PROSVETA ____Glasilo slovenske narodne podporne jednote UrodaiAkt ta upravniki projWrt: SM7 8. Lavndai« A t«. OfflN of Publteattooi BM7 South LawndaU A v«. Talopkono, Eoekw«l) «904 Jam u, im. i CHICAGO, ILL.. ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA (SEP. 12), 1M5. SuUartptloa 16.00 Taartjr. STE V.—NUMBER 178 Hing at apodal r>U of poitag« proridod for ta aoctioa U0|, Act of Oet 8. Iti t, authorti4d on Jano 14. ltlt. ussolini je spet blokiral mirovna pogajanja v Ženevi ujjuii ignorirali Ligin komitej, ki rešuje itali-jan»ko-abc»inski spor. ^ Anglija ie vedno pri-^a na Francijo^ naj osvoji njeno stališče proti Italiji* če hoče obdržati njeno zavezni-I jtvo proti Nemčiji. Mussolini povečal mobili-I učijo armade in pozval šest milijonov fašistov pod orožje v znak demonstracij svoje Ipoci „ri, 11. sept- — V enem inejsem govoru v zgodovi-narodov je Samuel Hoa-jki zunanji minister, po-|7ri»vnike na skupno akcijo neprovociranim činom a-i "Liga in moja domovina kolektivno vzdrŽanje konta v celoti, zlasti pa za atal-. kolektivni odpor proti Či-i neprovocirane agresije", je I Hoare. jjanska delegacija ni pri-vila take izjave, ki pomeni, Anglija izstopila iz Lige av, če je ne bo slednja ubo-_ Italijani so označili izjavo "britsko izsiljevanje", toda iti drugih driav so jo nav-gprejeli. va, 11. sept.—Poskus ev-državnikov, ki so ponu-liji mandat nad Abesini-, it preprečijo vojno v Afrije izjalovil. Salvador de iaga, načelnik komiteja, j iu je svet Lige narodov reševanje italijansko-skega spora, je včeraj na-da Mussolinijev delegat Aloisi ni hotel podati no-izjave glede kompromisa, velike koncesije Italiji iji, in s tem je riso. itej, katerega tvorijo re-tantje Anglije, Francije, je, Turčije in Poljske, je ,da ne bi imela nadaljnja lanja za mirno poravnavo nobenega uspeha in jih je 1. Sedaj bo na svojo pest najti rešitev, seatavil no-airovno formulo in jo predlogu Lige narodov. Medtem, ko se je poskus koli ponesrečil, se je britska pcija pripravila na diploma-ofenzivo. Samuel Hoare, M tunanji minister, je imel Mi razgovor s francoskim toierjfm Uvalom. Diskuzira-o govorih, ki jih bosta da-1 i" jutri imela na seji sveta 1» narodov. Tu domnevajo, da ** razgovorih razpravljala o «*mih evropske varnoati. formacije se glase, da je an-Znanji minister ponovno *»>! Uvala, da Francija ne * racunati na pomoč Velike ^'Je. da jo bo podpiraal pro-če ne bo ona sedaj ■ivala Anglije proti iUliji. J* Hoare zagotovil Lavala, Anglija izpolnila vse ob-pi glede /Pičite miru v ■J' Kelloggovega pakta, lo-M P"Kodbe in kovenanta naMov, če bo Francija »Hiko Britanijo. „J.mtk* ^logacija poaluAa i'sti noče nobene ob-, 'J na Ligo narodov, * * Mala definitivni od-' ' m »»o povedala, kaj na-l>ala je že razu-]k prizna jurisdikcije r .. katerega od- ):lf; h« bo najbrž drial a* klenil a Franihmilitaristične o- i j, At" miji ter sprejel U kiul.n'laKUt nad A**si-*ar Selassie ne » ta «tvar urejenimi, bo Liga 'taliji invazijo leti' Domače vesti Slovenec med žrtvami zgorelih rudarjev Pueblo, Colo. — Viktor Sev-šek, ki je prišel iz Alme, Colo., je prinesel žalostno vest, da je 7. t. m. tamkaj zgorel "bunk-house", v katerem je izgubilo življenje pet rudarjev in šesti je umrl v bolnišnici. Med zgorelimi rudarji je bil tudi Jack Princ, član društva 21 SNPJ. Padla po stopnicah in se ubila Cleveland. — Frances Perne, roj. Zaje, je zsdnjo nedeljo psd-la po stopnicah iz prvega nadstropja v svojem stanovanju in si prebila lobanja Drugi dan zjutraj je umrla. Doma je bila iz Trzina in 24 let v Ameriki. Leta 1918 se je z možem priselila v Cleveland iz South Ran-gejja, Mich. V starem kraju zapušča starše, tri brate in štiri sestre. Nov grob v Detroitu Detroit, Mich. — Zadnje dni je umrl v bolnišnici za tuberkulozne Jos. Ivec, star 47 let in doma iz Lokvice pri Metliki v Beli Kcajini V Ameriki je živel 20 let in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. Bil je lastnik podjetja za razvažanje kuriva, delničar Slovenskega doma in član društva 618 SNPJ. Pokopan je bil civilno. I rojak utonil' Cleveland, Tex. —^V tukajšnji reki San Jacinto je 1. t. m. med kopanjem utonil Frank Cimer-man, ki je bil dobro znan rojakom po Ameriki. Star je bil 60 let in doma od Skocjana na Dolenjskem. V Ameriki je bil 38 let in mnogo let se je bavil s prospekti ran jem olja po Texasu in s prodajanjem oljnih delnic. Baš zvečer pred svojo smrtjo je podpisal kontrakt z nekim rojakom za vrtanje olja. Tu je 140 akrov njegove zemlje. Zapušča brata v St. Louisu in sestro nekje v Pennsylvaniji. Vladni odbor preprečil stavko St. Louis, Mo. — Federalni spravni odbor je preprečil stav-ko 4600 delavcev na Wabash železnici, ko jč odloČil zasliAanja o spornih vprašanjih. Železniške bratovščine in uprava železnice so obljubile, da bodo poslale svoje reprezentante v VVashing-ton, kjer se bo vršilo zaslišanje. Železničarji so odglasovali za oklic stavke, ker družba ni hotela priznati odlokov federalnega železniškega odbora. Sinoči so bile "•paratne mobi-^'dU v uradnem * kralj Kmanuel * rnobiii2ac|ja bo i, ! *nRlt0 armado za , m<*. v prvi od- '1 n! kot vojni mi-W orgij« upokt^ jene častnike letnika 1900. Ti so možje, ki so se borili v zadnjih italijanskih vojnah in so podvrženi službi le v slučaju, da preti Italiji velika nevarnost. Druge tri odredbe določajo mobilizacijo" vojaških strokov-njakov letnikov 1912 in 1913. Militarističin krogi pravijo, da bo Mussolini s to mobilizacijo zamašil vrzel v svojem progrsmu, ki določa povečanje armade za 200,000 v tem mesecu. On je le v svojem govoru v Bolzanu na-znanil, da ho imela Italija mili-Jon mož pod orožjem ob koncu oktobra. Mussolini je odredil tudi mobilizacijo fašistov, v kateri je prizadetih okrog šest milijonov oaeb. Ta armada bo pripravljena prijeti za orožje v odločilnem momentu. Pakt abesinskih koncesij je veljaven Tako trdi Rickett, ki ga je podpisal Kairo, Egipt, 11. sept.—Fran-cis M. Rickert, angleški promo-ter, ki je izposloval od cesarja Selassieja koncesije za ameriško Standard-Vacuum Oil Co. za eksploatacijo naravnega boga-atva v Abesiniji, je včeraj rekel reporterjem, da je sklenjena pogodba ie vedno veljavna. Oljna družba je na pritisk ameriškega državnega tajnika Hulla preklicala pogodbo pred nekaj dnevi. Rickett je dejal, da se je pričel pogajati s Selaasijem že preteklega novembra, predno je prišlo do obmejnega incidenta v Ua-lualu, ki je izzval sedanji konflikt med Italijo in Abesinijo. On inaiatira, da je pogodba še vedno veljavna. "Zdi se mi, da se je ameriški državni tajnik prenaglil, ko je zahteval od direktorjev Standard Vacuum Oil Co. preklic pogodbe," je rekel Rickett. "On bi bil moral pretehtati vse fakte in pogajanja, ki so rezultirala v podpisu pogodbe." iNa vprašanje, ali bo koncesije ponudil drugim interesom, je Rickett odgovoril, da njegova metoda ni mešetarjenje s koncesijami. Kaj naj se stori z njimi, je odvisno od ameriške oljne družbe. Gorman zahteva konec anarhije Waahington, D. C. — Fran-cis J. Gorman, podpredsednik unije Textile Workers of America, je zapretil z oklicem splošne stavke v tekstilnem distriktu Pelzer, S. C., če ne bodo avtoritete končale anarhije, ki prevladuje v diatriktu. Gorman je obdolžil avtoritete odgovornosti za izgrede v Pelzerju, v katerih je bil eden stavkar ubit in dvanajst ranjenih, ko so kom-panljski pobojniki napadli stav-karje. Poskus zlomitve stavke se izjalovil Pristaniščni delavci podprli mornarje San Franciaco, f al. — (FP) — Z namenom, da. zlomijo stavko mornarakih delavcev, ki je paralizirala promet v tukajšnjem zalivu, ao delodajalci in njih uradniki sami krmarili ladjo iz Sacramenta do San Fran-ciaca. Na poti proti San Franciscu jih ni nihče nadlegoval, toda ko so pripluli v luko, so spoznali, da je bil njihov trud zaman. Pristaniščni delavci niso hoteli razložiti tovora, ki so ga po večini tvorila živiiiu Ta so ae spridila in delodajalci ao utrpeli veliko škodo. Prej ao naznanili, da bo nadaljnja ladja odrinila iz Stockto-na v San Franciaco, toda namero ao opuBtili, ko se je prvi po-skus zlomitve atavke ponesrečil. Evikcije v N. Orleansu New Orleans, La. — Na stotine bednih družin je bilo v zadnjem čaau izgnanih iz stanovanj, ker niao mogle plačati najemnine, meatna relifne uprava pa je odtegnila podporo več ko šest-sto družinam. Vdove in otroci beračijo na cestah, da dobijo nekaj centov, da si kupijo kruha. Beda v mestu in državi stalno narašča. Revne matere in njih o-troci morajo prenočevati v parkih, ker ne dobijo drugje zavetja. Mirovna liga iiče podpiše VVaahington, D. C. — Mednarodna ženaka liga ia mir in avo-liuik) išče 50,000,0m> podpisov ta svojo peticijo, ki zahteva razorožitev, mirno poravnavo mednarodnih sporov in odpravo vojne. Ko bo dobila to število podpisov, bo peticijo predložila vaem vladam kot znak aplošnih zahtev za ohranitev miru in mednarodnega aodelovanja. Brezposelni se organizirajo Hibbing, Minn. — Tukajšnji brezposelni delavci so ustanovili organizacijo, katera ima zdaj že nad sto članv. Voditelji so naznanili, da bo organizacija re- BONUSNA ARMADA KONČNO RAZKROPLJENA Stotine veteranov žrtve orkana v Floridi VLADA JE ODGOVORNA VVaahington, D. C. — (FP) . Bonusna armada, katero je Herbert Hoover pognal iz Wa-shingtona z oboroženo silo in sta bila pri tem dva veterana ubita, je bila končno temeljito razkropljena. Da 11 bo imelo to prav tako porazen učinek i\s Rooseveltovo administracijo ka kor na Hoovrovo, v tem momentu še ni jaano. Roosevelt je od govoren, da je na stotine veteranov izgubilo življenje v orkanu, ki je divjal v zadnjem tednu na južnem obrežju Floride. Ko je Roosevelt videl, da zbira nova bonuana armada pred pragom Bele hiše, ni ponovil Hoovrove napake. Na miren način je začel premeščati vete rane dalje in dalje proti jugu v taborišča, ki jih je zgradila sa nje federalna rellfna admini stracija, kjer mu niao mogli delati sitnosti. Barake, v katerih so prebivali, so bile nezavarovane proti viharjem, ki divjajo na južnem obrežju Floride, da si so mnogi napovedovali, da bo prej ali slej prišlo do katastrofe. Prišlo je, kar je moralo priti. Tropični orkan je zajel vetera ne v barakah, ki jim niao nudile zaščite, in poaledica je bila amrt Umrli ao kakor miši, ki pridejo v past. Rooaevelt je takoj odredi preiskavo, da ugotovi odgovor noat za gradnjo barak, ki niao nudile veteranom nobene pro tekcije. Gotovo je, da bo padlo nekaj oseb z visokih poticij, toda Rooaeveltova adminiatracija s tem ne bo oprana. Nobena adminiatracija v ameriški zgodovini ne bi mogla atorltl kaj takega kakor Rooaeveltova, ne da bi izgubila simpatij pri ljudstvu in ai nakopala poras. Restavriranje mo-narhi je na Grškem Anglija podprla grške monarhiste Atene, U. aept. — Premier Panayoti Tialdaria se je včeraj odprto izrazil za reatavriranjc monarhije, ki naj bi nadomestila enajat let ataro grško republiko. Med monarhiatl je premierje-va izjava iisvala ailno veselje in ao takoj aklicali velik maani ahod, na katerem ao peli slavo Taaldarisu. V grški kapitol ae je vrnil mir po pondeljkovlh izgredih, ko so ae spopadli monarhiatl in republičani pred uradom kabineta in v katerih ata bila dva republl-čanaka voditelja ranjena. Taaldarla Je rekel v avoj I Izjavi, "da priplauje sedanjo nape-toat v armadi In med ljudatvom splošni negotovoatl glede konatl-bucije. Smatram, da je demokratična dJnaatija najboljši reilm sa Grčijo in zato poalvam ljudstvo, naj ae izreče za monarhijo pri plebiscitu." Ixmdon, 11. sept. — Sem do-apela poročila poudarjajo, da bo Grčija kmalu dobila monarhijo. Grški monarhiatl imamo popol no kontrolo nad volilno mašine-rljo in bodo lahko dosegli avoj cilj tudi v alučaju, da ae večina grškega ljudatva izreče proti re-•tavriranju monarhije. Bivši grški kralj Jurij je vče-raj poaetil angleškega kralja, kar je ponovno potrdilo govori ce o angleških intrigah v prilog restsvrlrsnju monarhije na Gr Škem. Te govorice ao ae prvič pojavile, ko je četrti ain angle škega kralja poročil grško kne-ginjo Marino. Aevala probleme delavcev pri relifnih delih in zahtevala unijake plače za izurjene delavce. ptogluti orel, (Nariaal Jerger.; Kraljevski pogreb senatorja Longa Pokopan bo danes na vrtu državne palače Balon Rouge, La., 11. sept. — Senator Huey P. Long, diktator Louiaiane, bo pokopan Jutri popoldne z impozantnimi ceremonijami kakor kak kralj. Nje-gov grob bo. na zelenih tratah tik državnega kapltola, .T2- nad stropne palače, katero je dal on zgraditi na atroške pet milijo nov dolarjev ljudakega denarja. Njfegov grob bo edini v senci kapltola, ki bo njegov nagrobni apomenlk — resnično največji monumont v l»uiaiani. I/ongovo truplo danea leti v bogati krati v rotundi kapltola in vsakdo Ima prost vatop, da ai ogleda ostanke mogočne o aobnoeti, ki je zadnjih oaem let vladala državo Louiaiano. Njegova privatna atraža je izginila — in tudi število njegovih pristašev sa je začelo krčiti še predno je bil diktator položen v grob. Med l/ingovimi oprodami na čelu I/mgove politične maAine V Loulaiani, ki so ostali brez "ifirarja", a« je že pojavil pre-plr, kdo bo naslednik padlegu "Klngflaha". Vprašanje nasledstva Je težko, kajti med najboljAimi voditelji, ki so ostali, ni nikogar, ki bi pokojniku segel vsaj do kolena. Long je bil po karakterju in t*rn|>era-mentu edinstven v vsej l tu in m seta>j so privlekli tudi nekaj Inozemskih di* idomatov in g»artov, ViAek ceremonij, ki imajo dnevno spremljati zborovanje, l»odo vojaAke parsde Nurfmberški župan ja včeraj ceremonialu© izročil Hitlerju draga atlk t UaUaa: PROSVETA Ulf ll la. Laaadala Ara, Ctiw. JJMaala MEMHEU OP TSE ► KDEBATSD 13S Diktatura in revolver liuey P. Long, senator in politični diktstor dr*ave Louisiane na jugu Združenih držav, je mrtev. Njegov morilec, mlad katoliški zdravnik, je tudi mrtev. Padla sta drug za drugim. Zdravnik je ubil "Kitigfi.sha" iz msščevanja, ker je diktator brcnil njegovega taata iz sod-niške službe. Long je bil politični diktator v svoji državi v toliko kolikor je takšna diktatura sploh mo* goča v Združenih državah; imel j« sbaolutno kontrolo nad državno zbornico, državno upravo in nad lokalnimi upravami. A to mu ie ni bilo dovolj. I>ong al je krčil pot do Bele hiš« v Wsahingtonu In do kontrole nad vsemi Združenimi državami. Njegova ambicija je bila, da postane najvišji diktator Amerike. Kljub temu je bil — demokrat, "radikaiec" In "veliki prijatelj" ljudstva, ki je zahteval, da vsakdo nsj bo kralj in vsakdo naj ima hišo, avto, radio in $5000 v banki! Kontradikcija? To se razume. O Longu zdaj pišejo, da je njegovo življenje bilo kakor v romanu: iz bornih nižin je v detetih letih »koči! v drzne višine. To pa za nas ni važno. Marsikdo v Ameriki je že skočil v drzne viši-ne in potem prav tako spektakularno — padel v globoke nižine. Huey Long je bil produkt žive vere v žilavi Individualizem. Druge vere ni poznal. Njegova ideja demokracije je bila karikatura, po-smoh in škandal. Njegova diktatura v LouJ-siani je bila drugačna od Hitlerjeve, Mussoli-nijeve in ostalih evropskih diktatur, ampak afekt je isti. In ta efekt je bil njegovs smrt. Pod diktsturo, tako ali taso, se obračuni delajo z revolverjem. Po naši aodbi no taki obračuni barbarski in sramota za civilizirano družbo, toda katera diktatura je civilizirana? Zsto pa razsodni ljudje sovražijo vsako diktaturo. Hu«y Long je umrl kakor je živel. Igral se je z ognjem, ki ga je pokončal. Uboga deklica! Zanimiva vest iz New Yorka: Sodišče je dovolilo štirinajstletni deklici, ki je po očetu podedovala skoro milijon dolarjev in katera se piše Elaine Storrs Frueauff, da njena varhinja, ki je alučajno njena mati, lahko potroši $1700 mesečno za njeno vzgojo in vzdrževanje. Sodišču j« bilo "dokazano", da je ta vsota denarja |»otrebna za dekličino eksistenco Sodišče je Imelo pred seboj mesečni proračun omenjene punčare. Citajte U zanimivi proračun: stanarina za stanovanje z enajstimi sobami (enajst sob za eno dekletce je silno potrebnih!) $JW5. guvernanta $100. kuharica $06, dekla $1X1 in šofer $100;,za hrano $200 (uboga deklica, kakšen želodec ima!), šolnina v zasebni šoli $75 (mesečno!) godbena šola posebej $60. zdravniki in zdravila $26, lepo-tičje $125, obleka $100 (mesečno!), koncerti in gledališka $30, članarina v klubih $31.60. In ta mene«*ni proračun štirinajstletnega o-troka tiskajo ameriški Jisti kot nekak "matter of fact" I»rez komentarja. Tako j« in tako bo! — ha hi komu prišlo na misel vprašanje: po kakšni človeški pravici sme ena sama deklica razsipati mesečno $1700. katerih ni nikdar zaslužila in kuterih m* bo nikdar v stanju nadomestiti z lastnim delom, dočim danoa v Ameriki na milijone deklic njen«« sUroati strada • uhega kruha in nima najliornejših cap za na hrbet? Ne — kaj bi s takim vprašanjem I Kadar pa kdo predlaga malo višji davek na bogate dedščine baš zato, da »»• preprečijo tak-' šli« bakanalije na račun mladoletnih dedičev, tedaj pa navadno zarjovi hurottski krik is kosmatih burbonakih grl, da hoče vlada oropati "vdove in airote", ki so izgubile očeta. Vlada ne ame obdavčiti il«*dščin. toda v imenu "ai-rot' se lahko troae tisočaki, ki so bili izaeaani iz žuljev delavskega razreda. Ali ar borbonri nič ne Ihij«- učinka takih vesti na aeetradano maso k časih te krize? Očetje delavskih družin, ,ki dol* relif no delo, imajo dobiti največ $«.»<» mesečne plače ne t lok \ njihov I (iru-žinL A ti Ih.|,, m- »rečni! Stotiaoče drugih •Metov delavskih družin !*<» prejemalo komaj $50 m«-««'no, Mesečni proračun teh atotisočerih det svak i h družin v Ameriki ne bo tako aočen, masten In ekstrav aganten kakor je proračun ene aeme U-let ne deklic* v New-Yorku Zakaj takšna razlika v demokratični rrj.uliliki* Glasovi 12 naselbin Zanimive beležke "Smrt** na Hrvatovi farmi Detroit, Mich. — Sezona piknikov in zletov se bliža svojemu koncu. V Detroit u smo jih imeli na koše, več ali manj uapešnib. Po značaju so menda vsi enaki. Gmotn« koristi od njih imajo predvsem pivovarne, lastniki prostorov in —- komarji, organizacije pa mnogo dela in skrbi. Za zaključek sezona bomo imeli pa čisto domačo zabavo in sicer v nedeljo, dne 15. sept., na Hrvatovi farmi, VV. VVarren in Gulley rd. Stvar je namreč tale: Hrvatova mama, po domače Francka, ima v svojem hlevu štlrinogate, rogate in kosmate živali. Francka je prišla na idejo, da se ena izmed teh živsli, vsled izvrstne pečenke in jeterc, ki so baje izborno sredstvo proti revmatizmu, obsodi po farmarskih paragrafih na smrt s fičafajem. V hlevu je po tej obsodbi zavladala globoka tišina. Slišali ao se le udvcirepov, ki so ma- cije — ni jih več, zakaj razumele niso časa v katerim so živele in se niso prilagodile razmeram, v katerih so živele. Posledica tega nerazumevanja je bilo hiranje, končno pa propast. Naš list Proletarec je skozi vseh 30 let šel z razumevanjem in duhom časa naprej in se vedno prilagodil obstoječim razmeram med socialističnimi Usti. leč ie nadaljnih^O Itt življenja, ds #• bi ob strani svojega soproga in v družbi prijateljev v drugi polovici stoletja bolj z»> bavala. Po okusni večerji in raznih napitninah sem ie imel priliko seznaniti se z navzočimi. Kolikor se spominjam, so bile navzoče družine Mosely, Tratnik, Rozman, £peh, mrs. Rosely in Joesi, J os. Oblak, Dobroti niko* vi in Bolskarjevi. Srečal sem se nadalje med drugimi (katerih imen ne vem) z zastopnikom Proletarca, Rožičem. U Chicagar smo bili navzoči, poleg iz vseh bHžnjih naselbin. Godba bo posebno novost. Ker niso Bergantove Jičefe noben-krat igsa^v Janonsburgu, se pričakuj velika udeležba. Na veselo svidenje dne 28. septembra! Za klub št. 118 JSZ, John Koklich. hali po muhah. Od nekod je uljudno vabinfi j tja omenjeno priskakljal zajček in se zvedavo prireditev občinstvo in, sodruge oziral po navzočih, nato pa smuknil prestrašen pod hlev. Francka je lepo rejeno tele v uradnem tonu vprašala* če ima kakšno, pripombo v svojo obrambo. Tele pa, neumno kot je, pa je odločno zanikalo s svojim zategnjenim — muuu — zavrtelo rep in se stisnilo k svoji materi. — Kriv! je rekla Francka s slovesnim glasom. Mir tvoji kosmati duši! Krvnik, nabrusi svoj nož in stori svojo dolžnost. Kot že omenjeno, je tele lepo rejeno, zato bo pečenke na razpolago. Vsled tega uljudno vabita Francka in Martin tem potom vae Slovence (prostora je dovolj za vse) na pojedino. Dopoldne se bodo servirala jetrca, oblati is srček, popoldne pa pečenka in sicer brezplačno. Na razpolago bo seveda tudi pivo in pa godba za ples. Vstopnina je prosta. Eventuelni preostanek od piva a? bo pa porabil za izboljšanje pikniških prostorov. Frank Česen. Iz tega razloga mu je tudi ie Zupančičevih, tudi podpiaani in zanaprej obstanek zagotovljen ter se bo vzdrževal s člani naročniki in sinrpatičarjf. Tudi danes jih jc^ veliko takih, ki žele skorajšenj pogin Proletar-cu in JSZ. Mnogo jih je ie, ki so prežeti s sovraštvom do socialističnega delavstva, dasi ne spadajo v kapitalistični razred. Na mesto, da se bi otresli suženjstva in nazadn^aštva, so rajši verni sluge gospodarjev in bi socialiste najrajši pognali v ječe ali kamorkoli, samo če bi mogli, i ,*iA, » V imenu klub^ št. 118 prav Slavje 30 letnice Canonsburg, Pa. — Tukajšnji soc. klub št. 118 JSZ bo praznoval 30 letnico Proletarca v soboto večer, dne 28. septembra, v dvorani društva Postojnska jama št. 138 SNPJ. Pričetek ob 7. uri. Za plea bo nekaj novega na tej prireditvi — igrale bodo hčerke sodruga Jakoba Bcrganta iz Lisbone, Ohio. Vabimo vs« prijatelje in somišljenike Proletarca in vse, ki sodelujejo v našem gibanju. Pred trideaetimi leti, ko se je porodil naš delavski boreč Protetaree, je bilo delavsko gibanje v Združenih državah, posebno še med Slovenci, prav šibko. Sovražniki vsake vrst? so se zaganjali v nov list z vsemi nJim danimi aredstvi. Reakcija in nevedna masa ljudstva sta ičuvala z vso silo proti mlademu listu* Bred tridesetimi leti so bili časi še temni po vsem svetu. Ječe v evropskih deželah so polnili z "izdajalci", kakor so navadno Imenovali so-cialiate. Nad socialističnimi listi in brošursmi je vihtel bič ostre cenzure, svoboda goVotfa in zborovanja je bila samo za Vladajoče predstavnike. V ogromnih knjižnicah po vsem svetu je nakopičenih na stotine knjig, iz katerih bodo poznejši rodovi spoznavali, ko-liko žrtev je preneslo politično in strokovno organizirano delavstvo za boljšo človeško družbo. Zgodovina nam pripoveduje o mogočnih cesarstvih in na-rodih. In kje so dama? Ni jih več. Rasumeli niso duha časa in se niso mogli prilagoditi m z* meram, katere je prineael razvoi v čhnrški drutbt. Zgodovina I nam pripoveduje o1 \elikanski 1 moči kronanih vladarjev, o tno I či cerkvenih glavarjev - ni jih več .Zgodovina nam pove o Mil-j ni m«iči raznih organizacij, ki ao ae pojavile med ljudstvom se v pričetku osemnajstega ato Ist.ja ae je pojavilo Veliko rokodelsko gibanje in rokodetakil cehi, (Ntjavile so ae vsakovrstne' cbavake h i Cerkvene organu Z obiska v Milwaukeeju Chicago, III. — Nekako sredi meseca julija me je povabil prijatelj Viktor Zupančič, naj se udeležim zleta v Mihvaukeeju. Seveda sem takoj obljubil, da grem. Krasni dan nam je o-mogočil, da smo imeli prijetno vožnjo, Jože Zupancich je vozil svoj avto po krasnih cestah skozi livade, kjer smo videli, da je letina za farmarje takrat dobro kazala, vsaj v kolikor se na to razumem. Ko smo se po triurni vožnji u-stavlli pri prijazni družini Ju-vanc, sem bil šele prav na jasnem, zakaj sem bil povabljen. Zagledal sem namreč vse okm-čano in mize obložene z dobrotami tega sveta. Pojasnjeno mi je bilo, da je omenjeni dan oziroma večer namenjen v prijetno presenečenje ali ~sur-prise party za mrs. Amalijo Zupančič, ki je baš doživela pol stoletja svojega življenja. V dobrih dveh urah po našem prihodu se je seilo več tamkajšnjih rojakov in rojakinj, in ko smo bili tako rekoč kot nalašč zbrani že skoro vsi, je Viktor pripeljal svojo soprogo, češ, ker sva že ravno tukaj, pojdi va malo pogledat,-kako se ima mrs. Juvanc. Ko sta vstopila, sem videl, da je bila v resnici pre-i«»nečens^ ko nfcs je zagledala tako zbrane, vsak in vsi ji že- soproga, GraČnOrjevi, - Vincent Cainkar, Leo Bruce, Angela Mayer in Andy Cizej. Zadnji se je počutil najbolj domačega, vsak in vsaka ga je poznala. Kako pa tudi ne, saj fant ja ie "ledig in frej", obenem pa, kakor mi je pozneje, pravil, pozna skoro vse tamkajšnje rojake ie iz naselbine Clinton, Ind., kjer so se pred leti veselili skupaj. Večinoma vsi navzoči spadajo k 8NPJ in smo se tudi v večina slučajih nazivali z brati ali sestrami, kar je lepo in prav; dasi nepoznani; smo si po organizaciji h kateri pripa-damp, v resnici vsi bratje in sestre, najj se sestajamo v žalosti ali kakor v žen*lučaju, pri jn-j, flavposti. Vsem kličem: imo naš bratski običaj s tem, da tako storimo in zmerom zagotovimo neprisiljeno zabavo ter se obenem izkažemo, da smo si vredni sinovi in hčere naše velike matere SNiPJ. Da pa či tate! j i ne bodo mislili, da smo se ves čas resno držali, naj omenim, da so nekateri tudi ob zvokih harmonike plesali, drugi pa, kot že navadno, prepevali slovenske pesmi ter si s tem obnjali spomine na mlada leta. V koliko smo sosede s tem prikrajiali na spanju, mi ni znano, vem pa, ker je bila drugi dan nedelja, da se je vsak lahko ie naspal in iel v pondeljek na delo, če ga je imel. V dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem za gostoljubnost, posebno družini MoseIy za prenočišče, zajtrk in sprevoz po naselbini. Mrs. Zupančič mi je naročila, kadar kaj o tem pišem, da tudi v njenem imenu izrečem zahvalo vsem prisotnim, posebno pa še Juvančevi, ki je imela z nami največ dela. Bodite pozdravljeni! Ostanete mi vsi v dobrem spominu! John Potokar, 39. Poslednji letoftnji zlet Cleveland • Newburgh, O. — Klub št. 28 JSZ s sporaaumom svojega pevskega odseka Delavec se je odloČil, da priredi ie en piknik ob zaključku poletja. Vriil se bo v nedeljo 16. sept. na znanih Zornovih prostorih na Br4dley rd. Truk bo odpeljal izpred Slovenske delavske dvorane na Prince ave. ob 1.30 popoldne. Kdor namerava na piknik s trukom, naj bo ob do-1 Očenem času pred dvorano. To bo menda letoftnji zadnji pitaftik naše naarifaia* Zato naj mak israbi to poeladnjo priliko, da se ie enkrat zabava v prosti naravi in obenem pripomore k boljšemu uspehu pri širjenju razredne delavska lauesti. .. Pri nas ae veliko razpravlja o proslavi 96 letnice Proletarca, ki se bo vrilla v nedeljo 20. aept. v Slovenskam delavskem domu v Colinwoodu.„ Obeta ae oMiren in bogat program, Pri* čakuje te tu« velika u<*e*m zavednih delavcev te okolice. Proleta rec vrii ogromno izobraževalno delo v tej deželi ia 30 let, dela pa ie ni izvriil Sata ja naia dolžnost, da ga podpiramo ie nadalje. O pikniku devetandske Ma. racija in proslavi H) letnice aa- g*eiko govorečih društev, ki ae je vrftila aa Labor day, se je že mnogo pisalo v Prosveti. Udeležba je bila velika, posebno au-nanjih gostov je £rtflo ogromno število, največ seveda mladine, kar naj bo nam starejšim članom SINIPJ v zgled. Frai* Hribar, 477. , J?rva jesenska veselica Sšuuroa, Pa. Gospodinjski klub Slovenskega doma bo pri* redil prvo jesenska piesao veselico v soboto H. sept v svojih prostorih, igral bo Jakkmčev orkester is Ghrarda, Cu Uljudno vabimo prijatelje našega kluba od tu in ia okolica. Sezona piknikov se je zaključila; zadnji se je vršil 1. sept., ki ga je priredil Slovenski dom ob priliki svoje 9 letnice. Ob* neael se je precej dobro, zakar se zah valja jemo vsem navzočim. Upam, da ne pozabite jesen ske plesne veselica na 14. sept. 'Pričakujem, da pridete vsi, ki ste bili na Gorenčevi surprise party, pa bo prav gotovo spet luštnot F. Gorence, predsednica. Delavske linije na zapadu Batte, Mont. — O delavskih razmerah ni vredno mnogo govoriti, ker niso najbolje. Mnogo ljudi je brez dela, a oni, ki dela* jo, imajo toliko dela, da ga ne morejo zmagovati. Torej, če delaš, je slabo, če ne delai, pa še slabše. ■ Kot znano, smo si po Isnskem štrsjku pridobili trdnjavo 'elosed shop', ki pa ne učinkuje v zadovoljstvo vseh prizadetih. Tudi pri organizaciji ni vse tako glad* ko kot bi lahko bilo. Toda ko se ozrem po zapadu na delavske razmere lesnih delavcev v Seat-tlu in Takomi ter na rudarje Idahu ln primerjam moč delav ske organizacije na skrajnem za padu z organizacijo v mestu Butte, moram prisnati ds postojanka v Buttu je skoro 100% efektivna. Baš sadaj se vršijo volitve naši rudarski uniji za glavni u-rad L U. of M. M. in 8. Workers ter za naš rudarski lokal št. 1. Dolžnost vsakega člana je, da dobro premisli in odda svoj glas osebi, ki je resnično sposobna za mesto, za katero kandidira. Ne glejte na prijateljstvo, temveč na zmožnost! Sedaj se tudi vršijo pogajanja med A. C. M. Co. in rudarji sa novo pogodbo. Kako bo to izpad lot bomo videli pozneje. Starš pogodba poteče na 20. sept. Ce bo nova pogodba boljša aH slabša, o tem bomo poročali pozneje. Nekaj novega se je porodilo v Buttu v tekočem letu. Nad polovico slovenskih in hrvstsklh podpornih društev rsenih jednot se je združilo v Jugoslovansko svežo, med ksterhnl ja tudi naše društvo št. 207 SNIPJ. Cilj zveze je: boljše medsebojno epa-znavanje in zbliževanja Jugoslovanov v Buttu. Vrata ta »vase ao odprta ostalim stovenaktrn Ki hr* vatakim društvom, da sa pridra* žijo naši novi zvezi. Kol finančno pomoč bo sveaa priredi* la plesno veselico v nadel jo 9& sept. Obeta se, da ko precej ve-•eljs na tej zabavi Aataa V HaroM leke* (dt > «.w.<«d rw»—aa no), tajnik notranjega J w MJ0f letalski promet je odrsdik» sea marsikaj, kar so zadnja I najglasneje poudarjali, zaiti.) h nova vsedržavna stranka, uwv!jena od "vlade pomirje-P, ie ustanavlja torej mimo utov kakor prejšnja vladna Movanska nacionalna stran-li ker Hrvatje trdno drle ► fronto ter se ne dajo tako fr "urlihati" kakor musli-*ka in klerikalna bivša opo-j». zaradi česar raste ugled like opozicije med vsem pre-jjjtvom, domnevajo mnogi, avendarle moralo priti do lee m*-d Beogradom in Zagreto da bo treba Zagrebu iz-iti kakšne zahteve, ttko je mogoče razumeti, «*aj trije hrvaški ministri -ijonirali in to taki, ki so »■»J dr. Auer in Preka -— se-1 Prejšnjih diktatoričnih, vsekakor mnogo bolj rnimih, ne da bi jim »to ministrovanje v zadre-Auer in Preka sta bila ojied tistih hrvaških poli-'•»ista neglede na beograj-ttnu-rje do večinskega hr-*** gibanja stopila pred le-»v vlado Uzunovidevo ter l? RVet predstavljal Hr-J .koje padel Uzunovičev režim, sta bila oba —ipet v novo Stojadi-»kdo, v kateri sedita oaebi, k ■f ^ Pripadala tudi dr." Au-^ - Obsodil v konfi- J* vsa javnost začude-* Prvi nemajhni nesreči dasi j,, bilo pri-prijava PoviročiU kake . bo rešena s tem, JR^vski namestniki I*, nrn«* tri ministre, od > . d« r, iz kleri- ' Zagreba, ker bi '•ti <' ju je režim — nove s pre- je krajnji čas da se svima poli-tičkim osudjenicima bez razlike neodlaživo dade puna amnestija. Tražeči opču i punu amnestiju za sve političke osudjenike u ime pravde, čovječnosti i kulture, duboko smo uvjereni da s ovim zahtjevom istupamo kao tumači želja čitavog naroda." Ta manifest so podpisali mnogi hrvaški književniki, delavci ia kmetje, zdravniki in časnikarji, nekaj podpisov pa so nabrali tudi v Beogradu in Ljubljani. Zagrebški pisatelj Stevan Galoga-ža je izdal te dni v Zagrebu brošuro "Za amnestiju", kjer objavlja vsa imena podpisnikov, napisal pa je brošuri tudi uvod, iz katerega naj navedemo nekaj mest: 4Ta brošura prinaša manifest za amnestijo vseh političnih obsojencev brez razlike, z nekaj sto podpisov književnikov, zdravnikov, inženirjev, delavcev, delavk, kmetov, profesorjev, poslancev, glaabenikov, bivših ministrskih pomočnikov, slikarjev, univerzitetnih oseb, časnikarjev, kiparjev, publicistov, arhitektov in raznih drugih poklicev. Vsi ti podpisi pod tem apelom so bili nabrani v nepolnih petih, dneh in to 1« v treh mestih (razen podpisov kmetov) in popolnoma jasno je, da najdemp za tak manifest lahko milijone podpisov. To predstavlja samo prvi takšen apel, prvi nujni klic za reševanje ljudi, ki ječe po raznih ječah te države. Vsi ti politični obsojenci upirajo danes svoje poglede skoči rešetke, za katere so jih pahnili bivši proti ljudski režimi, vsi zanesljivo čakajo, da se vsem političnim obsojencem brez ozira na njih strankarsko pripadnost odpro vrata vseh ječ, ker vedo, da zahteva to ves narod te države.. Amnestija vseh političnih obsojencev, vseh borcev za socialno n nacionalno svobodo je danes naša najnujnejša potreba. To je prvi korak k ustvaritvi stvarne svobode, stvarnega človečanstva n pravičnosti. Preveč krivice in nečloveškega je bilo storjeno našemu narodu zadnja leta. Zaradi osamljenih zahtev in dobička je bilo Člove-čanstvo kratkomalo poteptano, iin potrebna je bila debela knjiga, da bi opisali vse grozote, ki jih je ta čas pretrpelo mnogo ljudi, a morda bi bile potrebne celo ce-e knjižnice, da bi podrobno opisali mučenja onih, ki so pri tem padli v častni borbi za svobodnejše življenje, za kruh in civilizacijo. Toda na željo prijateljev naj tu kot književnik in javni delavec napišem le nekaj besed ob tem manifestu, ki ga prinaša ta brošura, pa nam zaradi tega ni cilj, da bi opisovali, kako so bila živ-jenja ljudi izročena na milost n nemilost brezvestnim ljudem, da naštevajo vse uboje, mučenja in obsodbe za stvari, ki v civilizirani in res demokratski državi sploh ne bi smele biti kaz-njive. Tudi ni potrebno, ker je znano, da so za časa preteklih režimov obtoževali nasilja nasilni-ki, da so nezakonitega dela obtoževali tisti,, ki so sami uvedli protizakonitost, a o svobodi so gobezdali zatiralci svobod«. I Itrašne obsodbe (kakor n. pr. Javor na 20 let, Keroševič 20, procesor Cipuševlč dosmrtna ječa van Caki 20 let, Rukavina dosmrtna ječa, Moša Pijade 14 let dr. Levi 10 lot, Keršovani 10 let ^ 1 neprijetno, če _ , «>h demisjjoniranlh bi Malbaša dosmrtno, Oianič 12 let, Sudar dosmrtno, Gaziš 15 let, Taa* 12 let, Heteog 20 let, Križnjak 18 let, Super 20 let itd.) so glaano govorile o neverjetnem nasilju bivših režimov. Doživeli smo tudi to sramoto, da, so zaradi Rdeče pomoči, te čiate humane in nadatrankarske organizacij«, bile aretriane množice ljudi in tudi obsojene, obtoževali pa so jih — komunizma in nasilja, dasi vedo dobro pri naa in povsod na svetu, da Rdeča pomoč ni strankarska, marveč nad-strankarska organizacija za gmotno podpiranje vseh političnih obsojencev in njihovih družin. A koliko ljudi je zaradi tega trpelo? Mnogi so bili zaradi tega obsojeni na ječo, in zaradi istega sedi še vedno v ječi dr. Branko Bujič. Okrog 400 procesov po "zakonu o "zaščiti države" je bilo zadnjih let, obsodb je bilo izrečenih za okrog 4000 let, na obtožno klop je sedlo sto in sto delavcev, kmetov in intelektualcev, nad 20 jih je odšlo v dosmrtno robi jo, mnogi so bili obsojeni na smrt, mnogo pa so jih pobili še pred sodno razpravo. Kdo je to storil? Režimi, ki so vladali proti interesu ljudstva'te države, režimi, za katere se je zdaj tudi uradno priznalo, da so bili ničvredni. Kadar pa se odstranijo vzroki, je treba odstraniti tudi posledice, zaradi česar tudi pričakujemo, da ne bo nihče zamašil ušes pred zahtevo, da se amnestirajo vsi politični obsojenci brez razlike ,. bu, del naklade j« bil podan ministrstvu pravde, raznim dru* šivom, uredništvom in drugim ustanovam. Pravilno pravi isdsjatelj brošure, pisatelj Galogaža (in izjavlja to pač v imenu vseh podpisnikov manifesta): Prejšnji režimi so padH, njih posledie« so ostale: po ječah ječi sto in sto obsojencev, kaznovanih le zaradi svoje borbe a* svobodo, za demokracijo ali zaradi tega, ker so podpirali obsojence in njih siromašne družine. Ce je sedanja vlada po vladnem predsedniku in vseh ministrih izjavila, da so bili prejšnji režimi protiljudski, nasilni in krivični, potem je treba odstraniti tudi dejanja teh režimov, treba amneetirati on«, ki so se proti tem režimom borili! Ce pravi sedanja vlada, da so bili prejšnji režimi protiljudski, potem s tem hote ali nehote priznava, da so imeli prav oni, ki so jih prejšnji nasilni režimi paluiili v ječo. Kaj bi bilo torej bolj doslednega, kakor da sedanja vlada vsaj zdaj na ta manifest izda amnestijo, če ni tega mogla storiti že takoj ob svojem nastopu. Vsa javnoat, ki je zainteresirana na tem in je vaa vzela z veseljem akcijo sa amnestijo na znanje, Čaka, aH dobi kakšen odgovor na svoj klic in kakšen bo ta odgovor. —G. Umrl Fran ftuklje. — Na svojem gradu lUhonu pri Novem mestu j« 18. avg. umrl 86 letni Fran Šukl«, znani politik, biv Nato Galogaža zapiše izjavo ** de*elni glavar, poslanec in ministra pravde dr. Auerja, da pripravlja vlada zakon o amnestiji, in nadaljuje: "Nestrpno čakamo t« amnestije za vse politične obsojence. Kakor je pravilno zapisal neki list, bi bila "amnestija vseh političnih jetnikov eden najvažnejših pogojev za pomirjenje nezadovoljstva širokih ljudskih množic." Imela bo večji pomen kakor kakršenkoli politični akt. Brez splošne politične amnestije ne moremo govoriti o pomirjenju nezadovoljnih množic! Brez takšne splošne amnestije brez izjeme ne moremo govoriti o svobodi in demokraciji, ker so se ti politični jetniki borili prav za demokracijo, za svobodo, oni sede po ječah prav snrad! borbe za o-snovne politične in državljanske pravice človeka!" Galogaža zaključuje svoj u-vod takole: "Prejšnji režimi so reševali socialna vprašanja in narodnostna vprašanja z zapornimi kaznimi, s puškinimi kopiti, bikov-kami, šivankami, lomljenjem kosti in ubijanjem. Posledice tega "reševanja" leže ko mora na vesti VBeh. Z amnestijo nam je treba olajšanja, treba nam je pre-zračenja, zrak je dušljiv, odprite vrata vseh kaznilnic vsem političnim obsojencem. Kolikor je znano nam in vsem, ni bilo v programu onih, ki so umirali za to državo, ne razrednega ne narodnostnega zatiranja, in vsem so znane naravnost porazne posli d ioe zakona o zaščiti države in izjemnih sodišč. Mar bi smel kdorkoli pomisliti, da ta država, sezidana s tolikimi žrtvami, nima niti toliko moralne moči, da bi bila pravična? Mar bi kdorkoli v tej državi mogel odobriti katerikoli novi režim. ki bi s kakršnimkoli izgovorom skušal prikrivati najstrašnejša dejanja prejšnjih režimov ?" Tako zaključuje pisatelj Galogaža uvod v brošuro, ki vsebuje manifest za amnestijo vseh poetičnih kaznjencev z mnogimi ptdpiai. Brošura je izšla v Zagre- dvorni svetnik, častni meščan ljubljanski. Rodil se je 1849 v Ljubljani, študiral v Ljubljani in na Dunaju, poatal profesor, služboval v Gorici, Novem mestu in v Ljubljani, potem v Dunajskem novem mestu, odkoder se je vrnil spet v Ljubljano ln potem spet na neko dunajsko gimnazijo. S politiko se je začel baviti zgodaj. V deželni zbor je prišel že okrog 1890, v državni zbor leta 1886 do 1900, drugič od 1903 do 1910. Leta 1908 je postal deželni glavar kranjslri in ostal na tem mestu do 1911. Precejšen del politične in gospodarske zgodovine slovenske zemlje je zvezan z njegovim 1-menom. r» • Spet samomor. — I>ne 20. avg. je pri postaji Gornji Dolič na progi Dravograd-Velenje skočila pod vlak mladenka, ki so šele kasnej« dognali, da gre za mlado Alojrijo Juračevo od Sv, Flo-rijana pri Gornjem Doliču. Strojevodja je zadnji hip opazil, da j« skočila pred lokomotivo neka ženska, >nsslednjl hip je že šel stroj preko nj«. Nedaleč ob progi so našli poslovilno pismo in steklenico, ki j« dttala po rumu, s katerim si j« najbr-že pomagala do korajž«, da j« skočila v smrt. V pismu pravi, da se ji ne da več živeti na svetu brez staršev ter prosi, naj jo pokopljejo ob očetu. Prometna nesreča. — V ljubljanski bolnUnici je 19, avg. u-mrl posestnik mesar iz Tržiča, Jože Godnov. V nedeljo ponoči s« je vozil s kolesom ter po nesreči zadel ob ileki avtobus. Do ta« ia tako hud« poškodbe, da j« Ž« naslednji dan v bolnišnici u mrl. 1 ■ , "i..... AH rte U otročM Frosve to »II MUdlnikl lial irojtmu prljatalju ali sorodnik« v domovino? To je adlinl dar (rajno vrednosti, ki ga sa mal denar lahko poiTJet* svojcem t k. . f> * rov ne mogla do-»r ata, da bi sto-tft« '/r*Zr'j'mest. tr rrr " nov " imenovani. |r "bsojencev radnici, inte-»'Ijaci, pobu-lm '*ječajlma 't < kih osu-!J-ni od rasnih " "n. zakon ima, f-rim uslovi-' 1/1 * na robi-i bijedom »matraju da Oster spor okoli relifnega programa J i' 1 * . t * Hopkins in Ickes sta ei v laseh glede projektov . t. VVaahlnfton, IX C. Med re- lifnim upraviteljem Hopkinsem in tajnikom sa notranje zadeve lekssom j« priAlo do ranega spora glede načrtov sa relifaa dela. N« moreta se zediniti glede področja teh projektov. Hopkins vodi WPA (Work Progress Administration) In lokes ima v svojem področju PVVA (Public VVorks Admiais-tration), oba pa ata si v laseh zaradi ninogih načrtov, kater« si lastita vsak za svoje področje. Zadnje dni j« Hopkins odklonil 2000 načrtov za javna dola, o katerih lekes trdi, da spadajo v njegovo področje in Hopkins ni imel pravice do odklonitve teh projektov. Ickes j« bil zelo razkačen in izjavil je, da poj do takoj k Rooseveltu v Hyde Park in Če Roosevelt ne razveljavi Hopkinaovega odloka, bo on podal ostavko. Hopkinsova WFA ima opraviti s projekti, ki v. nam« njeni za uposlitev brezposelnih delavcev. Program vseh teh relifnih del ima biti zaključen ta teden. Brezposelni starši groze s stavko Potegnili bodo otroke ii iol v Cincinnatiju _ ( inclnnatl, O. — (FP) — Tu se obeta splošna stavka šolskih otrok brezposelnih staršev, Edvvard Hamilton, tajnik svetov brezposelnih delavcev v okraju Hamilton, je naznanil, da se bo del«gacija sto mat«r oglasila v uradu blaginj skega departmen-ta in mu predložila zahtev« v i-menu svojih otrok. Ako bodo sa-htev« odklonjene, bo okliesna Šolska stavka 1. oktobra. Brezposelni starši pravijo, da morajo njih otroci dobiti potrebno obleko, zadostno zdravniško oskrbo* mleko »in hrano v šolah ter Šolske potrebščine, drugsče ne bodo pohajali šole. Federalna relifna administra cija je naznanila, da bo s prvim novembrom ustavila direktne dajatve. Okrajna relifna uprava pravi, da je situacija resna in predlagala je bondno izdajo za financiranje direktnih r«llfnih dajatev brezposelnim .v okraju Hamilton. Te dajatv« naj bi trajale toliko časa, da se uposli večina brezposelnih pri relifnih delih. Sveti brezposelnih nasprotujejo bondni izdaji in naglaša-jo, da je treba obdavčiti velike korporacije in denar, ki bi prišel iz tega vira, naj se porabi za na-sičevanje revežev. Drhalska nasiktva izzvala protest Avtoriteto pozvano, naj nastopijo proti vigilantom f,«»rm« h i----ri*n<« r MuHHolinijevi brambovci pred ukrrsnjem na parnfk. kl jih bo odpeljal v vročo Afrtfcs Kanta Rosa. CaL — (FP) — Posledice nedavnega nasilja, ko so vigilantje povaljali dva delavska organizatorja v smoli In perju. ker sta skušala organizirati poljedelske delavce v tem dls-triktu, se očltujejo v pomanjkanju delovnih moči. Tako Je Izja* vil Roger E. Thomas, upravitelj National Reernplopmeat Hervice. Pogosta drhalska nasilja so ostrašila delavce In zato odklanjajo dela v distriktu Santa Rosa, kjer zdaj potrebuj«Jo nsj-msn) štiri tisoč delavcev pri po-Kprevijanju prWie'lcov, Je dejsl Thomas Utopijsko društvo v San Frsn-efseu, ki Je vpliven poHtiton fsk tor v CeMorrHJI, Je pozvalo državne avtoritet«, naj »afločno nastopijo proti vigilantom, ker Je tsdl neki član tega društva po-atal žrtev nsslljs. Več delegacij radikalnih, delavskih in Ubera! nih organizacij j« zahtevalo, naj avtoritet« v Hants Rosi kaznuj«' j jo člane drhali, kstsrih imeua so, znana Prei*kava, ki so jo vodile t« organizacij«, j« ugotovila, da ata bila voditelja drhali, ki Je povaljala delavaka organizatorja v smoli In perju, stotnik državne milic« In oeki član tlrluvm Ii-glslstur* S t a v k ar j i se izognili injunkciji Riehmond. Tal. — Delavci, ki so zastavkali proti American Smolting S Refining Co., so onemogočili izvajanje injunkcije proti piketiranju, ko so vzeli v najsai aker sveta, na katerem so postavili šotore in so ti sedaj glavni stan stavkovnih aktivno-sti. To je bil odgovor na injunk-eijo, ki jim je prepovedala pi-ketiranje na ulicah Tormeyja in Selbyja. To sta kompanijski mesteci, kjer so ceste in vse drugo lastnina kompanije. De-i lave i so šli v boj za prisnanje u-nije, višje mezde in krajši delovnik. Priskočili so jim na pomoč tudi pristaniščni delavci ter odklonili razkladanje surovega materiala s parnikov, ki je bil namenjen kompaniji. Sodišče je preklicalo injunkcijo, ko je bilo informirano, da so stavkarji postavili šotorišča in nadaljujejo s piketiranjem. Predsednik federacije bo vodil piketiranje Council »luffs, Ia. — J. C. Levvis, predsednik državne de-laVske federacije, je naznanil, da bo on vodJI masno piketiranje in s tem kršil injunkcijo, ki prepoveduje cestnim Železničarjem piketiranje lastnine kompanije. Injunkcije in zakone proti piketiranju smatra Ameriška delavska federacija sa neustavne, Je rekel Uwls. Tz tega razloga mora organizirano delavstvo Ignorirati take zakone. Centralna delavska unija v tem mestu je naznanila, da bodo njeni člani sodelovali pri masnem piketiranju. Relifni delavci zastavkali Phoenix, Ariz. — Nad petsto relifnih delavcev j« zastavkalo pri relifnih projektih v tej okolici. Zahtevajo odpravo diskriminacij proti zamorcem in m«-hiškim delavcem in unljske mezde. Izgledi kažejo, da se bo stavka razširila tudi na druge relifne projekte, ki jih grade v Arizoni. Poitni tajnik Farley odstopi v januarju VVashington, D. C. — Glavni upravitelj jiošte James A. Far-ley bo v prihodnjem Januarju resigniral na temelju zanesljivega poročila. Farloy prevzame aktivno vodstvo demokratske stranke v politični borbi v prihodnjem letu. Njegovo čast poštnega tajnika pa dobi Frank C. Walker iz Nevv Vorka- Nove žrtve nacij• skega terorizma Dreaden, Nemčija. — Naclj-sko sodišče je na tajni obravna vi obsodilo Ml obtožencev, bivših članov strokovnih unij In socialne demokratske stranke, na več lot zapora. Med t«mi sta Kuri Gunther in Albert Fichte, bivša urednika snan«ga delavskega dnevnika "l*lpsig«r VolkseiUmg", ki gs j« Hitlerjev režim zatrl. Obsojeni so bili na obtožbo izdajstva, ker so širili antinacijske tiskovine in vo. dili podzemske aktivnosti proti Hitlorjevemu režimu. V drugih nemških mestih se bodo v kratkem vršile obravnave proti novražnikom" tretjega rsjha. Stavka hotelskih delavcev v Clevelandu Delavska federacija podprla stavkar je . I (leveland, O. — (FP) — U-službenci v hotelu Statler so z* stavkali in s tem je bila otvor-jena kampanja za organiziranje vseh delavcev, ki ao uposleni v hotelih in restavracijah. CUsvelandska delavska federacija je obljubila podporo stavkar jem in sicer na dan. ko je prišel v Cleveland Edvvard F. Mc-Grsdy, pomožni tajnik v federalnem delavskem departmentu, da uveljavi svoj mirovni načrt, ki naj bi preprečil stavke. Strežnikom in kuharjem ao se pridružili električarjl in kurjači. OMo vozniki taksijev so odklonili vožnjo gostom hotela Statler. Sjjyka pomeni otvoritev nove kampanje unijskega delavstva, da se organizira hotelske delavce. Prva stavka je bila oklicans I. mo, ki j« trajala več mesecev in je bila končana s porazom, ko je bilo masno piketiranje preklicano. Shod proti deporti• ranju dveh Italijanov Chicago.--Jutri (petek) zve« čer bo protestni shod v Hull Housu, 800 S. Halated st., proti deiiortiranju Dominicka Sallitta in Vincenta Farrera, dveh italijanskih delavcev, ki sta bila aretirana v San Franciscu, k«r sta dovolila, da je v njuno restavra. cljo prihajala pošta za anarhistično publikacijo "Man". Nastopilo bo več govornikov, Salllt. to je v Ameriki 15 let, Ferrero pa »O, Deportacija v Italijo jx>. meni za oba Ječo ali pa smrt. Shod prireja obrambni odbor in vstop je prost. Glasovanje o gradnji mestne elektrarne New York. — Volllci tega mesta bodo pri volitvah v novembru odločili, ali nsj mesto zgradi svojo elektrarno, k I bi stala $49,-500,000. Zupan U Guardia je o-dobril zadevne načrt« in sedaj j« gradnja elektrarn« odvisna od Izida volitev. Privatna «lek-trarska družim financira kampanjo proti gradnji elektrarne, da zaščiti svoje interese. Elektrarna bo pnalucirala električni tok za mestna poslopja in cestno razsvetljavo. Sest stavkarjev are• tiranih v New Yorhu New Vork. — V torek so bili v«čji nemiri pr«si oblačilnimi tovarnami in policija je aretirala šest stavkujočih ekspedi* torjev ženskih oblek. Htavkar-ji se dobro drže in piketna služba pred tovarnami je dobro organizirana. FARMA NA PRODAJ Prods is* vse, kar Je na farmi, ■eno, živina in vsi pridelki,. HO akrov Je oranega, njive In travniki, 20 akrov Je šuma mešanega lesa in 50 akrov je pašnik. Dobra voda, le|>s h las, tri štaie in dvs ■ajle, Vm* Je v dobrem stanju* Pridite osebno ali pa pišite lastnici za ceno in druge pogoje. Katarina Potočer, Hox (17, llarl-w!ck, N. Y. —(Adv.) Hitra direktna vožnja v JUGOSLAVIJO pr«*. »M* m<*(m h«i ae rimi aalO«a*>* t'.afcu»i«« »»»H i»M »m* . I.<«*«•> allM la •*»»k•»»«»• +>m\ Mm la 4uMM,iiM Vpiatei«* »a»»#e >».«>■ I*t— •»*•.•• •• •• !•-»•*«.• h>e la na »••*«•«• • m*4»>»im.i *e#aAI kl m> I*I«« la MlIufceirluaMUaJ •• • la TrMe » DIIIIKTNO V JUGOSLAVIJO KOMA dMrmiira ? V CM ANIA Januar!« II rniko raa t a — r ia v itPMansvuo < ON I K <1SSW|IK — Srpiamltf• N raa ao itUMUva • i» re v jcmnm no ur.% < a s a voi a (M* Hm« Ml 11 N'»* lelae Maile.l 'SOM |Hf«a>»iiil ni** •*««• I «kl |» mm* IS 1« »k« S f UerMsjla sa p««jaaf>ila pri h«(aramii<»ll •vUirtiiraMin t|rntu ali na S*P< U. ITALIAN LINB_U3 tli N. Nl< IIII« A M A V K, - i 'IIM A(«11, ILL. KM Dolina meseca ROMAN Splael JACK LONDON—Poalovenil Vladimir Levstik Dekle zraven njega mu je ovilo roke okoli vratu, da bi ga pomirilo, a vkijub njenemu dušečemu objemu so ga slišali, kako je grgral: "Pravim ti, da je inu-nitna. Videla boš, kako pojdem k njej in jo odpeljem temu zanikar-nemu ptiču." "Butchertownske barabe," je puhnila Mary. Saxonine oči so se srečale z očmi onega dekleta, ki so z žarečim sovraštvom strmele vanjo. In videla je, kako je vztlela v Billyjevih očeh srdita jeza. Njegove oči so bile temnejše ko kdaj in oblaki In megle, luči in sence so se menjavale v irjihovi sinjini, dokler se ji ni zazdela neizmerno globoka. Govoriti je bil nehal, niti zinil ni več, "Le nikar ne hrupa, Bili," ga je posvaril Bert. "Z one strani zaliva so, pa te ne poznajo, to je vse." Bert je mahoma vstal, stopil k oni mizi, kratko nekaj šepnil in se vrnil k svoji družbi. Vsi obrazi za mizo so se obrnili proti Billyju. Zaljivec se je zdajci vzdignil, se otresel dekleta, ki ga je hotelo zadržati, in pristopil. Bil je visok dečko s trdim, hudobnim obrazom in jeznimi očmi. A obenem je bil premagan človek. "Tak ti si veliki Bili Roberte," je rekel in se oprl ob mizo, ker je fc*žko stal. "Tebi se od-krijem. Opravičim se ti. Občudujem tvoj okus, kar se tiče kril, sprejmi to od mene za poklon; nisem te poznal, kdo si. Ce bi bil vedel, da si Bili Roberts, še pisnil ne bi bil. Ali si me razumel? Prosim te odpuščanja. Ali mi daš roko?" "Prav, prav, pozabimo to," je osorno rekel Billy; mrko je podal onemu roko in ga s tehtno, težko kretnjo porinil nazaj k njegovi mizi. Saxon je kar žarela. Tu je bil mož, zaščitnik, nekdo, ki se je mogla nasloniti nanj in ki so se ga Butchertovvnci ustrašili, ko so komaj začuli njegovo ime. ČETRTO POGLAVJE Po obedu sta bila v paviljonu še dva plesa; ea tem je godba odkorakala v areno, kjer ao Ujle napovedane igre. Plesalci so krenili za njo in izletniške družbe so po vsem širnem prostoru vstajale izza svojih miz in se jim pridruževale Pet tisoč ljudi je pokrilo travnate bregove amfiteatra in zarojilo v areno. Tu so se najprej razpoatavili možje, da bi vlekli vrv. Tekma je bila med oaklandskimi zidarji in saiSTranciškimi zidarji; izbrani borci, visoki, težki ljudje, no zavzemali svoja mesta ob vrvi. B petami no ai vtiskali jame v mehka tla, si drgnili dlani s prstjo ter se smejali in šalili t množico, ki se je zbirala nad njimi. Sodniki in pazniki so se zaman trudili, da bl zadržali to trumo aorodnikov in prijateljev. Keltska kri je vrela In keltska preplrljivost je dvigala glavo. Navdušeni vzkliki, nasveti, •varila in grožnje so polnile zrak. Mnogi so zapuščali svojo stranko in prehajali na nasprotni konec, pazit, da ne bi tam kdo sleparil. Med temi vsiljivimi pomagači je bilo prav toliko žensk kakor mož. Prah se je dvigal izpod vseh teh tcptajočih in grebečih nog in Mary Je zevaje in kašljaje prosila Berta, naj jo odvede proč. A on, ki je misel na bližnji polom dramila vraga v njem, je silil le bliže in bliže. Saxon se je oklepala Blllyja, ki ji je s komolci In rameni počaai in premišljeno delal pot. 'Tu nI kraj za dekle," je zagodrnjal, s pri-tvorjeno razmišljenostjo gledaje nanjo, med tem ko je s komolcem mogočno dregnil velikega Irca v rebra, da se Je umaknil. "Zbili ae bodo, samo da začno vleči. Pijače je bilo pre-več in to veste, da Irci ne strpijo brez tepcža" Malh llahor (Pittsburgh): Saxon se je kaj malo ujemala s temi zajetnimi moškimi in ženskami. Vsa majhna je bila videti, vsa nežna in krhka, kakor bitje z drugega sveta. Samo Billyjevi močni, izvež-bani udje in njegove trde mišice so ji pomagale. Venomer se je oziral po ženskah, ki so ju obdajale, od obraza do obraza, in se nato spet in spet vračal k njej ter opazoval njen obraz; in Saxon je dobro čutila, kako različna se mu vidi od njih. Kak tucat korakov od njiju je nastal hrup; Z&čuli so se kriki, udarci so tleskali in množica se je jela prerivati. Velik moški, ki ga je gneča pahnila v stran, se je zaletel v Saxono in jo tesno pritisnil k Billyju; ta je iztegnil roko, ga zgrabil za ramo in ga odrinil dokaj manj rahlo kakor po navadi. Žrtev je nehote revkni-la, okrenila gfavo ter pokazala svoje od solnca zardelo plavo lice in nedvomno togotne irske oči. "Kaj te pa srbi ?" je zarežal. "Glej, da se spraviš; na poti si mi," je bil Billyjev zaničljivi odgovor, ki ga je podčrtal nov pahljaj. "Precej ti polomim tvoj grdi rilec, le počakaj," je napovedal Irec z glasom, ki Se je dušil od togote. A tedajci se je njegov obraz izpremenil. Re-žanje je izginilo z ustnic in jezne oči so postale vesele. "I, seveda si ti," je rekel. "Nisem te spoznal. Videl sem te, kako si potolkel tistega strašnega Šveda, čeprav so te potlej oaleparili za zmago." "Ne, tega pa nisi videl," je dobrodušno odvrnil Bili. "Tisti večer si videl, kako sem jih dobil polno grbo. Odločitev je bila čisto pravilna." Irec je zdaj kaj sijal. Hotel se fe prikupiti z lažjo, in to, da jo je Bili tako to£no zavrnil, je samo povečalo njegovo spoštovanje do njega. "Nu, kakopak, vražje je padalo," je priznal, "a ti si se branil kakor sedem divjih mačkov. Samo da izderem roko, pa ti bom stisnil desnico in pomagal, da spraviš svojo gospodično naprej." Sodnik, ki si je zaman prizadeval, da bi spravil množico s poti, je sprožil svoj samokres v zrak in vlečenje za vrv se je pričelo. Zahru-melo je kakor v peklu. Saxon, ki sta jo varovala njena krepka spremljevalca, je bila dovolj spredaj, da je videla večino tega, kar se je dogajalo. Možje ob vrvi so vlekli in se napenjali, da so jim sklepi pokali In jim je od napora tiščala kri v glave. Vrv je bila nova in ker so jim roke spodrsavale, so njih žene in hčere skakale na pomoč, zajemale polna prgišča prsti ter jo usipale na vrv in na roke svojih moških, da bi lahko bolje zagrabili. Tršata ženska srednjih let, od tekmovalske strasti vsa iz sebe, je zgrabila za vrv in jela vleči z možem vred, hrabreč ga z glasnimi kriki- Neki paznik nasprotne stranke jo je vrešče-čo zvlekel proč, a tisti mah je že padel kakor bik, zakaj eden izmed pristašev ženine stranke ga je bil udaril za uhe. TVjdi njega so takoj pobili in mišičaste ženske so se zdaj v boju pridružile svojim možem. Zaman so sodniki in pazniki moledovali, prigovarjali, tulili in žugali s pestmi. Moški in ženske so vsi vprek skakali k vrvi in vlekli. Zdaj se ni več borila stranka s stranko, ampak ves Oakland in Sari Prancisco sta slavnosno drla drug zoper drugega v boj. Roke so dvojno in trojno grabile druga preko druge, trudeč se, da bi prijele za vrv. In roke, ki niso mogle nikamor prijeti, so se krčile v kepe členkov in padale po čeljustih paznikov, ki so trgali neupravičene tekmovalce od vrvi. (Dalj« prihodnji«.) Doživljaji vojaškega prostovoljca (Nadaljevanja.) II Ko je vlak, na katerega no na« naložili, ?J* T n*Knw,i ,,ped čil do kote predno amo pri Ali v i ^ kjer Nmo dobili na- domobransko vojašnico. Tu >mo' jnjr *tv,iri' m<%d t,mi *kodw* polegli po "turih s alamo naloga-! ln ■t«*1*"10«'' Te robe nismo nih vrečah in vsi premočeni pre- P°lrpl>ovl|M» š^aaj 11 dali nam niso spali prvo noč v Kasarni Takrat IM>,Hm® brane in jaz sem moral se je šele pričela prava vojaška R^*^« 'I* mi zadostovale di aciplina. kajti i.r ttt"daj zjutraj J*>Htvine, ki aem jih prinesel s m. nas zapodili na dvorišče. kjer|Hrl,°j-Je moral vink t-lmik predata-' Potem viti svojo grupo ter pokazati, ko •'ko jo je iz\e>l»nl Suh »vt«.v,. djs j* bil pohvalj. i, da nI bil za- ','7.......... .T" v" man narednik in „. to P ' ' je bil on-zelo ponoa+n. tlati dan a« nam dab nova uniforme domobranskega |a»lka, kape, znake ter puške, katere jej namreč, da nas iaka k u hujše ko smo d<»bih tist« atvari v akladišču, smo odkora kali v vojašnico, kjer «mo jih | Na n strah k i ča»l nik je imel dolg govor, v katerem je rekel, da »nuno atra->111 železniške proge, kar smo z Venel jem oreleli Hali amo ae ga. Zatem je začel klicati imena in določevati, katera skupina bo to ali drugo progo stražila. Kar nas je bilo Belokranjcev smo dobili nalogo, da čuvamo dolenjsko progo od Ljubljane do Metliki-. Jaz sem napeto poslušal, na katero stražo me bodo poslali, in bil sem presenečen, ker moje ime ni bilo klicano. Zdelo Ne mi je, da sem odveč in tuhtal sem, kam me bodo no-slall. Ob |H'tih popoldne je prišlo povelje za odhod na dolenjski kolodvor, in jaz sem se obrnil na podčaatnika z vprašanjem, če bom tu oatal. ker mojega imena niso klicali. Odgovoril mi je, naj grem h svojo skupino, me bodo že kam vtaknili, kajti v Ljubljani me aploh več ne marnjo. Hitro sem pograbil avoje stvari ter odš« I na dvorišče za njimi. Tam so dali vsakemu skodelico zelene juhe. ki ml je dobro teknila, V mojem Želodcu ni bilo nič gor. kegu. mlkar Nem šel od doma in Juha me je nekoliko ogrela. Potem Nmo odšli na kolodvor in zasedli dolenjski vlak. ki naa je odpeljal proti IWIi Krajini, "ki postaji ao izstopale l'rv| dve ata izstopil j v Rmanu r overjena jima je bila Strnhi «lv «-h predorov pmj po-ve|jM\om četovodje Adama Tu bi bil tudi ja* rad oatal. toda ved«! nisem nič, kje bom izsto- ' finflTITA pil. V glavo mi je šinila tolaš-Ijiva misel, da jo bom popihal domov, ko dospe vlak v Črnomelj, ker me nimajo še vpisanega. Upal sem, da se bom doma lepo navečerjal, a sem se motil. Ko se je vlsik približal Novemu mestu, je prišel ukaz, da tisti, ki še nimajo kraja določenega, izstopijo tam, ker bodo tvorili re-zervo. Z večerjo ni bilo nič, kajti treba se je bilo pokoriti ukazu. V Novem mestu so nas nastanili v sokolski telovadnici, kjer je bil tudi kader od dolenjske proge. V okolici smo imeli dosti opravka, glavna straža pa je bila na kandijskem železniškem mostu, v katero so me uključili naslednji dan. Služba tu ni bila stalna, ker nas je bilo precej šnje število in smo se lahko vrstili. Ko sem prišel po 24 urah iz službe, me je že čakal oče. Prišel je peš iz osem ur oddaljenega kraja in s težkim nahrbtnikom. Na vrhu Gorjancev ga je dobila nevihta s točo in se je močno prehladi!. Srečanje z očetom je bilo seveda prisrčno in tudi težkega nahrbtnika sem bil vesel, poleg tega pa mi je dal nekaj denarja. Jestvin sem se takoj loti) in jih s slastjo povžil. Ker je bilo že pozno zvežer, je oče prespal, noč z menoj v začasnem taborišču. Naslednje jutro se je poslovil od mene in se podal proti domu. Dolgo pot je moral premeriti peš, ker potniški in tovorni vlaki niso več vozili civilistov. Zaposleni so bili namreč prevažanjem vojaštva na italijansko fronto. Po petih dneh bivanja v Novem mestu je prišla plača za vse stražnike ob dolenjski progi in vsak je dobil 14 kron. Takrat so poslali še na vsako stražo nadaljnjega prostovoljca, da je nesel denar, in kamor so jih poslali, tam so tudi ostali. Jaz sem bil poslan v Šmarje, kjer je četovodja razdelil denar med stražnike, in bil sem vesel. Ko smo prejeli denar, je bila Skrjančeva gostilna polna gostov, kajti grošev je bilo dovolj. V Šmarju se nam je dobro godilo, kajti na stražo smo hodili v dolgih presledkih, ker nas je bilo veliko število in smo se lahko vrstili. Za hrano smo plačevali krono na dan, naša plača pa je bilo 30 kron za vsakih deset dni. Jaz sem bil na hrani pri nekem kmetu v vasi Tlaka in bila je izvrstna. Kdor je znal varčevati, je lahko prihranil denar, kajti avstrijska krona je imela tedaj še veliko vrednost. Varčevalcev je bilo malo med nami, kajti Skrjančeva črnina je bila preveč sladka. in r Po šestih tednih službovanja v Šmarju nas je prišla neka skupina iz Ljubljane zamenjat. Tež-(o smo se ločili od lepega kraja n še težje od dobrih ljudi, katerih smo se že tako privadili, da smo se počutili, kakor da bi bili doma. Premestili so nas v Kri-ževsko vas pri Metliki, kjer smo okupirali neko prazno hišo. Tani smo stražili steno nad Kolpo, po kateri teče železniška proga. Tu sicer ni bilo tako prijazno ko V Šmarju, a jaz sem bil vseeno vesel, ker sem se lahko vsako nedeljo sestal s svojci. Naš poveljnik je bil desetnik France Jutraž iz Metlike, s katerim sem se večkrat sporekel. To mi ni ugajalo in zato sem prosil poveljnika Ziherla. naj me premesti in on je ugodil moji Želji. Premeščen sem bil v Žalno pri Višnji gori. kjer sem bil dodeljen skupini, ki je stražila železniški most pri Veliki loki. Na hrani sem bil nekaj časa pri go stilničarju in trgovcu Javorniku v Žalni, ki pa se mi ni dopadla in sem jo kmalu pustil. Potefi sem jo dobival v nekem malem Fraak HeUer: BRZOVLAK (Nadaljevanja la konae.) — Neumnost, neumnost. Kdo je blazen ? Kdo je pri zdravi pameti. Prosim, da mi dovolite o-brniti se s tem na dva prisotna strokovnjaka. Ali bi hotel eden izmed njih proglasiti drugega za povsem normalnega? Profesor Freudenthal si je od-kašljal. — Vprašajte, ali je sploh kdo na svetu povsem normalen ali ne, obsega quaternio termino-rum, ki onemogoča neposredni odgovor nanj, ker se rabi pojem "povsem normalen" v tem primeru v dveh čisto . . 7. — Imenitno! — je vzkliknil sir Archibald. — Jasno in točno. A vi; gospod? Gerdt Lyman se ni mogel premagati, da bi ne izgovoril svoje priljubljene teze: — To, kar imenujemo povsem i Da opravljate to ogromno delo? — Da, — je odgovoril blaznež. — To dela in upa, da bo mogel to nadaljevati v tem čudnem novem svetu. On je večji blaznež kakor jaz. Povejte mi, ekscelen-ca, kdaj nastopijo boljši časi? — Ce bi človek to vedel, — je odgovoril sir Archibald. — Tovarna usnjenih izdelkov, bro-darstvo, založništvo, ladjedelnica .. . Boljših časov gotovo ne bo, dokler svet ne bo spoznal, da kdor noče delati, tudi ne sme dobro živeti. . — Oho, — je menil blaznež, — to pa lahko še dolgo traja, ubogi Siejjfried. — Treba je delati in čakati, — je dejal Siegrfried Brandsted-ter. XIII. Parnik "Niels Ebbesen" je od- - ....V..ujtiliv/ J/UHOI.III ' — jC v. v. - normalen človek pri zdravi pa-j^J®1 iz gdanskega zaliva proti meti v polnem pomenu besede,i severozapadu. Na njegovem kro-takega človeka sploh ni na sve-1 80 staIi triJe švedski gospo-tu. Moj prijatelj v dostojnem dJe- Ko 8e Je Gerdt Lyman vrnil trikoju je prav tako normalen,!v hotel "Krakov", je končno na- kakor vsi drugi, ima pa nekaj, česar nimajo vsi drugi. Rešil je svoje mesto kar pred dvema zunanjima sovražnikoma. Moža, ki je rešil domovino, pa ne smemo aretirati, čeprav bi imel en kolešček preveč v glavi. Poveljnik redarjev svobodne države je salutiral. — Ali misli tO vaša ekscelen-ca resno? Tale tu, da bi bil rešil . . . — Seveda, baš on. Njegova zasluga je, da niti boljševiki, niti Poljaki niso gospodarji Gdan-ska. Jaz, angleški komisar, izpričujem to in se mu zahvaljujem za to diplomatsko zmago, pa tudi za otečen nos. Ce bi bila na svetu pravičnost, bi ga morali proglasiti za drugega ustanovitelja Gdanska. Nedvomno bi bilo pa treba postaviti na trgu njegov kip, oblečen v preprost, toda dostojen triko. — Ali bo potrdila vaša eksce-lenca, da smo ravnali po povelju, ko smo ga izpustili? V tem primeru . . . — Z veseljem, z veseljem. Redarji so izpustili blazneža in odšli. Takoj za njimi jo je urnih korakov odkuril še nekdo. Bil je Jakob Isocki. To je presegalo njegovo zdravo pamet. Zbegano se je oziral po dvorani. V enem žepu je imel sukneno vrečico, ki jo je naglo pobral. — Ce se ne motim, - je dejal sir Archibald, — je odnesel vaš prijatelj vrečico, ki ni bila podobna njegovi. — Kar naj jo ima, —je dejal blaznež, — saj je mnogo trpel, predno jo je dobil. Tudi profesor Freudenthal in Gerdt Lyman sta se plazila proti vratom. — Gospoda, — je dejal gospodar prijazno, — v veliko čast mi je bilo, da sem vaju mogel sprejeti pod svojo streho. Obžalujem samo, da me ni bilo doma. Oziral sem se po svetu, kako se je izpremenil ta čas, ko sem bil tu zaprt. Take norišnice še svoj živ dan nisem videl. Povejte mi nekaj, predno odideta in nikoli več ne bom skrivil lasu na psihopatov! glavi. Zakaj pošiljajo nekatere norce v norišnico, druge pa v ministrstva? Zakaj morajo sedeti nekateri v tapecira nih celicah, drugi pa v tapecira nih naslanjačih? Psihopata nista odložila svo jega slovesa, da bi mu pojasni la to. Brandstedter je pokazal na zlato, razmetano po tleh. Ali je to tvoje? '— Da. Toda nočem ga več zakopavati v zemljo, kakor svetopisemski mož. Vse vložim v tvojo trgovino. Ti si bil pn i pame-ten mož, ki sem ga srečal v tem čudnem novem svetu. — V mojo trgovino? — je v hotel šel rezultat brzojavk, ki.jib je pošiljal v svojo domovino. Dva izmed njegovih nastavljenih akceptantov sta se krep-čala s čašicami Kurfiirstlicher Magenbitter v pričakovanju, da se pojavi. Poravnala sta njegov račun v hotelu, ga posadila v avto in odpeljala naravnost na parnik, da bi se odpeljala domov. — Garanti nočejo slišati niti besedice o tem, da bi dobil še kak belič. Izvohali so, da je tu prav blizu Gdanska kvartopir-ska beznica. Niti za hip niso verjeli, da sediš v mestu pri nogah psihopatičnega Gamaliela. Poslali so naju sem, da bi te pripeljala nazaj. Domov moraš in dovršiti izpite, pa če ti je prav ali ne. ^SS^se^mbh — Niso verjeli, da štiai pri profesorju Freude« g je dejal Gerdt Lvmat Kar poglejta. pričevalo, da «em profesorju Freudenthal" mislita, da profesor laže'' Akceptanta sta prečita!, th^r10 Pr0feS°rja ^ — Da, to je v redu. Tod kar nama ne govori, da si rab Ali veš, kaj nama Je dal vratar tvojega hotela J niti eno noč nisi spal v 8Voj ftelji, odkar si stanoval telu. ~ Df' ker ^'m se zakleti študiral. Hahahahaha! Kam. kje zaklenil ? — Skupaj s profesoj Freudenthalom. Toda tega brž ne verjameta. — Ne, gotovo ne pripravi kogar do tega, da bi to v] zdaj se pa odpelješ domov ii delal, — je dejal eden izmet ceptantov škodoželjno. — ti ni več pomoči. Gerdt Lyman je zamrmri kakšen blagoslov delu. Človek je vsaj videl rev< jo, — je rekel drugi akcep — Kdo bi si bil mislil, da današnjih časih kaj takega goče. Nihče ni odgovoril. Pj "Niels Ebbesen" je plul nevtralnemu pristanišču, v so padale, politike so mor globok mir je počival nad tom. aFFICe T«l*pbon« Harrlaon Izmerno Ob nedeljah: Um: n tTII J > nizke Ctne. I Mjah: 9 do 1 | 8:10 du K :10 | 32 6 s stati; s i OpjK.sii, n,m> s 1 hri', j,i n„, NAROČITE «1 DNEVNIK PROSVETO nino. Ker pa člani U plačaj« pri aaeamenta $1.20 ta tednik, m jim t ki M L aini^rtV' "f? **«* I« * JS drli. ai bl rad «tal lin vsak dan. Cena Uato Proarata ja: SSi t?™ " KWWd0 » " U Cicro ln Odcaro J,. I r™ *................ŠJe 1 tednik in......... J ■..............................I tadnika in.......... "..............................t tednik« in....... ...... .............. l w « tednika ln....... ...... tednikov in..... ...... B|| I tednikov ia............. Za Evropo je..............$9.0« O^iTS"* 'F*?1 pr,,o4ft* vioto denarja .U Ordor v pi.mo i. .i naročite Proeveto, liat. U je vaia la.tnina. PoJaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fl.n ZFSpr<* ?d družIn* 1" bo zahteval tam .vej liat tednik, moral tiati član iz dotične družin«, ki je tako .kupno naročen, n. d. Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati d< vsoto Hatn Proaveta. Ako tega ae store, tedaj mora upravniltvo datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lairndal« Ave.. Chicafo, ID. Priloicno pošiljam naročnino ia llat Prosveto v«oto I....... ° .........................................CL draltrs It.. Naslov ................................... Ustavite tednik in ga pripiiit« k moji narrtaini od sladkih /Isse* družine: l) ............................................CL drnfttvs It... ............................................Cl. draltrs It.. 4) ............................................CL draltra It.. ............................................CL drul»7s It.. ................................Drla ve ................. Nov aarotal*............................ .................... ----* J" « luni ii, 11in|fTm — mlinu poleg mosta v Veliki loki j vPr**»* Brandstedter. — Toda ki je bila bolja in sem zanjo tu-' v katori trgovine? V d i manj plačeval. alje prihodnji* > PODPOR. HI.OVR.NSK A NARODNA NA JRDNOTA Udsla svoja poMlkari)* ln 1» n« liat Protvrfa sa koristi, tav po- j irefcao aeitarl)o svojih dr.Mov la Ila not ve la aa propaesado avojih t-d*l. Nikakor M »• »a propacaado drusih podpornih orfanisartj. Ves ka oriaaivscija Ims ohttajao avoje ■laailo. TorrJ affIUtorifal doploi la natnanlls drarlk pndporoih or««nlta-rlj la ajih drollev aa| a« ar pnlilj.j« i U*t« Preerrta. moje trgovine tovarno za usnjene izdelke, v tovarno likerjev, v brodarstvo. v žago. v papirnico, v založništvo ali v novo ladjedelnico? — To je vseeno. —^ je odgovoril blaznež. — Vloži ga tam. kjer je najbolj potreben. — Tovarna likerjev, tovarna usnjenih izdelkov, brodarstvo. žaga, papirnica, založništvo, ladjedelnica. — je dejal sir Ar-(hiba k I široko odprtih oči. — Brandatedter, pa \vndar ne boste trdili, da sami vse to vodite? TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvst slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem jeziku in di VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAM S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnile daje eodstvo tiskarne Cene smerna, aaijsko delo prv« mu PliHo po teformarij« aa aaalrr: s. n. p. j. printer; 26S7-59 SO. LAWNDALE AVF.M« Telefon Rockwell 4*M CHICAGO. ILL- lam m šahe as