Miha HUMAR-; pregled registriranih biocidnih pripravkov za zaščito lesa na slovenskem tržišču Na področje zaščite lesa je v veliki meri vplivala Direktiva o biocidih (Biocidal Products Directive) (BPD 98/8/EC). Direktiva uvršča biocide v 23 različnih vrst izdelkov, med njimi je tudi skupina, ki pokriva zaščito lesa (8. razred: Pripravki za zaščito lesa). BPD definira zaščitna sredstva za les kot pripravke, ki jih uporabljamo za zaščito lesa pred nezaželenim obarvanjem zaradi okužbe z glivami in plesnimi, pred trohnenjem in pred insekti. V to skupino spadajo sredstva za: zaščito hlodovine na žagarskih obratih, zaščito sveže razžaganih ali suhih lesenih polizdelkov in zaščito končnih lesnih izdelkov. Zaščitne pripravke v skla- du z BPD lahko uporabljamo za preventivno, naknadno in kurativno zaščito lesa. Na slovenskem tržišču je bilo januarja 2010 registriranih 1243 biocidnih pripravkov, namenjenih za različne namene uporabe, kot je razvidno iz preglednice 1. Za zaščito lesa (vrsta izdelka 8) je bilo priglašenih 7 % pripravkov (92) (Nekateri pripravki so registrirani za več namenov uporabe, nekateri pa se celo uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva) (http://www.uk.gov.si/).Ta podatek jasno nakazuje, da so zaščitni pripravki za les ena izmed najpomembnejših vrst biocidnih izdelkov. Preglednica 1. Število registriranih biocidnih pripravkov v Sloveniji v odvisnosti od namena uporabe (vrste izdelka) Vrsta izdelka Namen uporabe Število Delež (%) 1 biocidni pripravki za človekovo osebno higieno 117 9 2 razkužila in drugi biocidni pripravki za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu 269 22 3 veterinarsko higienski biocidni pripravki 29 2 4 dezinfekcijska sredstva za območja s hrano in krmo 114 9 5 sredstva za razkuževanje pitne vode 3 0 6 sredstva za konzerviranje v vsebnikih 19 2 7 sredstva za zaščito (ohranitev) prevlek 15 1 8 pripravki za zaščito lesa 90 7 9 pripravki za zaščito vlaken, usnja, gume in polimeriziranih materialov 7 1 10 zaščitna sredstva v gradbeništvu 10 1 11 pripravki za zaščito sistemov hladilnih tekočin in predelovalnih sistemov 14 1 12 pripravki, ki preprečujejo nastajanje sluzi (slimicidi) 3 0 13 sredstva za zaščito tekočin v kovinarski industriji. 14 1 14 Rodenticidi 89 7 doc. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: miha.humar@bf.uni-lj.si X > CD d œ d O O Vrsta izdelka Namen uporabe Število Delež (%) 15 Avicidi 0 0 16 Moluskicidi 0 0 17 Piskicidi 0 0 18 insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev 210 17 19 repelenti in sredstva za privabljanje (atraktanti 41 3 20 konzervansi za hrano ali krmo 0 0 21 pripravki za preprečevanje naselitve organizmov na površini, ki je v stiku z vodo (antivegetacijska sredstva) 3 0 22 tekočine za balzamiranje in prepariranje 0 0 23 nadzor drugih vretenčarjev 0 0 pripravki registrirani za več vrst izdelkov 196 16 Skupaj 1243 100 Preglednica 2: Aktivne učinkovine, ki se uporabljajo za zaščito lesa in so vključene v program ocenjevanja. Iz preglednice so razvidne aktivne učinkovine, ki so že vključene na Aneks I Direktive o biocidih (98/8/EC) in število registriranih biocidnih pripravkov, ki vsebujejo posamezno aktivno učinkovino v Sloveniji. Št. Učinkovina CAS Vključenost na Aneks I Število biocidnih pripravkov s to učinkovino 1 IPBC 55406-53-6 Da 39 2 permetrin 52645-53-1 26 3 propikonazol 60207-90-1 Da 25 4 borova kislina 10043-35-3 Da 23 5 Cu(II) karbonat—Cu(II) hidroksid (1:1) 12069-69-1 9 6 DCOIT 64359-81-5 9 7 ADBAC 68424-85-1 8 8 diklofluanid 1085-98-9 Da 5 9 tebukonazol 107534-96-3 Da 5 10 dinatrijev oktaborat tetrahidrat - DOT 12280-03-4 Da 4 11 cipermetrin 52315-07-8 3 12 Cu oksid 1317-38-0 2 13 kreozot 8001-58-9 2 14 tolilfluanid 731-27-1 Da 1 15 diamin 2372-82-9 1 16 fenpropimorf 67564-91-4 Da 1 17 fenoksicarb 72490-01-8 1 18 etofenproks 80844-07-1 Da 1 19 Bardap 26 94667-33-1 1 20 N-Didecil-N-dipolietoksiamonijev borat / Didecilpolioksetilamonijev borat 214710-34-6 1 Št. Učinkovina CAS Vključenost na Aneks I Število biocidnih pripravkov s to učinkovino 21 K-HDO 66603-10-9 Da 0 22 Cu-HDO 312600-89-8 0 23 vodikov cianid 74-90-8 0 24 tiabendazol 148-79-8 Da 0 25 dazomet 533-74-4 0 26 dinatrijev tetraborat 1330-43-4 Da 0 27 sulfuril fluorid 2699-79-8 Da 0 28 borov oksid 1303-86-2 Da 0 29 Cu dihidroksid 20427-59-2 0 30 natrijev sorbat 24634-61-5 0 31 BKC Zmes več kemikalij 0 32 flufenoksuron 101463-69-8 0 33 tiametoksam 153719-23-4 Da 0 34 klotianidin 210880-92-5 Da 0 35 DDAC Zmes več kemikalij 0 36 TMAC Zmes več kemikalij 0 37 bifentrin / bifenat 82657-04-3 0 38 ciprokonazole 94361-06-5 0 39 klorfenapir 122453-73-0 0 40 tiakloprid 111988-49-9 Da* 0 *Opomba: Nova učinkovina, ki je leta 1998 še ni bilo na trgu Pred začetkom implementacije Direktive o biocidih, je bilo na trgu 81 aktivnih učinkovin za zaščito lesa (Hughes, 2004). Po uvedbi strožjih zahtev Direktive o biocidih (98/8/EC) se trenutno lahko uporablja le še 40 aktivnih učinkovin (preglednica 2). 17 aktivnih učinkovin je že uvrščenih na Aneks I, Direktive o biocidih (98/8/EC). Biocidi na Aneksu I so prestale zahtevno presojo o njihovi okoljski primernosti. Preostale učinkovine na to presojo še čakajo. Pričakovati je, da vse aktivne učinkovine iz preglednice 2 ne bodo uvrščene na Aneks I. Trenutno je najbolj pod vprašanjem kreozotno olje. Trenutna pogajalska izhodišča nakazujejo, da bo kreozot dovoljen le za zaščito lesa v tretjem razredu izpostavitve in to le za prehodno, petletno obdobje (http://ec.europa.eu) (Humar 2010). Pri tem velja opomniti, da so železniške pragove uvrstili v tretji razred izpostavitve, saj naj bi se pragovi večinoma uporabljali na nasipih, kjer ne prihaja do zastajanja vode. V zaščitnih pripravkih registriranih na slovenskem tržišču se nahaja le 20 različnih aktivnih učinkovin. Med 90 registriranimi pripravki jih kar 39 vsebuje IPBC, 26 permetrin, 25 propikonazol in 23 borovo kislino (preglednica 2). Večina registriranih pripravkov za zaščito lesa je sestavljena iz več kot ene aktivne učinkovine, v povprečju 1,8 (Preglednica 3). Vendar po drugi strani, kar 43 % vseh zaščitnih pripravkov vsebuje 1 učinkovino, 32 % dve učinkovini, 24 % tri učinkovine in 1 % štiri aktivne učinkovine. Sestava pripravkov z le eno aktivno učinkovino je prikazana v preglednici 4. V teh pripravkih za zaščito lesa se najpogosteje uporablja borova kislina (11), IPBC (6) in permetrin (6). Ti pripravki so namenjeni za zaščito lesa le pred lesnimi insekti (borova kislina, permetrin ...) ali glivami (propikonazol, ADBAC .). Edina izjema je kreozot, ki je že sam po sebi zmes več sto različnih spojin. Zaščitni pripravki z dvema aktivnima učinkovinama v večini primerov temeljijo na kombinaciji IPBC-ja z insekticidi (permetrin) ali fungicidi (propikonazol, DCOIT). S tem dosežemo večjo učinkovitost zaščite. Druga pogosta kombinacija pa je kombinacija borovih učinkovin z bakrovimi pripravki. Bakrovi pripravki so znani fungicidi, borove spo- Preglednica 3: Število aktivnih učinkovin v posameznih pripravkih za zaščito lesa Preglednica 6: Sestava registriranih pripravkov za zaščito lesa s tremi aktivnimi učinkovinami Število aktivnih učinkovin v pripravku Število registriranih pripravkov za zaščito lesa 1 40 2 29 3 22 4 1 Skupaj 92 Aktivna učinkovina Število biocidnih pripravkov borova kislina 11 IPBC 6 permetrin 6 propikonazol 5 ADBAC 4 dinatrijev oktaborat tetrahidrat 3 diklofluanid 2 kreozot 2 Cu(II) karbonat / Cu(II) hidroksid (1:1) 1 Preglednica 5. Sestava registriranih pripravkov z dvema aktivnima učinkovinama Aktivne učinkovine Število biocidnih pripravkov IPBC propikonazol 8 permetrin 7 DCOIT 5 borova kislina Cu(II) karbonat / Cu(II) hidroksid (1:1) 4 bakrov oksid 2 DCOIT 1 fenpropimorf 1 cipermetrin propikonazol 1 Preglednica 4: Sestava pripravkov za zaščito lesa le z eno aktivno učinkovino Aktivne učinkovine Število biocidnih pripravkov IPBC permetrin propikonazol 6 DCOIT 3 cipermetrin propikonazol 2 flufenoksu-ron propikonazol 1 boraks ADBAC 1 Cu(II) karbonat / Cu(II) hidroksid (1:1) borova kislina ADBAC 3 permetrin tebukonazol diklofluanid 3 tolilfluanid 1 propikonazol tebukonazol fenoksikarb 1 -diamin etofenproks 1 jine pa imajo vlogo insekticidov in sekundarnih fungici-dov (preglednica 5). Tudi v zaščitnih pripravkih s tremi učinkovinami se najpogosteje pojavlja IPBC (preglednica 6). V teh pripravkih so navadno tri učinkovine: insekticid (permetrin, ciperme-trin, borove spojine...), biocid, ki deluje proti glivam raz-krojevalkam (bakrove spojine, tebukonazol, propikonazol, DCOIT, ADBAC ...) in glivam modrivkam (IPBC, dikloflua-nid, tolilfluanid ...). S temi pripravki najceloviteje zaščitimo les pred večino lesnih škodljivcev. Kakorkoli, zavedati se moramo, da kljub temu, da nekateri zaščitni pripravki vsebujejo širok spekter biocidnih učinkovin, vsi niso namenjeni za zaščito lesa v stiku z zemljo (4. razred izpostavitve). Za zaščito lesa v stiku z zemljo so primerni le pripravki, ki vsebujejo bakrove aktivne učinkovine ali kreozotno olje, in se v lesu dobro fiksirajo. literatura: 1. http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/ RBP-februar10.pdf Register biocidnih proizvodov (15. 2. 2010) 2. http://ec.europa.eu/environment/biocides/creosote.htm Creosote Stakeholder Consultation (15. 2. 2010) 3. Hughes A.S. (2004) The tools at our disposal. Bruselj, COST E22, 11 4. Humar M. (2004) Zaščita lesa danes - jutri. Les, 56: 184-185 5. Humar M. (2010) Kreozotno olje , quo vadis, Les, 62: 19 6. Biocidal Products Directive 98/8/EC (1998) Official Journal of the European Communities L 123:1-63 7. Aneks I Direktive o biocidih 98/8/EC (2010) http://ec.europa. eu/environment/biocides/annexi_and_ia.htm (24.2.2010)