavoljo tebe bi, verjemi mi, samo zavoljo tebe!« »Saj ga ne niaram, saj sem ti že povedala, da ne! Kaj pa bom z njim! Hihi, samo »mhm!« zna, pa strah ga je pri belem . dnevu!« »Tako? Cesa pa?« »Guzaja se boji! Saj si gotovo že kaj slišal o tem razboj- niku! — Kaj si pa obmolknil?« »Pa ti —, se ga tudi ti bojiš?« »Zakaj le?« »Ce bi te podkoval!«, se ji je Francak zarezal, ».'^ha! Za tisto je pa treba dveh, enega, ki bi koval, pa tistega tudi, ki bi držal!« »Ti bi ne, misliš?«, se je Francak zasmejal. »Bi šele videli! Hihihihi! Sicer pa najbrž itak ni res.« Dolg premolk. Potem je rekel: »Ti, — kaj bi rekla, če bi bil jaz Guza j?«. Barbka ga je na pol v šali, na pol zares zavrnila: »Nikar ne bodi tako prismojen!« Zdaj se je odločil. Vstal. Glasno povedal: JAZ SEM — GUZAJ! Barbka se je zasmejala. Ga gledala. Povesil je glavo in tiho ponovil! »Res sem jaz Guza j.« In je gledal v tla. »Ne nori!« Še niže je sklonil glavo. Barbka ga je napeto gledala, mu hotela dvigniti obraz, mu videti v oči. Ni pustil. -v^ »Joooj!«, je zaječala. JOOOOOOOJ!« Guzaj se je premaknil. Zdaj je bila beseda izrečena, zdaj je bilo konec vsega. Barbka je krčevito jokala. »Cuj me, še poslednjikrat me poslušaj. — Zdaj bom šel. — — 76 — Nazaj; odkoder sem bil prišel. — V terno. — Odpusti mi, Barb- ka. — Tako lepo mi je bilo. — Nisem se mogel odtrgati od tebe. — Zdaj je konec vsega, Ce se me boš kdaj spomnila, tako ne- srečen sem. — Zbogom, Barbka!« Šele zdaj se je predramila, planila pokonci, ga prijela za roko. »Ne! Počakaj še. — Kako je to nenadoma prišlo. Kakor strela z jasnega neba. Nič ne vem, kaj bo zdaj. O moj bog.« »Glej, Barbka. — Zdaj je vsega konec. -— In vendar. — Vsi vedo, kako je bilo z menoj. Tudi ti si slišala, prav go- tovo si. Jaz — nisem pes, da bi počepnil pod gospodarjevo šibo, pa sem skočil in ugriznil! Krivico so mi storili, ubiti so me hoteli! Še zadnji črv im^a pravico do življenja! Žarek sonca, — kaj bi bil mogel hoteti še manj!? Pa so mi ga hoteli vzeti, hudiči garjavi. — Sami so krivi, da sem, kar sem. — Mašče- vati se hočem, zato moram živeti! Z onega sveta bi hodil na- zaj, če bi se ne! — Tako lepo bi nama bilo pa ni smelo biti. In zdaj je vsega konec —« Barbka ga je poslušala, postala čisto mirna. »Ti ubogi moj,« samo to mu je rekla. »Ti ubogi, ubogi moj.«^ Guzaj jo je čisto rahlo pobožal po roki. ' »Hvala ti. Od te tvoje besede mi bo dobro, dokler bom živ. Bodi srečna, Barbka, zanjo. Mi daš še enkrat roko za ■slovo?« Barbka se je zdrznila, naenkrat je bila ob njem, prijela ga je za obe roki: »Nikamor ne boš šel sam. S teboj ostanem. Kjer boš ti, tam bom jaz. S teboj bom,« »Navkljub vsemu me ljubiš?! Čeprav veš, kdo sem?!« »Jaz nič ne vem. Nič nočem vedeti. Samo to vem, da te imam rada, da te bom rada imela do konca. Da grem v pekel s teboj, če rečeš —« Guzaj jo je divje strastno prižel k sgbi: »Barbka! Moja Barbka!« »Da. V pekel, če hočeš — « Sto misli se mu je naenkrat zapodilo po glavi: »Ne! Zdaj ne več! Živela bova in srečna bova! Hočem! Moram!« Barbka ga je gledala z zgubljenimi očmi. »Glej, Barbka. — še je ena pot — Amerika! Tja pojdeva, tam naju nihče ne bo poznal. Nihče se ne bo menil za naju. Novo življenje začncva. — še jutri si dobim potni list in po- tem. — Da, tako bo in še bova srečna —« »Srečna?«, — hahahaha! O da, s teboj bom —« Grenko se je zasmejala in takoj nato planila v krčevit jok. »Barbka,« jo je Guzaj hotei tolažiti, »ne joči! Morava! Bova. Res.« Barbka ga je čisto mrtvo in trudno pogledala: »Mogoče ... Nič ne vem ... Saj je vseeno ... Samo da bom s teboj.« In se mu je vrgla v naročje, vsa drhteča v divje pri- dušenem joku. 6 VABIMO VAS NA IZLETE: POSEBNA UGODNOST: KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCi! Posebna ugodnost za zaključek se- zone! 2-dnevni WEEKEND IZLETI V BUDIMPEŠTO. Cena aranžmana din 20.800 po osebi vključno stroški pot- nega dovoljenja. 3-dnevni WEEKEND IZLETI V BRATISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžmana din 25.000 po osebi. 1. 6 dnevno avtobusno "potovanje v RIM, FIRENZE, SAN MARINO, RAVENNA v dne- vih praznovanja 29. novembra. Prijave do 25. oktobra 1965. 2. TORINO, 47.\ mednarodna avtomobilska razstava, 5-dnevno potovanje z osebnimi av- fomobili, hkrati obisk letovišč STRESA, GAR- DA, ogled MILANA, VERONE in TRSTA. Pri- jave do 20. oktobra 1965. 3. CORTINA, HEILIGENBLUT za praznik 29. novmbra — 3-dnevnl izlet v svetovno zna- na alpska turistična centra. Prijave do 6. no- vembra 1965. 4. ŠOLE, za Vaše šolske ekskurzije imamo pripravljene programe izletov po domovini — Gorenjska, Primorska, Notranjska, Dolenj- ska, Bela Krajina, Štajerska. Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenah. 3. Kolektivu Poslužujte se naših kvalitetnih prevozov, ki vam jih nudimo v času pose- zone po zelo znižanih cenah. Pred vsakim potovanjem ali Izletom obi- ščite turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tomaičev trg 1, tel. 23-30. KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 tel. 23-50 • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI Dne 16. in 17. oktobra 1965 — »STRELI OPOLDNE« — ameriški barvni Ulm. Dne 19. oktobra 1965 — »RIMSKO ZLA- TO« — italijanski film. Dne 21. oktobra 196^ - »ZIVI ZAKOPANI« — ruski film. KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 16. in 17. oktobra 1965 — »LOČITEV -PO ITALIJANSKO« — italijanski film. Dne 20. oktobra 1965 — »TUDI TO SE IMENUJE LJUBEZEN« — nemški film. KINO »BOHOR« KOZJE Dne 16. in 17. oktobra 1965 -- »NÜRN- BERSKI PROCES« — zahodno nemški film. KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 16. in 17. oktobra 1965 — »ENOOKI D2EK« KINO KZ KOSTANJEVICA NA KRKI Pnc 17. oktobr?. 1965 — »USODNA CIGAN- KA« — angleški film. KINO SEKCIJA DPD »SVOBODA« BRESTANICA. Dne 16. in 17. oktobra 1965 — »POT V ARENO« — ruski film. Dne 20. oktobra 1965 — »SVITANJE« —ju- goslovanski film. KINO »SVOBODA« ŠTORE Dne 16. in 17. oktobra 1965 — »SNEGULJ- США IN 7 ŠKRATOV« italijanski film. KINOSEKCIJA PD »JELKA« NAZARJE Dne 20. oktobra 1965 — »STARI IN MLA- DI« — jugoslovanski film. ZAHVALA Ob bridkem udarcu, ki nas je za- del ob tragični smrti našega ljubega brata FRANCA ZIPANCA se prisrčno zahvaljujemo vsem so- rodnikom, prijateljem, njegovim sošolcem in sodelavcem, predvsem pa upravi, sindikalni podružnici in godbi Tovarne emajlirane posode v Celju. Vsem darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti — iskrena hvala. Žalujoča družina Zupane • PRODAM Sadno stiskalnico 100 1, nože za ribanje zelja na 5 ali 4 rezila proda: Jakob Pilih, Celje, Trnovi je 203. Dvoje kompletnih oken s steklom in ročni voziček (platoner) 300 kg, prodam. Klun, Smarjeta 69, Škof ja vas. Omaro za dnevno sobo in električni štedilnik starejše izdelave proda Ivan Pirš, Celje, Malgajeva 6. Ogrodje starega zidanega štedilnika z dvema ploščama in 2 rezervni plošči prodam. Na- slov v upravi lista. Motorno kolo Puch Roller 150 ccm »Galeb« odlično ohranjen proda: Ivan Tovornik, Debro 40, Laško. Cementne plošče 40x40 za tlakovanje proda ugodno: Franc Binel, Mariborska 44, Ce- lje. Kompletno dvo in pol sobno takoj vseljivo stanovanje s pritiklinami v I. nadstropja nove zgradbe v eni izmed najlepših celjskih ulic — etažna lastnina — prodam. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Naj- boljši ponudnik«. Mlado vozno kravo mlekarico prodam za 215.000 din. Naslov v uparvi lista. Kobilo za kmečka dela in vožnjo prodam. Jakob Kunst, Zg. Ložnica 16 — Žalec. Kuhinjsko opremo in komodo proda: Milan Dobrotinšek, Slatine 20, Šmartno v Rožni dolini. Kompletno opremo za spalnicg prodam. Vol- ferl, Celje, Ulica 29. Novembra 35 (oil 12—18. ure). • STANOVANJE Proti posojilu 400.000 dm oddam sobo mo- ški osebi. Pismene ponudbe na upravo li- sta pod šifro »Center Celje«. Iščem opremljeno sobo v Celju. Nodim na- grado. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam dvema dekletoma. Celje, Kovinska 10. Žensko, izmenično zaposleno, ali dijakinjo s popoldanskim poukom sprejmem na sta- novanje in hraho za varstvo otroka. Naslov v upravi lista. Mada zakonca iščeta večjo sobo ali dva sta novanjska prostora. Dvakrat tedensko nudi- ta pomoč pri delu. Naslov v upravi lista. ODDAM za dobo 1 leta opremljeno sobo dvema solidnima osebama. Plačilo za 6 mesecev vnaprej. Naslov v upravi lista. Оргегц1јепо sobo oddam enemu ali dvema moškima. Naslov v upravi lista. Mlajša upokojenka išče sobo. Nudi nekaj- dnevno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zanesljiva«. Upokojena zakonca iščeta nujno dvosobno stanovanje ali enosobnega s kabinetom. Najemnina po dogovoru, nudita posojilo ali plačata za leto dni vnaprej, tudi v de- vizah. Naslov v upravi lista. Sobo in hrano nudim za izmenično pomoč v gospodinjstvu. Nasov v upravi lista. • RAZNO 59 letni vdovec brez otrok — posestnik z novim poslopjem, sadovnjakom, .njivami, travnikom in gozdom v lepem kraju ob cesti, želi poznanstva z vdovo ali samsko žensko od 40—50 let. Zaželena slika. Na- slov v upravi lista. Upokojenko sprejmemo ko< tretjo osebo v družino. Opremljena soba — celotna oskr- ba. Pogoj: Zdrava in sposobna za gospo- dinjska dela. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dobrodušna«. Grem gospodinjit kmetu na kmetiji, ki je nima komu prepustiti. Lahko je tudi v vi- šinskih predelih. Najraje v okolici Dobrne, ' Slovenjgradca ali Velenja. Naslov, v upravi lista. Na relaciji Celje — Mestinje je bil s to- vornjaka izgubljen JOGY vložek. Poštenega najditelja naprošamo, da sporoči na na- ■ slov: Aiiderluh, Rogaška Slatina 50. Gospodinjo za 8 ur dnevno, iščeta zakonca brez otrok. Naslov in telefonska številk^ stanovanja v upravi lista. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 16.-23. oktobra 1965 IVAN PLETERSKI veterinar, Celje Trubarjeva 93 (Otok) tel. 29-26 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJEJE >GRAD1S. Ì prodaja stanovanja v stanovanjskih stolpnicah LIT G-62 na OTOKU lii-G v Celju: DVOSOBNA STANOVANJA NETO POVRŠINE 52fif> m« DVOINPOLSOBNA STANOVANJA NETO POVRŠINE 67,25 m« , Cene stanovanj: DVOSOBNO STANOVANJE z 52.66 m« DVOINPOLSOBNO STANOVANJE Z 67,25 ni^ 6.540.000 din 8,550.000 din. V ceni stanovanj so .zajeta: — vsa gradbena, obrtniška, inštalacijska dela in projektiranje, — komunalni prispevek za plačilo zemljišča, zunanja ureditev imsadov, zelenic in igrišč, komunalne priključke in projektiranje, — oprema stanovanj: kombinirana omara med predsobo, ku- hinjsko nišo in jedilnim kotom, kompletno opremljeni sanitarni prostori z ležečo kadjo in električnim bojlerjem. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, stolpnice so opremljene z osebnimi dvigali, prostorom za hišni svet, skupno pralnico in sušilnico in shrambami ,za ozimnico. Pridobljena je lokacija in gradbeno dovoljenje za postavitev montažnih garaž. Stanovanja bodo vseljiva konec leta 1966. Plačilni pogoji: — ob sklenitvi kupne pogodbe 30 % — ostanek v pogodbeno določenih obrokih do vselitve. Zbiranje naročil in vse podrobne informacije dobe interesenti na upravi gradbenega vodstva Celje, ulica XIV. divizije št. 8 in pri komercialni službi centrale »GRADIŠ« v Ljubljani — Koryt- kova 2 tel. 313-566. ч Zavod za stanovanjsko gospodarstvo Žalec — sklad .za urejanje mestnih zemljišč razpisuje na podlafîi odloka o urejanju mestnih zemljišč na področju občine Žalec (Uradni vestnik okraja Ceije, ÌÌ^l-3ól,in S,,97/05......................... NATEČAJ za naslednja zemljišča: 1. Soseska Ložnica — Žalec (Antlogova njiva) 2 enojčka pare. št. 793/32 izklicna licit, cena 440.000 din l)arc. št. 793/33 - izklicna licit, cena 440.000 din 2. Soseska Terasa Prebold pare. št. 572/1 del (št. 31) — izklicna licit, cena 440.000 din pare. št. 572/1 del (stavb.) 32 — izklic. licit, cena 440.000 din 5. Soseska »Škorenj« Šempeter dvojčki stavb. št. 423, — izklicna licit, cena 440.000 din stavb. št. 425, 426 — izklicna licit .cena 440.000 din 4. Soseska Struga Polzela pare. št. 529/100, 1153, 929, 98, 929/101 del 929/102 del stavb.: ]>o zaz. načrtti 1, 2, 3, 5 — izklicna cena 440.000 din 5. Soseska Poreber Žalec stavbišča 1, 2, 11, 15, 14, 35, 58, 54, 17, 18 izklicna cena 800.000 din 6. Soseska Polzela (za staro tovarno) pare. št. 1125.— izklicna cena 440.000 din pare. št. 1125 — izklicna cena 440.000 din V natečajni ceni niso zajeti stroški zemljišča, ki se obraču- navajo po dejanskih stroških za odkup zemljišča in odškodnine po m2. Akontacija vplačila za zemljišče je: 1. Soseska Ložnica — Žalec 50.000 din 2. Soseska Poreber — Žalec 150.000 din 5. Soseska Terasa — Prebold 50."000 din 4. Soseska Škorenj — Šempeter 50.000 din 5. Soseska Polzela za staro tovarno 55.000 din pokončne vrednosti cene zemljišča se izračunajo takoj, ko bodo zbrani vsi podatki, ter se potem izvrši naknadno doplačilo, oziroma vračilo sredstev. Stroški Zavoda, ki se plačajo ob podpisu pogodbe so naslednji: 1. Razkoličba terena 12.000 din 2. Lokatijsko-lelinična dokumentacija 26.000 din 3. Zakoličba objekta — {geodetsko (povprečje 10 X ofîled v času trajanja gradnje) 6.000 din 4.-Gradbena nadzorstva 13.000 din Skupaj din 59.000 Načrt naroči Zavod skupno in se placa po dejanski ceni + 5% manipiilacijski stroški. Pogroji za pristop k licitaciji so naslednji: 1. Vplačilo varščine 50.000 din, ki se ne vrne po izvršenem natečaju, če oseba, ki je pridobila pravico do parcele ne vplača vseh obvez po tem razpisu d(^set dni po izvršenem natečaju. Varščina se nakaže na račun št. 528-681-1 — Sklad za ure- janje mestnih zemljišč. 2. Oseba, ki pristopi k natečaju sme biti lastnik največ ene stavbne parcele, oziroma stanovanja. 3. ()sei)a. ki pristopa k natečaju mora uijoštevati vplačilo o])vez navedenih v razpisu v 10 dneh po izvršenem natečaju, v nasprotnem jjrimeru izgubi vse pravice izvirajoče iz izvršenega natečaju. 4. Š podpisom pogodbe jamči oseba, ki parcelo pridobi na natcČNSju. da bo objekt zgradila v 2 letih (možnost podaljšanja roka dograditve je le v izjemnih primerih). Pri natečaju lahko sodelujejo tudi družbeno pravne osebe. •Natečaj se vrši dne 21. oktobra 1965 (četrtek) ob 15. uri v pro- storih Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Žalec. Interesenti, ki bodo zlicitirali parcele bodo imetniki ])ravice uporabe brez omejitve. Upoštevali so bodo samo tisti interesenti za parcele, ki bodo predložili potrdilo o vplačani varščini. Podrobnejše informacije so možne v pisarni Zavoda za sta- , novanjsko gospodarstvo Žalec. Iščemo izvežbanega monterja av- tomobilskih gum. Dober zaslužek. Carl Zaunschirm, Graz, Grieskai 16, Österreich. IZLETNIK Bla J, E PUTNIK vam nudi VM turistične usluge In vu vabi na izlete io potovanja po Jugoslaviji in v inoiemstvo s turtstićolinl avtobusi: D U N A J — 3-dnevno avtobusno potova- nje v oktobru, prijave sprejemamo do 20. X. pohitite 8 prijavami. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobusni izlet za kolektive In posameznike, cena po osebi Je 17.500 din, zahtevajte program in pohitite s prijavami. DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA, 3-dnevno potovanje z avtobusom dne 28. XI. 1965. Cena po osebi Je 26.000 din. Prijave sprejemamo do 25. X. 1963. DUNAJ — PRAGA — LINZ, 4-dnevno po- tovanje z avtobusom, dne 28. XI. 1965. Cena po osebi je 38.200. Prijave sprejemamo do 25. X. 1965. DOLO.MITI — GARDSKO JEZERO — VE- RONA — BENETKE, 3-dnevna avtobusna po- tovanja za kolektive in posameznike, prijave .sprejemamo do zaključnega števila prijav- Ijencev. PARIZ — NICA — MONTECARLO, poto- vanje 25. 11. 1965 — prijave sprejemamo do 28. Í0. 1965. GRČIJA — ATENE,'pot ovan je 26. 11. 1965. prijave sprejemamo do 30. 10. 1965. RIM — NAPOLI — FIRENCE, potovanje 26. 11. 1965, prijave sprejemamo do 30. 10. 1965. SOLUN — ISTANBUL — SOFIJA, potova- nje 28. 11. 1965, prijave sprejemamo do 30. 10. 1965. TRST — DOBERDOB — BENETKE, 2- dnevnl avtobusni izleti za kolektive in posa- meznike. Cena izleta jc 15.800 din. TRST — r.îIRAM.AR, 1-dnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Cena Izleta je 6.300 din. Vabimo vas na prijetne jesenske izlete po Gorenjski, Primorski, Dolenjski, Koroški ter y¡ Slovenske gorice. IZLETNIK prodaja vozne rede za promet- no sezono 1965/66. IZLETNIK posreduje v пајкгајбега ćasu nabavo potnih listov In tujih vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah, rečne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. Programe potovanja zahtevajte v našem oddelku in poslovalnici v Velenju, ki spreje- majo tudi prijave! Vse informacije in prijave pri IZLETNIKu Celje, Titov trg 3 ter v poslovalnici Velenje. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje OBVESTILO LEKARNA ŽALEC razprodaja rab- ljeno opremo — inventar. Informacije dobijo stranke v Le- karni Žalec. Gostinska šola Celje razpisuje delovno mesto 1. USMERJEVALCA ZA PRAKTIČNI POUK 2. UČITELJA ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNE PREDMETE Pogoji pod 1.: P ali PRÜ ali VK gostinski delavec z" večletno strokovno pedagoško in gostinsko prakso. Pogoji pod 2.: P ali PRU. Prijave pošljite na gostinsko šolo Celje do 25. oktobra 1965. GRADBENO PODJETJE »GRADNJA« ŽALEC razpisuje; prosto delovno mesto — RAČUNOVODJE POGOJI: Visoka šolska izobrazba ekonomske smeri s 5-letno jirakso v računovodstvu ali popolna srednja izobrazl)a z lO-lelno prakso v računovodstvu gospodarskih organizacij. Osebni dohodki j)o pravilniku o osebnih dohodkih. Stanovanja ni na razi>olago. 'Nastop službe 1. decembra 1965, ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov v razpisnem roku 30 dni. Upravni odbor Obrtnega centra »Zarja« Žalec razpisuje prosta delovna mesta: 1. Vodje delovne enote »Reklamservis« 2. Računovodje Pogoji: 1. srednja strokovna izobrazlja, zaželena srednja šola za umetnostno obrt in organizacijsko komercialna praksa. 2. visoka ali višja strokovna izobrazila in 5 let prakse v fi- nančno-knjigovodski stroki ali srednja strokovna izobrazba in 10 \vi ustrezne prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj ni na razpolago. Interesenti naj pošljejo vloge, dokazila o strokovni izobrazbi in ustrezni praksi v splošni sektor delovne organizacije. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. SLOVENKA ? POGOJI ZA NATEČAJ 1. Celjski tednik bo objavljal slike in podatke o Slovenkah do avgusta 1966; 2. Pravico do udeležbe imajo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- datke (za uredništvu tudi naslov!). Slike naj bodo izrazite (po možnosti od pet do glave), da bodo imeli ocenjevalci laž je delo; ( 3. Najboljše ocenjene Slovenke bodo so- delovale na zaključnih modnih in zabav- nih revijah, ki jih bomo priredili v celj- ski okolici in v Celju; po možnosti bodo nastopile hkrati kot manekenke, vseka- kor pa bomo na teh revijah izbrali »Slo- venko 1965/66«. 4. Podjetja, ki bodo sodelovala v modni in reklamno zabavni reviji, so pripra- vila praktične nagrade, ki jih bomo raz- delili med zmagovalke posameznih revij, med ocenjevalce in stalne naročnike na- šega lista. O nagradah in razdeljevanju bomo kasneje pisali še več! 5. Slovenke, ki nimajo ustrezne Foto- grafi je (stara -sme biti največ tri leta), naj pošljejo uredništvu svoj naslov, da se bo pri njih zglasil naš fotoreporter. Fotografiranje gre na naš račun. 6. Kdor sodeluje v ocenjevanju, mora poslati po osem izpolnjenih kuponov (od- 9 do 16); ob vsaki seriji izžrebamo po enega brezplačnega naročnika za dobo enega leta, vsi ocenjevalci pa pridejo ob zaključku natečaja v seznam za žrebanje končnih nagrad. 11. ANICA VIŠINA: 172 cm TEZA: 62 kg LASJE: Kostanjevi OC I: Rjave NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Jezdeci škrlatne katiul je — CVET: Nagelj — NARODNA PESEM: Prelepa Goreni- ska — JED: Juha , — OPRAVILO (KONJIČEK): Izleti — PREGOVOR: Laž ima kratke noge DO ROKA SMO DOBILI 696 KU- PONOV. IZID zre- BA BOMO OBJA- VILI v NASLED- NJI ŠTEVILKI. 12. MARTINA VISINA: 170 cm TEZA: 62 kg OCI: Sive LASJE: Plavi NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Zlata orhideja — CVET: Tulipan — NARODNA PESEM: Kje so tiste ste- zice — JED: Sadje — OPRAVILO (KONJIČEK): Delo na polju — PREGOVOR: Zaupaj, a glej komu! KUPON »SLOVENKA« ST. 11 TOČKE (od O do 100) .................. Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. SODELUJEJO: TRGOVSKO PODJETJE »MODA« IZ CELJA kot organizator in pokrovitelj modne revije, ki še ni določilo nagrad, ker pripravlja presenečenja! KOMPAS LJUBLJANA, POSLOVALNI- CA CELJE, ki organizira cenene weekend izlete v Budimpešto, Bratislavo, Brno in DUNAJ 1er še vrsto drugih mikavnih iz- ''letov za posameznike n kolektive, o če- mer lahko bolj podrobno berete v njego- vi rubriki na sedmi strani, a o njegovih uslugah se najlaže prepričate v njihovi poslovalnici v Celju, Tomšičev trg 1, je pripravil za udeležence natečaja štiri na- gradna potovanja; 1. Šestdnevno potova- nje za eno osebo z avtobusom po Italiji, 2. Petdnevno potovanje za eno osebo z avtobusom po Avstriji in Češkoslovaški, 3. Tridnevno potovanje za eno osebo / avtobusom po Avstriji in Češkoslovaški in 4. Dvodnevno potovanje za eno osebo z avtobusom v Budimpešto. KUPON »SLOVENKA« ŠT. 12 TOČKE (od O do 100)............................... Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. ZOPET POLEMIKE: RAK IN CIGARETE Svetovna zdravstv^ia organizaci- ja je v Ženevi objavila alarmantno poročilo, po katerem je vse večje obolevanje za rakom ix>sledica po- trošnje cigaret. V poročilu primer- jajo statistične podatke iz leta 1962 in 1952, ki kažejo, da se je v nekate- rih evropskih državah umrljivost za rakom v desetih letih podvojila. V Ameriki je še slabše. V večini držav zboli za rakom več moških kakor ^ensk. kar je vsaj en dokaz, da ka- jenje škoduje in utegne biti povzro- čitelj raka, kajti ženske kadijo manj od moških. V Zapadnem Berlinu beležijo 556 smrtnih primerov raka na milijon prebivalcev. Sledi škotska s 533, An- glija in Wales s 510 in Avstrija s 411. Če bi upoštevali samo moške, u- mre v Berlinu 1.110 ljudi na milijon moških prebivalcev, v Škotski 950, v Angliji in Walesu 895, v Avstriji pa 755. V pogledu raka je v najboljšeni položaju Portugalska s 64 smrtnimi primeri. Norveška s 103, Španija in Poljska 109 ter švedska s 149. Ne glede na te podatke pa velikih razlik vendarle ni mogoče pojasni- ti. Zakaj na primer umre v Avstriji 411 ljudi na milijon prebivalcev in v Zapadni Nemčiji samo 283, v Za- padnem Berlinu pa celo 556? In ka- ko to, da beležijo v ZDA, kjer kadi- jo bolj kot drugje in imajo tudi več slabega zraka kot drugje, 231 smrt- nih primerov na milijon prebival- cev, skoraj toliko kot v Švici, na Škotskem pa celo 533? Kaže, da bo vzroke raka še ved- no iskati tijdi v drugih činitelj ih in da vendarle ni s kajenjem vse raz- jasnjeno. TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O KAPACITETAH V vseh krajih na celjskem turističnem pod- ročju je dovolj prostora. Zaseden! sta le zdraviliški zgradbi v Rogaški Slatini in na Dobrni. PLENARNA SEJA CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE V petek dne 22. t. m. bo ob 10. uri do- poldne v Hotelu Celeia plenarna seja Celj- ske turistične zveze. Na seji bomo obravna- vali problematiko letošnje turistične sezone. Ker je seja javna vabimo vse, ki se zani- majo za problematiko turizma na celjskem turističnem področju, da se je udeležijo. HRANA ZA 134 MILIJONOV LJUDI Po izjavi znastvenikov se lahko sedaj dobi na našem planetu iz ob- delane zemlje hrane za 134 milijo- nov ljudi. • C VARČEVALCI VSI, KI BOSTE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. OKTOBRA 19« VL02ÍLI PRI KOMUNALNI BANKI CELJE ALI NJENI PODRUZ- NICI CELJSKI MESTNI HRANILNICI ALI EKSPOZITURAH V 2ALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, ŠENTJURJU, ŠMARJU PRI JELŠAH, SLOV. KONJICAH ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI IN BRE2ICAH VSAJ 50.000 DINARJEV IN TA ZNESEK VEZALI NAJMANJ ZA DOBO 12 MESECEV, BOSTE PRIŠLI V POSTJEV PRI NAGRAD- NEM ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLOG, KI BO V ME- SECU NOVEMBRU TEGA LETA NAGRADE: ^ 1 pralni stro) 4 šivalni stroji 2 sesalca za prah 4 tranzistorji 6 volnenih odej 3 miliserji 2 gramofona 3 jedilni pribori Sltupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5 DO 7,5 %. VLAGAJTE SVOJE JpRIHRANKE PRI KO. MÜNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽENI! KOMUNALNA BANKA CELJE CIC DEBEL lAK s POTI \A HIMUAJO (6) Policaji so nas ijovabili že prvi dan v svoj tabor na meddržavni odbojkarski dvoboj, ki se je končal na vso srečo v njihovo korist. Mi smo odnesli iz tega boja težke noge in nekaj kilogramov blata. Y za- hvalo za trimnf smo dobili na hanketiK. ki ga je priredil druž- no s jXìlicaji vaški sodnik, si- jajni čaj. pohano jajce in piš- kote. Lahko sc pohvalimo, da smo razširili misijo prijateljstva celo na ši)ortno področje in za zače- tek prislužili poraz, ki pa, upam, ne bo odjeknil na prvih straneh časopisov. .Slovo od Toplejjingu in predvsem predstavnikov pra- vice je bilo ganljivo. Stopili so v pozor. Andrej je še v dveh minutah pozdravil pri komisarju razpad jeter in zlatenco. Ko to pišem, je pod mano ljud- sko rajanje. Vzeli smo v zakup vaško šolo. spodnji prostor,no- sači, zgornjega mi. Spodnji se je spremenil v zadružno kuhinjo z malimi ognjišči, kjer kuliji pogrevajo svoj skromrii obrok z velikim ognjem, kjer se cvre in peče za zgornji dom. Vse skupaj pa je zavito v neprodirno dimno zaveso, ki počasi prodira skozi špranjo v našo »spalnico«. Ce gre vse po sreči, bo zjutraj nekaj gospodov prekajen svinjski že- lodec. Po večerji, kjer je našlo prezgodnjo smrt nekaj \í,ut, je Pavle raztegnil harmoniko. Do- bra volja ob domačih vižah pri nas ter smeh in začudenje jiri nosačih. Pevski poizkus je pro- padel ob naših zarjavelih gla- sovih, oni so vzeli to za opero. Nadaljujejo sami, celo uspešneje in jih naša navzočnost in šumenje dežia za hrbtom ne moti. Živijo za danes, jutri jih ne skrbi. Pride vse samo l'io sebi in tega ne po- skušajo spremeniti. Morda so prav zato srečnejši, ker jih ne boli zamujeno in ne poznajo na- črtov. S kakšnim strahom je vsak od nas prebiral članke drugih od- prav o težavah Evropejcev v tej deželi. Ne smeš pod njihov krov, če nočeš domov nabit z bacili kolere in kuge, če nočeš griže, uši, stenic in črnih koz. Ne pij vode nikjer, ne daj roke nobene- mu, prekuhaj žlico in toaletni papir, da ostaneš živ in podoben človeku. Ce bi bilo vse to res, nas sploh ni več. Ne enkrat, sto- krat bi segnili sredi stenic in polkov bolh. Postali smo domači in sem danes kralj, ker po dese- tih dneh sedim na stolu. In ni nas bilo strah, ko smo lezli drug za drugim v črno, nizko hiknjo na maii čangov srh in s pomočjo čelne svetilke iskiili prostor na (di. da udobno povaljamo svoje icleščkc po živih rogoznicah in stari žakljevini. Ceher, iz kate- rega nalivajo vodo za čang, je črn. če je taka tudi voda v njem, ne vem. K^ar ne veš, te ne skrbi. Da tiste roke, ki mešajo čang. ni- so doživele videti milo, vemo. Morda je to okras, ki daje tej pijači čast in slavo. Dobra je, ko začneš, ko delijo petič, je slavni viski ^roti njej navadna voda. Da pride zjutraj mraz in težka glava, spada zraven. Da pri vseh teh in i)odobnih jjripetljajih in celo pri maršu trinajstih dni ži- vimo v istih neojjranih capah, nam ne dela slave, je pa vsem kar prav. Občutljivi nosovi naj ostanejo doma. Za higieno bo kmalu poskrbljeno, če 1зо komu j)rav ali ne. Veter in mraz nad ledeniki opravijo svoj posel te- meljito. Kako radi bi že bili tam. Bil sem prepričan, da. se do baze ne oglasim več, da so naše etape ki jih prehodimo vsak dan, pre- več enolične. Pa me zadnja dva dneva silita, da izlijem na papir tisto odvečno in dam nekaj še drugim. Včeraj smo spali nad so- točjem treh'rek. Imena niso važ- na, bolj dejstvo, da je naša pot krenila v drugo smer in tako že dva dni živimo v pravem hima- lajskem alpskem svetu. Razli- kuje se od našega, čeprav po višini še bredemo, vsaj za te hribe, po nižinskem svetu. POTREBUJETE SAMO 15 o/,, UDELEŽBO IN LAHKO SI NABAVITE ZA VAŠE POTREBE SPECIALNA ALI TOVORNA VOZILA »ZASTAVA«. ♦ Praktično vozilo in prikladno za naše ceste vas bo zadovoljilo. Vse potrebne informacije dobite v prodajalni avtomobilov tel. 24-74. Se priporoča kolektiv podjetja »AVTO CELJE« CELJE TV SPORED OD 10. DO 16. OKTOBRA • TV SPORED OD 10. DO 16. OKTOBRA • TV SPORED OD 10. DO 16. OKTOBRA • TV SP Nedelja, 17. oktober 9.30 Iz pesmi v ples — oddaja narodne glasbe studia Sarajevo (Beograd); 10.00 Kme- tijska oddaja (Beograd); 10.45 Oddaja za otroke — ponovitev (Zagreb); 11.30 Cirkuški deček — ser. lilm (Ljubljana); 15.00 Prenos športnega dogodka (Zagreb); 18.10 Danny Кауе vam predstavlja — ser. film (Ljublja- na); 19.00 Glasbeni magazin (Ljubljana); 19.55 Intermezzo (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Papolcn zločin — kriminal- ka (Beograd'); 21.45 Grindl. ser. film (Ljub- ljana); 22.10 Poročila (Ljubljana); Ponedeljek, 18. oktober 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.40 TV v šoli: Električna energija iz Drave (Ljubljana); 17.40 Angleščina (Beograd); 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse (Ljub- ljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beo- grad); 19.40 Propagandna quiz oddaja (Zag- reb); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Murray Schigal: Strojepisci — TV drama (Beograd;) 21.30 Bi- seri glasbene literature — oddaja studia Sa- rajevo (Beograd); 21.45 TVO-posebna izdaja (Ljubljana); Sreda, 20. oktober 10.00 TV v Soli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se angleSčine (Zagreb); 17.40 Tik tak: Palčiča (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio — pripovedka iz Prekmurja (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Oddaja resne glasbe (Beo- grad); 19.15 Filmski pregled (Ljubljana); 19.40 Cik cak (Ljubljana); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana;) 20.40 Večerna šola — humoristična oddaja (Ljubljana); 21.40 Pogovor o slovenščini — ponovitev I. oddaje (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana); Četrtek, 21. oktober 10.00 T v v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina — ponovitev (Beograd); Ì6.10 TV v šoli. Električna energija — ponovitev (Ljubljana); 17.40 Oddaja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Beograd); 19.10 Ljubljanski jazz ansambel vam predstavlja (Ljubljana); 19.40 Kaleido- skop (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Kulturna panorama (Ljubljana); 21.40 Iz ar- hiva . jugoslovankse kinoteke (Ljubljana); 22.H) Poročila (Ljubljana); Petek, 22. oktober 10.00 TV v .šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.30 TV v šoli (Zagreb); 18.00 Od- daja za otroke (Zagreb); 18.25 TV ob/.ornik (Ljubljana); 18.45 TV tribuna (Ljubljana); 19.15 S kamero po svetu (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik . T^d); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); I lohn Belinda — celovečerni film (Ljub- ij.ma); 22.10 Poročila (Ljubljana); Sobota, 23. oktober 1965 10.00 TV v šoli (Zagreb); 17.00 Zaključni del tekmovanja v telovadbi med ekipama S2 m Japonske — prenos iz Moskve (Evrovizi' ja); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana); 19.4--' Cik cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20..30 TV obzornik (Ljubljana); 20.4Û Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja (Beo- grad); 22.0Ò Dick Powell vam predstavlja serijski film (Ljubljana); 22.50 PoročUd (Ljubljana); CEiisiJi шт UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN OIKÎOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Na.še delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kol »Savinjski vesinik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1965 ga SOUSTANAVUAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih.'IZDAJA IN TISIC* CP »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 dmarjev, letna naročnina 2.000, polletna 1.000 ш četrtletna 500 dmarjev. Tujma 4.000 dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 603-11-1-656.,-