Posamezna številka 6 vinarjev.
siev. 23. Izvcn Mubijane 8 vin. v uudiimL v sreflo, 29. laooariii 1913.
Leio XL1.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 26'—
za	en meseo „ ■ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'—
za	ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto aaprel . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemati nescCno „ 1*70
== Sobotna izdaja: =
za oelo leto........ 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— sa ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (Ti mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale.osmrlsice Itn:
enos.olpna »e.itvrsta po 18 vin.
'	Poslano:---1
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
0ar Drednlitvo je v Kopitarjevi nltol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne =: sprejemsjo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnica avstrijske St. 24.797, ogrsko 26.5U, bo: n.-hero. št. 7563. — Upravntškega teleiona št. 138.
Današnla številka obsega 6 strani.
Jelchspost" te njene grozoviiosii pa angleško Časopisje.
London, 26. jan.
Zares čudno, a vedno resnično je staro reklo: Dei quem perdere volunt, prius dementant. Neverjetno je, kako daleč so nekateri krogi zašli. Še bolj neverjetna je brezglavost njihove politike, ki je v inozemstvu sploh, posebej pa na Angleškem napravila zelo močen vtis.
Naj poročam, kako mislijo nekateri angleški listi o znanem »Reichspostinem« članku o tajnih zavezniških grozovitostih, na katerega ste i vi primerno odgovorili. •■»Pall Mali Gazette« piše 18. t. m.: »Reichspost« priobčuje dolgo poročilo o srbskih grozovitostih nasproti Albancem, o katerih naivno pravi, da ne zahteva od Evrope, da bi jih verjela. Gotovo je, da se v nobeni vojski ne uporablja rožne vode in ni dvoma, da se je z ozirom na to, da so se na obeh straneh bojevale irre-gularnc tolpe, prigodilo celo število »obžalovanja vrednih dogodkov«. Ali mi ne pozabimo dogodka s konzulom iz Prizrena ter hočemo boljših dokazov nego so oni, ki jih podaja avstrijski časnik, predno moremo kot evangelij sprejeti njegovo naštevanje klanja in požiga.«
Ugledni »Times« pa piše istega dne, potem ko omeni »Reichspostin^ članek ter priobči njen poziv:
»Eno pa je hujše od klanja in grozo-vitosti, in to je njihovo izrabljanje za namene, pri katerih človeško čustvo ne igra nobene vloge. Skrajno verjetno je, da so srbski, grški, bulgarski, pa tudi turški irre-gulari izza počcika balkanske vojske zakrivili grde ckscese in da je tudi niogočfe, da tudi redovilc čete teh držav niso čisto brez krivde. Zanesljive evropske priče so zaznamovale obžalovanja vredno dejstvo, da so premagane turške čete poklale kri-stranjske prebivalce mnogih vasi, ko so bežale proti jugovzhodu. In verjetno je, da so bulgarski in srbski kmetje, bodisi pripadajoči organizovanim vojaškim kadrom ali ne, porabili svoje orožje, da sc maščujejo nad plemenom, ki je prinesel s svojo krvoločnostjo in ropanjem toliko gorja nad njihove očete. Nepristranska evropska komisija je brez doma mogla zbrati strahovit seznamek vednega gorja in trpljenja. Ali preiskovanje te komisije bi se moralo iztegniti na metode, s kate-
rimi se je v Avstriji, Nemčiji in celo na Angleškem organizirala časniška vojska za izrabljanje teh grozovitosti. Tedaj bi se našlo, da je bila ta vojska tako urejena, da se vrši istočasno z mirovno konferenco z namenom, da kompromitira balkanske zaveznike v evropskem javnem mnenju. Dalje bi preiskava bržčas tudi našla, da prvi povzročitelji niso popolnoma prosti krivde krvi, Drugače bi bilo težko razumeti, kako da je mogoče, da je bila organizacija te vojske že naprej znana v dobro poučenih krogih v Carigradu, da so jo prerokovali že pred šestimi tedni ter označili njen namen. Ako naj se taka preiskava vrši, naj bo temeljila in naj gre neizprosno tja do korenine.«
Menim, da tako odločna zavrnitev po tako uglednem listu, ki redkokdaj rabi tak ton, zadostuje, da ni treba naštevati še drugih listov, ki so se več ali manj ostro izrazili, o prepozornem namenu lega krščanskega lista. Če bi ljudje v njegovem uredništvu vedeli, koliko so s svojo neprestano gonjo proti jugoslovanskim narodom, zlasti Srbom, škodovali ugledu in koristim Avstrije in katoliške Cerkve, bi saj sedaj nehali s svojim nerazsodnim hujskanjem.
Dunaj, 28. jan-
Nadvojvoda Rainer f.
Začetkom seje je predsednik dr. Syl-vester prečital proslavo včeraj umrlega nadvojvode Rainerja, katerega življenje je bilo v tesni zvezi z avstrijsko ustavo. Leta 1857. jc nadvojvoda na cesarjevo željo prevzel vodstvo tedanjega centralnega državnega zbora, ki je tri leta pozneje položil temelj sedanji državi. Bil jc predsednik Schmerlingovi vladi, ki je z februarskim patentom zasidrala državni centralizem. Podpisal je protestantovski patent, s katerim je bila ukinjena verska edinost v državi. Leta 1863. je hotel odstavili jezuite v gimnaziji v Feldkirchu in v Dubrovniku, pa ni dobil najvišjega dovoljenja. Leta 1865. je opustil aktivno politiko in se mnogo bavil z vedami in umetnostjo, za katero je žrtvoval velike svote. V svojem zasebnem življenju je bi! blag, darežljiv in skromen. Rad je občeval r. pri-prostimi ljudmi, pri katerih je bil jako priljubljen. Sicer je res, kakor je danes na-glašal v nemški zvezi načelnik dr. Gross, da je pokojni nadvojvoda zagovarjal ustavni centralizem, ki vzdržuje nemško
nadvlado, toda svobodnjak v sedanjem slabem pomenu besede ni bil. Obsojal je antisemitizem, nikdar pa zagovarjal židovski kapitalizem in njegove žalostne izrod-ke, — V znamenje sožalja je predsednik zaključil sejo in na 12. uro napovedal redno sejo.
Zdravstveni zakon.
Zbornica je pričela razpravo o novem zdravstvenem zakonu proti nalezljivim boleznim. Državni zbor se je že večkrat bavil s tem vprašanjem, lani, dne 24. oktobra je poslanska zbornica načrt zakona vrnila odseku. Večina se jc upravičeno ustrašila prevelikih bremen za posamezne občine, industrijo in obrt. Zdravstveni odsek, ki rned 26 člani šteje 13 zdravnikov in enega lekarnarja, je bil jako nevoljen, ko sc je moral iznova pečati z načrtom. To ne-voljo s trpkimi besedami izraža poročevalec dr. Michl. Glavni pomislek je, da načrt malim in revnim občinam nalaga prehudo breine. Zato jc odsek v sporazumu z vlado določil v predelanem načrtu, da država podpira revne občine v slučaju nalezljivih bolezni. Tudi nekatere druge pretrde določbe je odsek omilil, vendar pa mnogi poslanci še ne soglašajo z novim načrtom. V večjih trgih in mestih so varstvene naredbe proti raznim morilkam ljudi izvršljive, na deželi pa, koder ni zdravnikov, se bode marsikateri župan zahvalil za župansko čast in oblast, ako se bode ta zakon izvrševal z vso strogostjo, Naznanjati se bodo morali tudi vsi sumljivi slučaji, ki jih more siten birokrat uporabljati za kazni do 600 kron globe ali do dveh mesecev zapora. Tu tiči nevarnost. Z druge strani pa moramo zopet na-glašati, da prebivalstvo vobče na deželi prenizko ceni zdravje, zanemarja nevarne bolezni in večkrat kliče zdravnika, ko je žc prepozno. Načrt zakona ima dober in plemenit namen, o tem ni dvoma. Toda v rokah strogih birokratov more bit tak zakon brezova šiba za prebivalstvo v revnih pokrajinah in gorskih zakotjih. Jutri zbornica nadaljuje razpravo.
Seja je bila žc ob 3. uri končana, da more finančni odsek nadaljevati svoje delo,
Rusinska univerza.
Včeraj popoldne je rusinski klub sklenil soglasno, da pretrga nadaljne obravnave z vlado glede na vseučiliško vprašanje, Rusini namreč stoje na stališču, da sedanja univerza v Lvovu ni izključno poljska posest in so Rusini solastniki. Ker pa Poljaki Rusine smatrajo le kot goste v Lvovu in si hočejo to svoje stališče zavarovati
tudi za bodočnost, so Rusini storili svoj sklep v mnenju, da vlada soglaša s Poljaki. Rusini se boje, da morda ne dobe svoje univerze v dogovorjenem času in izgube še svoje pravice v Lvovu, ako odobre poljski načrt. Ta svoj sklep so sinoči naznanili ministrskemu predsedniku. Grof Stiirgkh je seveda prigovarjaj Rusinom, naj se nc prenaglijo in kujejo železo dokler je vroče. Vlada še vedno upa, da premaga težave in prepreči nevarnost rusin-ske obstrukcije. Avstrijski min. predsednik bi ne hotel bili, tudi ko bi imel »blago« za to.
Prea voisio.
VELESILE TURČIJE NE PODPIRAJO IN OSTANEJO ZA SLUcA.J VOJSKE NEVTRALNE. — ANGLEŠKE IN FRANCOSKE LADJE V TURŠKIH VODAH.
Dunaj. >Fremdenblatt« glasilo zunanjega ministra, izvaja: Iz mnogih kombinacij o sedanjem položaju v Carigradu in o mogočih posledicah sc more kot vodilno načelo pribiti, da, ako se Turčija željam Evrope ne prilagodi, ne more v nobenem oziru na pomoč Evrope računati in sta v tem vprašanju trozveza in iripetententa edini. Splošno se tud: sodi, da bi v slučaju, ko bi Turčija nepričakovano se upirala željam velesil, morala vseka osamljena akcija kake velesile izostati.
Belgrad. Tukajšnji politični krogi trde, da jc tripelententa opustila svoj načrt, da proti Turčiji vojaško demonstrira, ker sta Avstrija in Nemčija izjavili, da bi sc take akcije nc udeležili in da bi taka demonstracija lahko postala nevarno evropskemu miru.
Pe4erbt<rg. Zunanji urad jc obvestil poslanike, da Rusija ničesar ne ukrene, dokler ne odgovori turška vlada na noto velevlasti.
Atene. Neki inozemski diplomat je izjavil, da velesile dozdaj šc niso sklepale, kaj naj store. Vprašanje demonstracije z vojnimi brodovji jc že zato nekoliko kočljivo, ker Turki Dardanele tujim vojnim ladjam lahko zapro in nanje iz svojih utrdb streljajo, kar bi lahko povzročilo največje zapletljaje. Demonstracija pred Smyrno bi zadoščala.
Pariz. Francoski poslanik sili na to, naj mu dajo na razpolago v Marmarskem morju dve križarici, da lahko vojake izkrca, če bo potrebi.o. Francoska vlada jc naročila svojemu poslaniku, naj si od Mah-mut Šefket paše izposlujc dovoljenje, da
Mo sveta.
Angleški spisal II. R. Iiaggard.
(Dalje.)
Wulf je pri teh besedah vztrepetal, Saladin pa je mirno poslušal in ni pokazal, da bi se bil razsrdil.
»Brez dvoma sem po njenih mislili okruten, in tudi vidva mislita, da sem krvoločen trinog, ki se. raduje nad sovražnikovo smrtjo. A ni tako, kajti jaz želim mir in življenje ohraniti, ne ga uničiti. Vi kristjani ste tisti, ki žc kakih sto let neprestano napajate to peščeno poljano s krvjo, ter se izgovarjate, da hočete imeti deželo, v kateri je pred več nego enajst stoletji živci in umrl vaš prerok. Koliko Saracenov ste pobili? Na stotisoče! In dalje, z vami sklenjeni mir ni mir. Ta dva reda, ki sem jih danes zvečer uničil, sta ga prelomila neštetokrat. Tega nc moreni več prenašati. Alah jc dal meni in moji vojski zmago in jaz hočem vzeti vaša mesta ter zagnati Franke nazaj v morje. Naj se vrnejo v svojo lastno deželo in tam časte Boga po svojih šegah, Ju-trovo pa naj puste pri miru.
Sedaj, gospod Godvin, pa povej tem ujetnikom v mojem imenu, da oct-
pošljem jutri vse, ki niso ranjeni, v Damask, da čakajo tam na odkupnino, jaz pa pojdeui nad Jeruzalem in druga krščanska mesta. Naj bodo brez strahu; kupo svojega srda sem izpil; nobeden več izmed njih nc umrje; vrhu tega naj ostane en duhovnik njihove vere, to je škof iz Nazareta, z bolniki pri moji vojski, da jim opravlja božjo službo po njihovih običajih.«
Godvin je vstal in jim povedal, kakor mu jc bilo naročeno; oni pa niso dali niti besedice odgovora; izgubili so upanje in pogum.
Pozneje je vprašal Godvin, če pošlje tudi njega in brata v Damask.
Saladin je odgovoril: »Ne; pač pa vaju nameravam obdržati nekaj časa pri sebi, potem pa lahko gresta svojo pot brez odkupnine.«
Drugi dan so poslali ujetnike v Damask, in še isti dan je tudi Saladin osvojil liberijsko trdnjavo ter dal prostost Rajmundovi ženi in njenim otrokom. Nato jc odrinil proti Akri, ki jo je vzel osvobodivši štiritisoč mosleni-skih ujetnikov, in odtod proti drugim mestom, ki so mu vsa padla v roke, naposled jc prišel do Askalona ter jo obkolil mesto.
Temna jc bila noč zunaj Askalona. Le kedar so jo razsvitljevali bliski iz viharja, ki je drvel z gora proti morju, ie bilo videti na tisoče belih šotorov
okoli mesta, zidovje in straže. Na majhnem odprtem vrtu neke prazno hiše, ki je stala zunaj ziclovja, sta sc pogovarjala možki in ženska, obadva zavita v temne plašče. Bila sta Godvin in Masuda.
»No,« jc rekel Goclvin vneto, »ali jc vse pripravljeno?«
Masuda je prikimala in odgovorila :
»Vse. Jutri popoldne naskočijo Askalon; a tudi če ga zavzamejo, gotovo 'o noč ne odrinejo iz taborov. Vladala bo velika zmeda in Abdullah, ki je nekaj bolan, bo poveljnik straže pri Rozamundi. Dovolil bo vojakom izmu-zati se proč, da pomagajo plenit mesto, ne da bi ga izdali. Pri solnčnem zahodu bo samo en evnuh na straži — Mesro-ur; žc najdem sredstev, da zaspi. Abdullah pripelje princezinjo na ta vrt preoblečeno v obleko svojega najmlajšega sina in tukaj sc potem snidemo z vama.«
»In kaj potem?« vpraša Godvin.
»Ali sc spominjaš starega Arabca, ki ti je pripeljal Dima in Plama, ki ni hotel vzeti plačila zanje in ki mu jo bilo ime sin peska? To je moj stric in on ima še več konj tistega plemena. Videla sem ga; kaj zadovoljen je bil z zgodbo o Plamu in Dimu in o vitezih, ki sta ju jezdila, še bolj pa, kako sla končala, ker tudi to je bilo v čast njih starodav-
nemu pokolenju. Ob vznožju tega vrta je votlina, ki jc bila nekdaj grobnica. Tam najdemo štiri konje in pri njih mojega strica, Sina peska, iu ko se bo danilo, borno žc kakih sto milj daleč skriti pri njegovem rodu, dokler se nam ne posreči izmuzniti sc do obale ter stopiti na kako krščansko ladjo. Ali ti jc načrt všeč?«
»Jako dobro. Ali kakšno plačilo pa dobi Abdullah?«
»Samo eno — čarobno zvezdo, sns čo Hasanove hiše; za drugo ceno se ne poda v tolike nevarnosti. Ali mu jo bo Wulf dal?«
»Gotovo,« odgovori Godvin in se nasmeja.
»Prav. Tedaj se mora vse to še to noč zgoditi. Ko se vrnem, pošljem Ab-dullaha v tvoj šotor. Nc boj sc; če vzame dragulje, bo nalogo tudi izvršil, sicer mu po njegovem mnenju prinese nesrc čo.«
»Ali gospica Rozamunda ve za to?« vpraša Godvin.
Ona pa jc zmajala z glavo.
»Nc, ona je kar blazna radi bega; ves božji dan nc misli na nič drugega. Pa kakšen pomen ima povedati ji. dokler ne pride odločilna ura? čim manj jih je pri takem naklepu, tem boljšo, in če se nam kaj ponesreči, je kaj dobro, čc je ona nedolžna, kajti potem..«
smeta skozi Dardanele dve vojni ladji, ker se računa z možnostjo kake vstaje.
Gibraltar. Angleški oklopni križanci :;Argyl«, ki so jo nameravali popravljati, so odkazali, naj se takoj proti Vzhodu odpelje.
V CARIGRADU.
Carigrad. Tu se trdi. da je veliki vezir Mahmut Šefket paša zelo pobit, ker nihče ni hotel sprejeti zunanjega ministrstva iu ga je moral Said Ha-lim prevzeti. Mladoturški odbor se jo polastil vse moči in je veliki vezir le brezvplivni odborov eksponent. Porti dohajajo neprestano brzojavke iz Male Azije, ki vlado odločno pozivajo, da naj se ne uda. Ce so Odrin Bulgarom prepusti, izbruhna tudi v Mali Aziji revolucija. V lakih okolnostih so prepričani, da bo turška vlada noto velesil vsaj glede na Odrin odklonila.
Pariz. Poročilo, da namerava Abuk paša na čelu četrtega urinadnega zbora iz čataldškili utrdb marširati v Carigrad, da umor Nazim paše maščuje, smatrajo tu za verjetno. Poroča se, da je stotnik Hakki Ali, pristaš prejšnje vlade, zapustil čataldško armado in je k Bulgarom prestopil.
BOJ ZA SKADER.
Cetinje. Turki so dne 27. I. m. pred Skadrom zopet z ognjem iz pušk in iz topov napadli črnogorske čete. Črnogorci so streljali nazaj iz strojnih pušk. Turki, ki so veliko ljudi izgubili, so se umaknili in Črnogorcem dve važni postojanki prepustili. V praski sta bila dva Črnogorca lahko ranjena.
RUMUNSKO VPRAŠANJE.
Bukarešt. Bulgarski poslanik v nekem listu izjavlja, da so pogajanja med Da-nevom in Mišuom tako napredovala, da se v petih ali šestih dneh lahko doseže
uspeh, ki bo tako Bulgarijo kakor tudi Ru-munijo zadovoljil. Prepričan je, da vojske ne bo.
Solun. Po iz Sofije došlih poročilih so provzročila poročila, da namerava Rumu-nija Bulgariji izročiti glede na odstop teritorija ultimat, veliko razburjenje. Kljub temu jc ministrski svet sklenil, da se ne uda in da zgolj naroči prebivalstvu v spornem ozemlju, naj, če udere rumunska armada v bulgarski teritorij, ne nastopi proti ru-munski armadi in naj nanjo ne strelja. (To poročilo je zelo neverjetno. — Op. ured.)
Sofija. Tukajšnje srbsko poslaništvo izjavlja: Naj se zgodi karkoli, Bulgariji Ostane Srbija zvesta zaveznica. Če se zaplete Bulgarija v vojsko z Rumunijo, bodo Srbi Bulgariji ravno tako na strani stali, kakor zdaj, ko stojita dve 55.0000 mož močni srbski diviziji pred Odrinom.
Bukarešt. Ministrskega predsednika Majorescu, ki mu je, kakor znano, nemški eesar Viljem podelil red rdečega orla, je tudi ruski car odlikoval z ruskim redom belega orla.
Bukarešt. >Universul* poroča, da so Se pogajanja med ravnateljem Salomon-sohnom berolinske diskontne družbe in rumunsko vlado končala. Rumunija najame 150 milijonov frankov, ki jih v dveh ali treh dneh dobi in ki se večinoma v vojaške namene porabijo.
VOJNA ALI MIR?
Belgrad. Ruski poslanik IIrtwig (n francoski poslanik Decoux sta dne 28. t. m. dolgo konferirala, da pri srbski vladi posredujeta za to. da. balkanska. zveza ne nastopi prej, predno svoje akcije velevlasti ne končajo, ker bi v nasprotnem slučaju bil mir lahko ogrožen.
»Potem smrt pa slovo celemu sve-£u,« reče Godvin; :>sioer pa mi ne bo nič hudo, če se poslovim od njega. Ali ti, Masuda, se poda jaš v veliko nevarnost. Povej mi, prav pošteno, zakaj delaš vse to?«
Pri teh besedah se je. zabliskalo in Godvin je. uzrl njen obraz, ko je stala pred zelenim listjem in med rudečlmi lilijami. Čuden izraz je bil na njem, izraz, ki je vzbudil v njem nekak strah, ne da bi vedel pred čem.
»Zakaj sem te vzela v mojo krčmo tam v Bejrutu, ko sta bila še romarja Peter in Janez? Zakaj sem li našla najboljše konje v celi Siriji in li kazala pot k Aldžebalu? Zakaj sem se tam podajala zate v nevarnost, mučne smrti? Zakaj sem rešila, vas tri? In zakaj «em ves ta dolgi čas jaz — ki sem naposled tudi plemenitega rodu — postala vojakom predmet zasmehovanja in hišina balbeške princezinje?
Ali naj ti dam odgovor?« je smeje ftadaljevala. »Izpočetka nedvomno ra-ditega, ker sem bila Sinanovo orodje, ko sem imela nalogo pripeljati viteze, kakor sta bila vidva, v njegove roke, pozneje pa, ker mi jc srce prevzelo usmiljenje pa ljubezen — do gospice Rozamunde?«
Zopet se je zabliskalo in tačas je Usti čudni izraz prešel z Masudinega Obraza na Godvinovoga.
(Dalje.')
Slavka v VevčaS.
Neverjeten cinizem iiMov.
Včeraj popoldne ob dveh jc povabil deželni odbornik dr. VI. Pegan v > Ljudski dom« stavkujoče delavstvo v Vevčah na razgovor o pogajanjih z ravnateljstvom vevške tovarne in o končni odločitvi stavke. Zastopniki delavstva z domačim gosp. župnikom in županom Dimnikom so bili namreč v ponedeljek popoldne povabljeni v tovarno, kjer je ravnatelj ž njimi konferiral o pogojih, pod katerimi bi bilo delavstvo voljno zopet na delo priti. Pozitivnega ni obljubil ravnatelj ničesar; pač pa je bil voljan sprejeti delavstvo zopet na delo. razun treh delavcev in ene delavke, češ, da so se tekom stavke nasproti tovarni tako obnašali, da bi bil njih vstop v tovarno za disciplino in red škodljiv.
Namen včerajšnjega popoldanskega razgovora je bil ta, da se delavstvo obvesti o položaju in o stanju, v katerem so pogajanja, in da sc končno odloči za nadaljevanje ali pa konec stavke. Po § 2. sklican shod je otvoril dr. VI. Pegan. V svojem nagovoru jc poudaril važnost shoda in pojasnil vse uvaževanja vredne okoliščine, ki govore za in proti nadaljevanju stavke. Za dr. Peganom so še govorili gg.: domači župnik, župan Dimnik in urednik F. Kerhne, ki so celo zadevo z raznih strani osvetlili in podali v svojih poročilih nasvete za ali proti stavki. Nazadnje so se sestavili pogoji, ki naj se predlože ravnatelju in pod katerimi bi delavci stavko končali in šli na delo. Pogoji so bili od strani stavkujočih tako majhni in skromni, da bi jih ravnatelj, ko bi imel količkaj dobre volje, lahko z odprtimi rokami sprejel.
Bili pa so sledeči: Tovarna se zaveže;
1.	Zaradi štrajka nc bo nikogar preganjala.
2.	Stavkujoče sprejme na delo razun štirih. 3. Izgnanim delavskim rodbinam od-kaže zopet, stara stanovanja v delavskih hišah. 4. Ne bo delala pri organiziranju delavstva nobenih težav in bo v slučaju sporov postopala sporazumno z zastopniki delavstva. 5. Plačilne razmere ostanejo stare.
Nato se je vršilo glasovanje, s katerim ie izrazilo delavstvo svojo voljo o štrajku. Glasovalo se je po listkih: 223 glasov je bilo za to, da se stavka konča in sprejme delo pod omenjenimi pogoji; 85 stavkujočih je pa glasovalo za nadaljevanje štrajka, dokler ne sprejme tovarna vseh na delo. Kakor je iz tega razvidno, je bilo razpoloženje med stavkujočimi v pretežni večini za mirno poravnavo s tovarno in so bili pogoji tako skromni, da bi ne imela popolnoma nobene škode, če bi jih sprejela, če bi ji sploh za res šlo. Plače bi ostale itak stare in tovarna bi ne imela na ta način nobene materielne škode, oziroma manj dobička.
Po glasovanju so šli zastopniki stavkujočih z dr. Peganom in g. županom v tovarno k pogajanju. Uspeh tega pogajanja je bil prazen.
Namesto, da bi ravnatelj rekel odločno besedo, sc je začel zvijali: on ne more ničesar gotovega reči, saj tako ne bo dolgo časa tukaj, o kaki organizaciji delavstva ne more biti nobenega govora, on sploh ni pooblaščen za pogajanja, stopiti mora v stik še z glavnim ravnateljem na Dunaju; sploh nc da nobenih garancij za nobeno stvar; delavska stanovanja mora prihraniti za tuje delavce in povrh tega bo moral vsak delavec šc podpisali gotove pogoje, katere bo on sestavil in dal v podpis vsakemu vstopivšemu delavcu, za katere pa še zdaj ne ve, kakšni bodo.
Delavski zastopniki so sc nato vrnili zopet v «Ljudski dom«, kjer so stavkujoči sprejeli na znanje rezultat pogajanj. Po zopetnem brezuspešnem posredovanju g. župnika, ki jc šel še enkrat v tovarno vprašat za zadnjo besedo, so stavkujoči enoglasno in z velikanskim ogorčenjem sklenili stavko nadaljevati. Tudi najmir-nejši delavci so bili naravnost razkačeni nad takim nesramnim izzivanjem gladnih in prezebajočih revežev. Najprej leta ravnatelj za županom in za delavci in se dela, kakor bi hotel stavko končati, potem se pa obnaša moža nevredno.
To obnašanje vevškega ravnatelja, za katerim se skriva seveda delavski tlači-telj Taussig na Dunaju, je odprlo oči tudi najbolj nedolžnemu delavcu in nas potrjuje v sledeči sodbi: Štrajk v vevški tovarni je bil dogovorjen in namenoma povzročen od strani tovarne, ker sc jc bala, da utegne njena kupčija vsled balkanske vojske trpeti. Medlem ko so druge tovarne ho-netno postopale (osobito tekstilni kartel) in delavcem podporo dale, je družba Ley-kam Josefslhal nalašč delavce v šlrajk pognala, ker misli, da delavstvo lahko strada, da tovarna nekaj denarja prihrani, Kadar se politična kriza poostri, takrat zakrkne srce vevškega ravnatelja, kadar sc politična kriza poleže, začne tudi vevški ravnatelj letati po Vevčah.
Ker se pa ravnateljstvo boji, da mu odidejo stavkujoči v druge kraje, pa sc začne tuintam pogajati, to pa navidezno, samo da stavkujoče doma obdrži in jim
vsaj nekaj upanja viije, da sc bo stavka vendarle poravnala.
Pogajanja so trajala od 2. do 8. ure zvečer.
Tako brije papirnati kartel norce iz revnih, gladnih delavcev in ima za osle našo javnost. Manjka nam besed, da bi to podlost primerno označili.
X X X
Za stavkujoče v Vevčah
so nam nadalje poslali: M. Kralj, župnik v pokoju, posestnik, 5 K. — Gdčna. Jenko nabrala na občnem zboru Šišenskega pro» svetnega društva 21 K. — Mesto vstopnine k zabavnemu večeru tehničnega osobja Katoliške tiskarne daroval l. R. 3 K. — X. Y., Ljubljana, 2 K. — 1. Stanonik, župan v Horjulju, 4 K. — Vekoslav Tršan, župan v Tacnu, 5 K. — Napredno omizje pri Krčonu na Tržaški cesti 3 K 50 vin. — Ivan Umek, Glince, 12 K. — Filip Fajdiga, Ljubljana, 2 K 20 vin. — Vaso Petričič, privatnik, Ljubljana, 10 K. — Dr. Vinko Gregorič, primarij itd., Ljubljana, 10 K. — B. R., Ljubljana, 10 K. — Dr. J. D., Ljubljana, 10 K. — Ivan Dežman, vodja knjigoveznice K. T. D., 5 K. — Fr. Babnik, Ljubljana, 1 K. — Ivan Irt, kamnosek, Štefanja vas, 1 K. — Josip Lavrič, župnik, Breznica, 5 K. — Valentin Strah, Ježica, 7 K. — Ed. Janžek, župnik, Rimske Toplice, 4 K. — Pavla Bartol, Hrib (nabrala ob godovanju), 5 K. — Štefan Furlan, Manče pri Vipavi, 4 K. — Zbirka v konsumnem društvu v Starem trgu 10 K. — Pavel Perko, župnik, Češnjice, 5 K. — Ani. Jerman, vodja bol, urada, Žiri, 3 K. — Jos. Vodopivec, kurat, Nabrežina, 5 K. — F. Sch\veiger, Lesko-vec, 5 K. — Janez Kalan, Trebelno, 6 K. — Anton Jezeršek, stroj, pomočnik, Vrhnika, 2 K. — I. Macuh, Solkan pri Gorici, 10 K. — Lud. Škufca, župnik v pok., Moravče, 5 K. — M. Plevel nabrala na Dunaju med tovarišicami 12 K 44 vin. — V društvu »Straža« na Dunaju nabrali 14 K 56 vin. — Tehnično osobje Katoliške Tiskarne darovalo od prebitka svojega družinskega večera 45 kron. — Skupaj 252 kron 70 vin.
Domoljubna dolžnost vseh poštenjakov je sedaj podpirati pravični boj stavkajočega delavstva v Vevčah! Darovi naj se pošiljajo na naslov: L, Tomažič, Katoliška Tiskarna, Ljubljana.
Dnevne novice.
+ Danes meni, Jutri tebi. »Narod« se je silno veselil, ko je »Srbobran« zadnjič pristašem S. L. »S. očital, da se baje za Srbijo zavzemajo zgolj iz »klerikalnih« razlogov. Ta dopis v »Srbo-branu« pa ni bil velikega pomena, ker je predstavljal le osebno mnenje tega in onega. Zdaj pa je »Srbobran« kot organ srbske stranke na Hrvatskem prijazno, a zelo jasno odklonil misel na. kooperacijo s slovenskimi liberalci, ker je principielno proti politični za-jednici s Slovenci, naj so te ali One stranke. Tako so »Narod« pustili na cedilu njegovi največji prijatelji, svobodomiselni Srbi. Če bi bili mi škodoželjni, bi se zdaj prav lahko prisrčno smejali, toda se. zadovoljujemo s tem, da, smo s političnim položajem naše stranke zadovoljni. S Hrvati smo politično trdno zvezani, od Srbov pa ne zahtevamo, kar je zdaj še nemogoče, ampak rajši čakamo, kako sc bodo stvari pri njih razvile. Dotedaj pa nam zadostujejo simpatije onih delj mislečih Srbov, ki tudi slovenski narod cenijo.
-r Treba bo pojasnila. Nek tukajšnji list priobčuje pismo vojaka iz*Teoda, ki piše, da se vojakom ni izboljšala ne me-naža, niti niso dobili kak izboljšek na plači, ampak le eno šestnajstinko ali vina ali žganja ali kaj že, ki se ima smatrati za darilo vojakom na meji. — Spričo tega bo pač treba pojasnila, ali to pismo izraža resnico, ali se bo vojakom morebiti šele v bodočnosti kaj dalo ali pa so le v Teodu bili tako slabo obdarovani. Saj se je veliko denarja nabralo — menda ne samo za častnike, ampak tudi za prostake.
-f Nameravani sestanek jugoslovanskih narodno-Iiberalnih strank. Pridiga, ki jo je poredni »Dan« v soboto, due 18. t. m. napravil brezglavi liberalni stranki in v kateri imenuje politiko slovenskih na-prednjakov: popolnoma medeno, brezna-čelno, nedosledno in vsleJ tega pasivno, je imela nepričakovan uspeh. Takoj prihodnji ponedeljek je »-Slovenski Narod« v dva dni dolgi razpravi, ki jo je zopet posvetil »jugoslovanskemu problemu«, sam priznal, da vlada v vseh jugoslovanskih naprednih vrstah res popolna disorientacija, popolno mrtvilo in apatija ter da o kaki načelni smotrenosti v politiki in v delovanju nap rednih str a nk na slovanskem jugu ni nc duha n c sluha. Umevno jc, da tako priznanje velikanske politiške revščine lastne stranke tudi najkorenitejšim liberalcem vzame vse zaupanje v lastno inoč in v res-i nost strankinega časopisja. Slov. Narod-
očividno teh psiholoških dejstev ne pozna, zato v isti sapi bobna breznačelne liberalce z vseh vetrov skupaj, češ, bomo priredili- veliko jugoslovansko napredno skupščino. »Narod se namreč venomer zaveda, da stojimo na pragu velikih dogodkov, ki pa zahtevajo velikih ljudi. Toda ubogi <Narod« s svojim predlogom nima sreče in mu je njegov najiskrenejši prijatelj »Srbobran povedal, da manjka jugoslovanskim liberalcem jasnih političnih načel, da bi bili sposobni za kaj takega kakor stranka prava in S. L, S. Kakor vidimo, se nad ubogim «Naro-dom« totalna zmeda liberalne politikarijc bridko maščuje, tembolj, ker se nezadovoljni mladini v Danu« venomer norčujejo iz »Naroda« in na velikansko jezo stari-nov vedno glasnejše poudarjajo, da je liberalna politika brez načela in brez po-litiškega programa in da liberalci brez zmisla le odkiraavajo temu, kar dela S. L. S. »Ich bin der arme Klaus, alles lacht mich aus«.
+ Za mobilizovane vojake važno novico smo prejeli z Dunaja. V imenu raznih poslancev je vprašal dr. S t o j a n ministra za deželno brambo, pl. Georgija, ke-daj bodo odpuščeni v jeseni mobilizovanf vojaki. Minister je odgovoril: Vsak poveljnik posameznih polkov more takoj odpustiti pet odstotkov mobilizovanih rezervistov. Županstva naj vlagajo prošnje naravnost na poveljstva polkov. Več nam danes minister ni mogel obljubiti.
Strahovi alpskih Nemcev, V »Grazer Tagblattu« polaga neki dr. Albert Ritter mrzle obkladke na razburjene nemške glave, ki v svoji bolni fantaziji ne vidijo druzega, kot jugoslovansko velesilo. Vso nemško javnost tlači misel o slovanski nevarnosti kot težka mora. Že prej so Nemci smatrali slovenstvo za elementarno nepremagljivo silo, po sedanji zmagoslavni balkanski vojni pa presoja nemška javnost jugoslovansko moč na način, ki more imeti za nemštvo v bodočnosti naravnost uničevalne posledice. Z vso resnostjo se govori o jugoslovanski velesili. In »Berliner Tageblatt«, ki vodi tri četrtine nemškega cesarstva, je celo med prvimi, ki občudujejo balkanske Slovane in govore o »zlati dobi« jugoslovanske kulture. Toda treba je samo pogledati številke, pravi kunštni dr. Ritter, in vsa jugoslovanska slava je smešno strašilo, prazna pena. Omenjeni gospod jc izračunal, da Balkan ni slovanski, marveč da je Rumunov, Albancev in Grkov več. Če se prištejejo še Madjari, tedaj jugoslovanstvo med temi narodi naravnost izgine. Zakaj ni pritegnil še cele turške. Male Azije, ki so ji Jugoslovani gotovo zelo v želodcu, in in potem cela neslovanska mešanica imela še večjo večino proti Jugoslovanom. Pisatelj ne operira pač z d c j an-s k i m i faktorji, marveč s številka m i, ki jih prav poljubno adira, substrahira itd. Take računske mioge so otročje in smešne, ker se na podlagi argumentacije dr. Ritterja prav lahko izračuna, da je na primer nemška g 1 o r i j a v Avstriji s m e -š e n p r e d sode k, to pa. zato, ker si Slovani ne ogledajo številk — 17 milijonov Slovanov proti 9 tri četrtine milijona Nemcev, ali pa, da je domišljija
0	velesili Nemčije naravnost smešna, ker stoji proti 67 milijonom Nemcev 90 milijonov Angležev in Francozov, kolonijami pa celo 500 milijonov. Da so številke zelo slabo merilo za fizično in kulturno moč, dokazuje ravno 24 milijonov ljudi broječe bivše turško cesarstvo, ki je moralo v treh tednih kapitulirali pred 7 in pol milijona Jugoslovani. Sicer se pa vsak dan razločnejše vidi, da so zlasti naši alpski Nemci po najnovejših listih zgodovine zelo vznemirjeni, in da skušajo vsaj po dnevi otresti se svojih hudih nočnih strahov.
—Vodovodni odsek v Kranju je
imel v ponedeljek, dne 27. januarja t. 1., ob dveh popoldne svojo sejo, katero vodi po sklepu deželnega odbora vsakokratni župan mesta Kranja. Za blagajnika se izvoli posestnik Franc Krenner iz Kranja, knjigovodstvo pa bo oskrboval občinski tajnik. Dohodki lanskega leta znašajo 1004 K -41 vin., stroški pa 8146 K 33 vin., tako da je primanjkljaja 7141 K 92 vin. Ta primanjkljaj se pokrije po ključu, kakor ga. je odobril deželni odbor, iti sicer plača mesto Kranj 58 odstotkov, to je 4142 K 31 vin., občina Predoslje 14 odstotkov, to je 999 K 87 vin., občina Šenčur 21 odstotkov, to je 1499 K 80 vin. in občina Voglje 7 odstotkov, to je 499 K 94 i. Primanjkljaj se pokrije iz vodovodnega zaklada. — Prošnja vodovodnega nadzornika Josipa Frenca za stalno nastavljenje se odkloni, pač pa se ga zavaruje pri okrajni bolniški blagajni in pri zavarovalnici zoper nezgode, prispeva mu dalje odsek 50 K letno za uporabo kolesa, dijete zunaj Kranja se inu določijo po dve kroni dnov-
1	no, vsako leto dobi vrhutega novo blu-
zo in čepico. Prošnjo glede lastne delavnice v mestu in glede slrrambe za orodje in drugo, kar se rabi pri popravilih vodovoda, se prepusti predsedniku in županu v rešitev. -- Med raznoterostmi je prošnja dr. Edvarda Glo-bočnika, najemnika lova v Čemšeniku, radi nastavljenja paznika. Se glede po-izvedbe odloži za prihodnjo sejo. Trgovcu Dolencu, ki je napravil bazen, se ugodi prošnja, da sc vodomet postavi šele spomladi. — Nabavi se 40 metrov cevi in nastavek. — Ves prostor v Čemšeniku se bo zasadil. — Predlogo, da se postavijo vodometi, se sprejme.
Napravijo se svarilni napisi in mrež-nata ograja pri vodovodnem stolpu in rezervarju. — Vodnjak na Hojah se popravi.
—	»Zdravnik« na Dolenjskem. Loški potok: Pred par tedni se je priklatil v občino tujec, ki se je izdajal za zdravnika. S svojo premetenostjo je izvabljal denar od ljudi. Plombiral je celo zobe, in sicer zob po 20 vin. Za težje ordinacije je zahteval seveda večje plačilo — do 10 K. Zdravila je fabriciral tudi sam. Spravil se je tudi na zdravljenje težko obolele družinske matere Antonije Bencina, ki je pa
fio zaužitih zdravilih kmalu umrla. Ob-asti so sumile, da je omenjeni mazač povzročil smrt ali vsaj pospešil. Truplo se je raztelesilo; prizadete organe so zdravniki oddali v natančno preiskavo, doh-tarja samega so pa oddali v zapor, Izdajal se je za sanitetnega narednika; zdravil je že več časa po Hrvaškem in po dra-garski občini. Orožništvo pa je dognalo sledeče: Zove se Egidij Križaj, r o -rom Ljubljančan, pristojen v Z g o r n j o Š i š k o. Po poklicu je slikar, pri vojakih je bil navaden prostak pri pešpolku. Dognalo se je, da je premeten slepar in nevaren tat. Sedaj je v zaporih v Ribnici, kjer bo tudi zaslišan. Žalostno je, da je ljudstvo še teko lahkoverno ter izpostavlja svoje zdravje v največjo nevarnost neznanim mazačem.
—	Stavka pekarskih pomočnikov je v Zagrebu.
—	Iz Radovljice se nam poroča: Odvetnik dr. Igo Jane iz Postojne, ki se je nameraval naseliti s 7. februarjem 1913 kot odvetnik v Radovljici, ne pride sem. — Odvetniški kandidat dr. Mirko Triller poj-de kot koncipient v pisarno dr. Schegulc v Novo mesto.
—	Krasnega divjega mačka je ustrelil predvčerajšnjim v svojem lovišču v Kokri gosp. Fran Hauriker, trgovec z lesom.
—	Poročil sc bo prihodnjo nedeljo g. Ivan Žark, posestnik in župan v Lescah na Gorenjskem.
—	Beg iz ječe. Nedavno so na Notranjskem prijeli zloglasnega tata Verdava in ga prepeljali v zapore v Logatec. Sedaj je pa Verdav iz logaških zaporov pobegnil in izginil brez sledu.
—	Kdor še ni obnovil naročnine na
»Slovenca« za naprej, naj to stori zanesljivo takoj po prejemu te »S)ovenčeve< številke, ker se list koncem tekočega meseca brezpogojno ustavi vsem, ki ne bodo storili svoje dolžnosti kot naročniki-plač-niki. Doklej ima kdo plačano naročnino, je razvidno vsak dan na naslovnem listku.
Drušlvii
—	Kmečka zveza za Kranj in okolico priredi v ponedeljek, dne 13. februarja 1913, ob 1. uri popoldne v dvorani »Ljudskega Doma« v Kranju običajni ob-ni zbor s tem-le razporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo tajnika; 4. volitve; 5. slučajnosti. — Vsi člani so vabljeni, da se zanesljivo udeleže tega občnega zbora.
—	Predaval je včeraj v torek, 28. januarja v dvorani »Ljudskega doma« v Kranju č. g. kanonik Ivan S u š n i k iz Ljubljane o zgradbi in ustroju ladij. Predavanje je pojasnjeval s skiop-tičnimi slikami.
—	Kat. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču vprizovi na pustno nedeljo veseloigro »Lumpacij Vagabund«.
Štajerske novice.
š Občinska zmaga na meji. Pri občinskih volitvah v občini Negova pri Radgoni, kjer so dozdaj neomejeno gospodovali nemškutarji, so pri občinskih volitvah Slovenci sijajno zmagali. Samo cn plesnivi štajeivijanec je zlezel v odboi'.
š Stare /raze. Ivukovčeva Narodna stranka in z njeno ustanovitvijo spojene posledice so odnesle stare liberalce s političnega pozorišča. Umaknili .so se v svoja zatišja. Sedaj je narodna stranka doigrala svojo ulogo. Stari liberalci so ji dali še zadnjo brco, vrgli so ji njeno glasilo iz svoje tiskarne ter jo prisilili, da je zbežala s časopisom v Ljubljano. Ne toliko neprijetnost, temveč javna blamaža, ki jo je s lom begom \ Ljubljano Kukovčcva liberalna stran-
ka doživela, boli in skeli mladoliberal-ne kroge. Za staroliberalce je napočila zopet spomlad in zdaj bodo stori medvedi polagoma lezli na dan. 2c slišimo njih mrmranje iz »Sloge«, katere taktično uredništvo je sprejela od njih denarno odvisna oseba, ki jim bo morala slepo služiti. Kako samozavestni so dobro naspani medvedi, spričuje njih napoved, da se udeležijo vseh bodočih volitev na lastno roko. Zajedno prihajajo s svojimi starimi frazami na dan. V Gradcu hočejo mirno delo. To želijo dandanes tudi vsi nemškutarji in vse nemške stranke v deželi. V državnem zboru hočejo z .Jugoslovani skupaj, toda ne s Šusteršičevo stranko. To frazo srno že ob zadnjih volitvah velikokrat slišali iz ust dr. Plojevih agitatorjev. Zato vemo, kaj pomeni. Da pa bi se vendar kdo clal preslepiti, se odmah pristavlja, da sc bo od starih medvedov sveta vera spoštovala. Tudi to spoštovanje nam je znano. Vera se bo spoštovala, toda Ciril-Metodova družba je nad strankarska, »Slovenec« je v svoji pisavi podel in zato preostaja le »Slovenski Narod«, čeprav se ne more na njem vse hvaliti, katoliške organizacije služijo samo Šusteršičevim osebnim aspiracijam, duhovščina je hvalevredna, če se briga le za cerkev in ne za klerikalno politiko, k škofom pa se bo ob času kandidatur hodilo po blagoslove, sicer pa so v politiki neorienti-rane osebe. Stari medvedi se vzbujajo in mrmrajo stare fraze.
š Vrzimo mreže! Celje, V liberalnih krogih Kukovčevo struje. vlada nepopisna depresija. Njih stranke stebri leže zlomljeni na zemlji. Gospodarska organizacija je prenehala. Časopisje je zbežalo na Kranjsko. Zadnja politična poteza, boj proti slovenski obst.rukciji, jo eklatantno ponesrečila, in dr. Kuko-vec se je namesto v triumfu z velikim mačkom vrnil s shodov, na katerih se je objemal z dr. Negrijem. Narodna stranka jo v razsulu, to vsak vidi in čuti. Kar pa jih. najbolj peče, je dejstvo, da jim zadnjih udarcev niso dali preklicani klerikalci, ampak liberalci stare baže. Toda za nas ni sedaj čas za. veselje, temveč čas dela. Pridobivajmo, kar je bilo izgubljenega. Vrata stranke se naj odprejo za vse, ki so dobre volje. Ne pozabimo tudi na časopisje. Taki trenotki so najugodnejši, da odpravimo liberalno časopisje, bodisi mlado, bodisi si staro liberalno, in da upeljemo svoje časopisje, dnevnike in tednike. Kdor razume, kedaj je najboljši čas za ribji lov, bo sedaj vzel mreže i"1 šel rnoi! ljudi.
š »Zarja« v Gradcu priredi v netek, dne 31. t. m. I IT. redni občni zbor cb uri v društvenem lokalu.
š VelJk požar v Maribor«. Danes zjutraj so pogoreli hlevi stolnega žup-nišča v Mariboru.
š Umrla je v celiski bolnišnici na pljučnici č. sestra J ulita Ana Vodušek, prednica usmiljenih sester v vojniški hiralnici.
š Za župasa na Bizeljskem je izvoljen gospod Franc MaJ.us.
š Osebna vest. Imenovan je g. Slavko Reich, štajerski rojak, za definitivnega gimnazijskega učitel a v Mostaru.
š Aretacija. V Gradcu so prijeli scli-citatorja Moserja, ki je odvetniku Hiebe-rnaonu v Judenburgu tekom enega leta poneveril okrog 10,000 kron. Moser je bil sveječasno v službi ^Sudmarke« in jc deloval v naseljevalnem odseku.
š Smodnik v peči. Posestnica Jera Guncer v Šmarju pri Jelšah je v lončeni peči svojega stanovanja zakurila. Kmalu je sledilo dvoje močnih pokov. Pri drugem poku je razneslo peč. Nastal bi bil lahko požar, in tudi življenje zakonskih je bilo v nevarnosti. Sumijo, da sta Guncerju sovražna soseda Štefan Žider in Bezdenšek položila v drva smodnik. Orožništvo ju je aretovalo.
š Hvaležna rejenka. Iz Ljutomera poročajo, da je ukradla posestniku Jelenu v Logarovcih hrvaška rejenka Henčič 1610 kron. Dekle se je mislilo omožiti in dena.r porabiti za doto.
š iz celjske okolice. Naš občinski odbor je v svoji zadnji seji odobril računski zaključek za leto 1912, ki izkazuje 49.108 kron 11 vin. dohodkov in 46.396 kron 3 vin. izdatkov.
š Premog so začeli iskati v št. Vidu pri Grobelnem. Podjetje ;e v rokah neke velike češke premogokopne družbe, ki išče na raznih krajih novih skladov premoga.
š Cena mesa v Gradcu. Za mesec februar je graška občina postavila sledeče za vse mesarje veljavne cene: Goveje meso pri 1 kg 19 dkg priklade; cena: I. vrsta 1.94 K, II. vrsta 1.78 K, III. vrsta 1.62 K. Meso mlade živine pa sledeče: I. vrsta 1.64 K, II. vrsta 1.48 K, III. vrsta 1.32 K.
Primorske vesli.
p Voli'.ve v goriško trgovsko in obrtno zbornico. Narodni odbor združenih
Slovencev v Gorici je sklenil enoglasno, da se Slovenci v svrho svečanega protesta proti nezaslišanim krivicam, nezakon to-stim in neverjetnim volilnim mahinacijam od strani laške klike v trgovsko - obrtni zborn ci volitev ne udeležijo. Ker je po deželi zavladalo neznansko ogorčenje nad zaničevalnim, protizakonitim postopanjem volilne komisije, se bodo v vseh večjih krajih dežele vrSili prihodnjo nedeljo protestni shodi. Na teh shodih se bode govorilo o '.cm, kako se npj izpremeni sedanji volilni red za trgovsko - obrtno zbornico. Krivice, ki se nam godijo, so tako velike, nepravičnosti tako kr teče, cla je treba enkrat dati duška naši brezjmejni ogorčenosti. Zapostavljanja in kršenja naših pravic mora biti enkrat konec. Protestno gibanje med slovenskimi trgovci in obrtniki mora obrodit prospeh. Proč s takim volilnim redom, ki jem? e 75% naših slovenskih trgovcev in obrtnikov volilno pravico v tr-govsko-obrtno zbornico!
l>PoračO se je s. Gustav Saunig, sin g. župana v Biljah, z gospodično Aleksandro Mozetič iz Bilj. Mlademu paru želimo obilo sreče.
p Velika tovarna v Stračicah. čuje se, da se bo dosedanja predilnica v Stračicah znatno povečala. V nji da bo prostora za več tisoč delavcev in delavk. Tovarno bo povečal tržaški milijonar Brunner.
p Strahovit dogodek. V začetku tekočega meseca smo poročali o grozni nesreči, ki je zadela, rodbino nekega Bellelija v Trstu. V noči od 2. na 3. januarja jo namreč 241etna soproga Bel-lelijeva, Speranca, v hipni blaznosti prerezala z britvijo svojemu štirime-sečnemu otroku vrat. Nesrečno mater, ki se nikakor ni zavedala svojega groznega dejanja, so tedaj izročili državnemu pravdništvu, ki pa je na podlagi predpreiskave in izvida sodnih psihiatrov ustavilo nadaljnje postopanje proti njej, ker je smatralo za dokazano, da je. umorila svojega otroka v blaznosti. Bevica je ostala nato do pro-šle sobote, v opazovalnici, in se je šele omenjeni dan zopet, vrnila k svojemu soprogu. Zdravniki so namreč spoznali. da se je njeno zdravstveno stanje toli izboljšalo, da lahko ostane v domači oskrbi. Bellelijeva je prišla, domov in res ni bilo opaziti na njej nikakih znakov morebitne nenormalnosti, le nekoliko duševno pobita je bila videti kar so tolmačili s tem, cla žaluje po otroku. Te dni pa je zopet zblaznela. Bellelijevi se jc zopet omračil Tini in je -v tem nesrečnem stanju pograbila kladivo ter s tako silo tolkla ž njim sama sebe po čelu, da se je pri tem zlomil leseni držaj, s katerim se je potem še dalje bila po čelu. Železno kladivo so našli pod stolom. Bellelijeva si je razbila na čelu in sencih kožo do kosti in si tudi poškodovala lobanjo. Poškodba je težka. Stena za stolom, na, katerem jo sedela, je bila vsa oškropljena s krvjo. Kolikor s^ da spoznati sedaj, bo Bellelijeva težko prebolela poškodbe. Lahko si je misliti žalost nesrečne rodbine vsled tega groznega dogodka, ko še niti smrt ubogega doj 111Č li d ni pozabljena.
p Okraden sodnik. V Trstu je sodnik Komel zapustil svojo službeno sobo za nekaj časa. Ko se je vrnil, je opazil, da mu ie bila med tem časom ukradena. zimska suknja.
p Izkopine v Pu?ju. Nedavno so v Pulju začeli odkopavati staro rimsko mestno obzidje. Pri tem so naleteli na razne rimske spomenike. Tako su odkrili nagrobni spomenik nekega Cauli-nija, veterana 9. mostne koliorte. ki se je po vojaški službi naselil v Pulju kot. ud ene najbogatejših mestnih družin. Med drugimi ostanki nagrobnih spomenikov je t,udi sarkofag Coelije Feli-eissime. V bližini Ilerkulovih vrat so našli temeljne zidove srednjeveškega stolpa.
p Trije Mdroplani Pulja v Trst in nazaj. 27. t. in. ob pol eni uri popoldne so iz Pulja proli Trstu odleteli trije hidroplani Domet-Levegne.ievega sestava. V poldrugi uri so prispeli v Trst, od koder so se o'i 4. uri popoldne zopet dvignili in bili krog 6. ure nad 1'ul.jem. Na povratku so se imeli v višini 1000 m boriti z močnimi zračnimi toki. Letalcem ie čestital sam admiral Rlpper s svejim štabom.
p V obleki meniha vi ovij en. Dne 17. novembra 1912 so aretirali v Višku v Furlaniji meniha, ker je bil osumljen špionaže. V preiskovalnem zaporu se je izpočetka izdajal za Fr. Bornardusa, doktorja filozofije in medicine, ali na pritisek preiskovalnega sodnika, je vendar izpovedal, da se imenuje Stein-metz, rojen v Nemčiji, 29 let star in potujoč rokodelec. Prehodil je namreč že vse države Azije in Evropo. Pred sedmimi leti je bil Steinmrtz prišel v neki samostan na Nemškem, kjer je ukral kuto in v njo oblečen ušel v svet. Ker mu državno pravdništvo ni moglo dokazati nobeno krivde, so ga sedaj izročili policiji, ki ga je za vedno odpravila iz naših dežel.
p Smrtna kosa. Umrla je gospa Katarina Zega Batičeva, posestnica v Koprivi. — V Trstu je umrl magistratni asesor dr. Peter R o z z o.
Glasna.
— »Cerkveni Glasbenik.« 1913. I. — Vsebina lista: Zgodovinski razvoj slovenske cerkvene pesmi (dr. Josip Mantuani); Začetni pevski pouk (dr. Fr. Kimovec); t Josip Cimerman (f^arlo Adamič); Iz odbora Cec. društva v Ljubljani; Dopisi (Brezje pri »Mariji Pomagaj«; iz Tržiča); Razne reči; Oglasnik: Jos. Schvvammel »Orgelske skladbe«; Darovi za nove orgle v ljubljanski orgljarski šoli; Na znanje! (Klavir na prodaj). — Vsebina glasbene priloge: IV. Antiphonae ad Processionem in Commemoratione solemni Ss. Corpo-ris D. N. J. Ch. ad IV et VI voces compo-suit Ign. Hladnik, op. 57. (V tej številki se nahajata prvi dve skladbi omenjenega Hladnikovega dela.) — »Cerkveni Glasbenik« je glasilo Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo in hkrati edin cerkve-no-glasben list na Slovenskem. Izhaja že 36. leto in sicer po enkrat na mesec ter velja z glasbeno in eventuelnimi drugimi prilogami, vred 5 kron na leto, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake 3 K. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Pred škofijo 12, l.
* Na balkanskem bojnem polju« je naslov koračnice, katero je za glasovir uglas-bil S. Bosiljevac. Skladbo razpečava Knji-žara V. Gosai, Zadcr. Cena po pošti 1 K 20 vin.
Ulevisf.
*	Mati čudovita. Spiss? dr. Josip Jer-
še. Opozarjamo na te res lepe, izvirne Š m a r n i c e , katere so ie dni izšle. Priporočamo jih vodnikom Marijinih družb, pridigarjem, ker jim nova lična knjiga nudi krasnih, prisrčnih govorov, prepletenih z lepimi, zanimivimi, najnovejšimi zgledi. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Kritiko priobčimo pozneje.
*	Vojska na Balkanu, 7. sešitek je ravnokar izšel in smo ga že včeraj razposlali vsem naročnikom.
Ta sešitek ?e odlikuje po zanimivih slikah z vojnega pozorišča samega, ki so prirejene po skicah očividcev. Te silna lepe slike krvavih bojev se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih sešitkih.
Naročniki, ki bi 7. sešitka še ne bili prejeli, naj ga reklamirajo na ondotni pošti.
UiijfliMs novice.
lj Mešani zbor »Ljubljane ima danes važno vajo za koncert na belo nedeljo. Prosi se polnoštevilne udeležbe, ker se posebna vabila niso razposlala.
lj Na oklicih so: Josip Božič, pristav državne železnice na Jesenicah z Olgo Ši-vic, učiteljico, Ljubljana; Franc Virant, mizar, z Ano Vidmar.
lj Ossbna v. st. Profesorski izpit s prav dobrim vspehom je napravil iz germanistike suplent na 11. državni gimnaziji g. Adolf Robida.
lj K smrti Marije Sevškove v Spodnji Šiški. Sodna komisija je, kakor smo že poročali, jasno pokazala, da v nesreči Marije Sevškove ni govora o kakem zločinu. Včeraj dopoldne je bil mož ponesrečenke, sprevodnik A. Sevšek izpuščen iz preiskovalnega zapora.
lj J/ gledališke pisarne. Jutri, v če-trtek, za par - abonente Offenbachova burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. — V soboto, dno l. februarja, francoska veseloigra »Mala čokolada-rica« v režiji gospoda Fišerja, za par-abonente. — V nedeljo popoldne (izven abonmaja, za ložo par) Weisova opera »Naskok na mlin«, zvečer »Mala čokolada rica« za nepar.
lj Tolmačenje angleškega jezika pri ljubljanskih sodiščih. C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu jc zasebno učiteljico gospodično Olgo Na. d eni-c z k o v o v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10, nastavilo za stalno zapriseženega, tolmača angleškega jezika pri sodiščih v Ljubljani.
lj Ustanovni občni zbor krajevno skupine skontisi v, nastavljenccv bank, kreditnih zavodov, zavarovalnic, hranilnic, posojilnic, trgovskih in obrtnih zbornic ter veletrgovin kronovinc Kranjske se vrši v nedeljo, dne 2. svečana 1913, ob pol 2. uri popoldne v restavraciji »Novi svet« (pri GorŠetu), Marije Terezije cesta, Prešernova, soba. Vsi tovariši so najvljudneje vabijo na to važno zborovanje.
lj Umrii so v Ljubljani: Frančiška Levinger, blagainičarka, 19 let. — Marija llrbas, občinska uboga, 7(i let. — Ivan Pavšner, rejenee, f> tednov. — .Tosiji Tribuč, zasebni uradnik, 70 let. — Josip Baincr. narednikov sin, 7 mesecev. • Ivan Schatzer, skladiščnega paznika sin 4 lota. — Alojzija Zajec, žena prekajevalea in hišnega posestnika, 49 let.
lj Iz pravosodne službe. Iz Litije V Ljubljano je premeščen g. c. kr. sodnik dr. Pavel Skaberne; g. c. kr. sodniku dr. Francu Kotniku je podeljeno sodnijsko mesto v Litiji.
lj Znova tatvina v izložbenem oknu. Sinoči je trgovec gospod Jožef Petkosig na Starem trgu št. \ opazil, da iz v veži nabajajočega zaklenjenega izložbenega okna manjka 6 parov volnenih moških nogavic vrednih 15 K. Tat je spodaj vpognil pri izložbi okvir in nogovice z neko rečjo skozi odprtino izvlekel ven.
ij Samoumor vojaka. Včeraj se jo v domobranski vojašnici s službeno puško ustrelil prostak Tu u in bil takoj mrtev. Nesrečnež se jc v sobo zaklenil in vrata zabarikadiral s sobno opravo potem pa izvršil samoumor. Prepeljali so ga v garnizijsko mrtvašnico. Vzrok samoumoru je neznan. Kakor čujemo, je Tau tisti vojak, ki je lansko leto v Šiški z bodalom zabodel nekega civilista.
STAVKA NA EKSPORTNI AKADEMIJI.
Zastopnikoma stavkujočih eksportnih akademikov je voditelj zavoda izjavil, da se kolokvije pred 1. marcem ne smejo vršiti. V toliko se eksportnim akademikom ugodi, da se bodo smeli v poletni seme.ster vpisati ne glede na kolokvija. Poslancem, ki so glede na stavko eksportnih akademikov pri trgovinskem ministru dr. pl. Schusterju posredovali, je minister izjavil, da stavko obsoja, a da hoče vplivati na to, da stavka dijakom nc bo škodovala in da jim nc bodo ustanov vzeli. Glede na izpopolnitev zavoda v visoko šolo je pa minister izjavil, da te misli ne odklanja in da jo bo izkušal vresničiti.
NADVOJVODA RAINER.
Nadvojvodo Rainerja pokopljejo v petek ob 4. uri popoldne. Včeraj se je za rajnika čitala sv. maša-zadušnica v kapelici rajnikove palače.
NEMČIJA POMNOŽI SVOJO VOJNO SILO.
V nemškem državnem zboru jc in-terpeliral soc. demokrat dr. Gradnauer vlado, če namerava glede na armado kaj več zahtevati kakor ponavadi. Major Hoffmann je na to v imenu vlade odgovoril: Odgovorna mesta so prepričana, da se mora armada ua suhem pomnožiti. O obsegu pomnožitve pa ne more še ničesar poročati, ker zvezni svet ni še ničesar sklepal.
TelelODSKa ie Grzojra poročilo.
ODGOVOR TURČIJE ODKLONILEN!
Carigrad, 29. januarja. Načrt za odgovor na noto velesil se je včeraj prevedel v francoščino in se najbrže izroči ministrskemu svetu v končno redakcijo. Govori se, da se odgovor bistveno tako glasi:
Porta vztraja na pogojih, katere je stavil Rešid paša dne 3. januarja, to je; mejna črta med turškim in bulgarskim ozemljem naj bi tekla vzhodno tako, kakor zdaj, potem pa naj sledi Ardi do izliva Sogodlučaja, pustivši Giimiildžino vzhodno, ter se konča pri jezeru Buru. Porta obdrži svoje pravice na egejskih otokih.
Odgovor se izroči po vsej priliki danes zvečer.
Kabinet je zdaj popoln, izvzemši predsedstvo državnega sveta. Kandidata za to gajanja s Hakki pašo, da bi v kabinet pa še nista odgovorila. Nadaljujejo se pogajanja s Kakki pašo, da bi v kabinet vstopil, toda on zahteva narodne reforme v evropskem zmislu.
»Temps« potrjuje, da so poslaniki Anglije, Rusije in Francije vezirja opominjali, naj sklene mir, dočim poslaniki tro-zveze tega baje niso storili.
TURČIJA DELA PRIPRAVE ZA NADALJEVANJE MIROVNIH POGAJANJ. — BALKANSKI DELEGATI HOČEJO POGAJANJA NA VSAK NAČIN PREKINITI. — VELEVLASTI NE STORE NIČESAR.
London, 29. januarja. Turška vlada jc pooblastila svojo mirovno delegacijo v Longonu, naj pri poslanikih velevlasti poizveduje, ali smatrajo nadaljevanje mirovnih pogajanj za mogoče. Rešid paša jc tozadevne korake že storil.
Mirovni delegati balkanske zveze dne 27. januarja niso sklicali nobene seje, dasi je bila naznanjena. Neki balkanski delegat je izjavil, da so delegati na vsak način sklenili izročiti Turčiji noto. da smatrajo tako njeno zavlačevanje odgovora na velesile, kakor preobrat v Carigradu za indirekten negativni odgovor ter je vsled tega mirovna pogajanja smatrati za prekinjena, kdaj pa noto izroče, še ni znano. Balkanski delegati baje odpotujejo v petek ali najdelj v soboto.
Balkanski delegati so se v svojih pogovorih 27. januarja s poslaniki velesil prepričali, da velesile na Turčijo ne bodo pritiskale) ako pogojev balkanske zveze ne sprejme. Velesile imajo za to svoje stališče jako važne vzroke.
MIROVNA POGAJANJA KONČANA! BALKANSKI DELEGATI SO DANES IZROČILI NOTO IN ODPOTUJEJO. O ODPOVEDI PREMIRJA SE šE NI SKLEPALO.
London, 29. januarja. »Reuter« poroča: Balkanski delegati so se včeraj v triurni seji posvetovali ter podpisali od posebne komisije sestavljeno noto, katero izroči srbski deiegat Novakovič Rešid paši danes. V tej noti izjavljajo delegati, da smatrajo mirovna pogajanja za končana, o odpovedi premirja pa ne govorijo. Odpoved premirja je zdaj odvisna od balkanskih vlad, ki bodo o tem sklepale. Grški delegat Venizelos odpotuje v Atene že koncem tega tedna, ker ga čaka zdaj najvažnejše delo doma. Drugi delegati roka, kdaj odpotujejo, še niso določili, (oda zapuste London v kratkem.
PREDRZNO PISANJE MLADOTURŠKIH LISTOV. — MLADOTURKI SE SKLICUJEJO NA SVETI IZLAM !
Carigrad, 29. januarja. »Tesviri Ef-kiar«, glasilo mladoturškega odbora, piše »na naslov treh državic in pol«: Potem ko so »tri državice in pol« s čudovito močjo vsled čudne brezbrižnosti naše dežele, ki šteje 40 milijonov prebivalstva, s svojimi »nečastnimi kopiti« pohodile naše sveto rumelsko ozemlje, so vsled izdajalstva in slrahopetnosti prejšnje vlade začele natn diktirati sramoten mir. Spominjajmo se časa, ko smo kot triumfatorji vdrli v Evropo tja do Donave! Narod in izlam zahtevata nujno, da se reši njuna čast. Izlam in kalifat sta v nevarnosti! Mi bomo svetu dokazali, da bi konec kaliiata pomenil konec sveta. 400 milijonov muslimanov gleda na nas. S krvjo bomo oprali madeže, prizadete izlamu! Žene in otroci bodo umrli, če treba, ali mi bomo maščevali smrt naših bratov. Čast ali smrt!
ENI ŠE UPAJO NA MIR.
Peterburg, 29. januarja. V ministrstvu za zunanje zadeve mislijo, da, čeprav bo odgovor Porte na velevlasti negativen, vendar še ni razloga za bojazen. Mladoturki bodo kmalu prišli do prepričanja, da je iz financielnih razlogov za Turčijo nemogoče vojsko nadaljevati in bodo vsled tega mir lc sklenili.
TEŽAVEN POLOŽAJ NOVE TURŠKE VLADE.
Berolin, 29. januarja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Peterburga: Dasi se tu z gotovostjo račna. na to, da bo odgovor nove turške vlade na skupno noto velesil odklonilen, se tukajšnji diplomatični krogi očividno prav nič ne vznemirjajo. Turška vlada bo, tako se misli, prav kmalo pokazala mirovne želje, saj se nahaja v največjih financielnih težavah, iz katerih ii pred sklepom miru nihče pomagati ne more.
KAJ SE GODI PRI ČATALDŽI?
Carigrad, 29. januarja. Vlada izjavlja, da so vse vesti o konfliktih pri Čataldži neresnične. Vlada izjavlja tudi, da glede izgona ekssultana Abdul Hamida v Konijo ni ničesar sklenila.
Pariz, 29. januarja. »Temps« poroča, da je ruski poslanik v Carigradu svoji vladi brzojavil, da se med četami pri Čataldži sedanji vladi sovražna agitacija vedno bolj širi.
ČASTNIŠKA ZAROTA V CARIGRADU PROTI MLADOTURKOM.
Carigrad, 29. januarja. Dočim trdijo francoski listi, da Abuk paša iz Čataldže s 40.000 vojaki že maršira proti Carigradu, da novo vlado vrže, se iz Carigrada samega to dementira, a obenem trdijo privatne brzojavke, da se je vrš 1 v neki tukajšnji mc-šeji shod več častnikov proti novi vladi, kateri se očita umor Nazim paše. Častniki, ki so pripadali tako staroturkom kakor tako-zvani »liberalni uniji«, so protestirali tudi proti aretaciji polkovnika Sadika in sklenili, da začno s terorističnimi akti.
»SVOBODOMISELNE« ODREDBE NOVE TURŠKE VLADE.
Cargrad, 29. januarja. Vlada je izdala naredbo na vse časnike, da ne smejo nobenega. vprašanja notranje in zunanje politike premotrivati s »strankarskega« stališča.
GOLTZ PAŠA V CARIGRADU?
Peterburg, 29. januarja. »Novoje Vremja« poroča, da je ruski poslanik iz Carigrada brzojavil, da je Goltz paša dospel iz Cmstanze v Carigrad ter se. takoj udeležil seje vojnega sveta. V Berolinu to vest dementirajo, ker pa ne povedo, kje se. Goltz paša nahaja, se domneva, da je elementi neistinit.
NEMČIJA TURČIJI NI POSODILA DENARJA ?
Berolin. 29. januarja. Od kompetentne strani sc zatrjuje, da »Deutsche Bank t Turčiji ni posodila nobenega denarja. Podpisala se je zg°'j koncesija za zgradbo cestnc železnice v Carigradu, ki jc bila že precej časa sklenjeua stvar. Konsorcij ne sestoja samo iz nemških, ampak tudi iz franoeskih in ogrskih kapitalistov. Pogod-
ba ne zagotavlja turški vladi nobene anti- I cipacije denarja.
GIBANJE BRODOVU.
Dunaj, 29 .januarja. »Reichspost« poroča iz Pulja, da sta dve vojni ladji dobili naleg, da sta pripravljeni za odhod v turške vode.
Rim, 29, januarja. »Tribuna-; poroča, da se je ladja »San Giorgio«, ki jc bila od-plula iz Taranta, ustavila v Amalfiju, ladje ' Vittorio Emanuele«, »Regina Elena« in »Roma« pa v Avgusti. Tako se nahajata v zalivu Besika pred Dardanelami do zdaj le ladji »Pisa« in »San Marco«.
London, 29. januarja. »Daily Mail« poroča iz Draždan, da rusko črnomorsko brodovje, ki je v Sebastopolu, čaka na povelja.
TURŠKI POSLANIK ODBIL
POVABILO KRALJA JURJA.
London, 29. januarju. Turški delegat, Rešid paša je v svojem in v imenu turške delegacije odklonil povabilo kralja Jurja na dine v Windsoru češ da ima preveč brzojavk na dan deše-frirati. To je izzvalo v diplomatskih krogih veliko senzacijo, ker se šc ni zgodilo, da bi poslanik odklonil povabilo suverena.
ALI SO SE VELEVLASTI GLEDE SKADRA SPORAZUMELE ALI NE?
London, 29. januarja. V zadnjih dveh sejah konference poslanikov v Londonu se je konstatiralo, da si glede Skadra kakor glede Bojane kot južne meje Črnegore diametralno nasprotujeta. Avstrija nikakor ne odjenja, Rusija pa tudi vztraja na tem, da ima Skader pripasti Črni gori. Ta okol-nost posredovanje drugih velesil zelo otežuje. Zato se položaj tudi v tem oziru pesimistično presoja.
Berolin, 29. januarja. V zadnji seji po-slaniške reunije so se obravnavale meje Črne gore, katera zahteva Skader, kar zagovarja tudi Rusija, trozveza pa prizna Črni gori jezero in vso ravnino skadersko (To nam je naš londonski dopisnik že dav-nej sporočil. — Opomba uredn.), mesta pa ne, Upajo, da se bo Rusija stališču tro-zveze približala. Meje Srbije se še niso diskutirale.
Moskva, 29. januarja. Ruskoje Slovo« poroča, da so se velevlasti principietao zedinile, da se Skader inkorporira bodoči Albaniji ,celo jezero in okoliš pa se prepusti Črni gori.
RUMUNSKO-BULGARSKO VPRAŠANJE UGODNO ?
London, 29. januarja. Dr. Danev je 28. t. m. konferiral z Mišu-jem, nakar je bil poklican v zunanji urad. Danes bosta državnika zopet konferirala. V Berolinu se trdi, da je dr. Danev dobil nove instruk-cije. Rumunija baje svojih zahtev ni zvišala. — »Wiener Allgem. Zeitung« piše, da Rumunija ne zahteva gotovega ozemlja kot plačilo za svojo nevtralnost, ampak vsled svojega prijateljskega vedenja, ki se je dokazalo s tem, da je Rumunija baje pred začetkom vojske Bulgariji ponudila svojo pomoč proti Turčiji, kar pa je slednja odklonila. — Take Jonescu je uredniku .Popclo Romano« izjavil, da Rumunija ni imela in nima nobene pogodbe s Turčijo. Rumunija tudi ni izročila Bulgariji nobenega ultimata in ni pretila z mobilizacijo.
LAŠKI NAMENI SO ČISTI.
Rim, 29. januarja. »Tribuna« demontira vest »N. Freie Presse«, češ, da skuša Italija prebivalce na od nje zasedenih egejskih otokih pregovoriti., da podpišejo peticije, češ, da hočejo aneksijo od strani Italije. Te vesti so mistifikacije iz Aten z namenom, da sc laški okupaciji teh otokov daje drugačen pomen, nego ga v resnici ima.
TROZVEZA V GLEDIŠČU.
Berolin, 29. januarja. Pri galapredslavi v cesarski operi na čast rojstnega dne cesarja Viljema se je zelo opazilo, da avstrijski in laški poslanik nista kakor običajno sedela v loži diplomatov, marveč skupaj z državnim kanclerjem.
CARINSKA UNIJA MED SRBIJO IN ČRNO GORO.
Belgrad, 29. januarja. Pravda« javlja, da se vrše sedaj pogajanja med Srbijo in Črno goro glede carinske unije.
HARTWIG SE PODA V PETERBURG?
Belgrad, 29. januarja. Ruski poslanik Hartwig odpotuje za delj časa v Peterburg.
NEMŠKA LADJA IZZIVLJALA FRAN-COSKE?
Pariz, 29, januarja. »Excelsior« poroča iz Cherbourga, da je v noči od 20. na 21. t. m. nemški parnik GroRherzog Olden-burg« dve uri opazoval vaje francoskega vojnega brodovja in se kljub pozivu ni hotel odstraniti. Odplul jc šele, ko sc mu. jc približala francoska torpedovka.
XXX ZADNJE VESTI IZ CARIGRADA.
Cnrigrad, 29. januarja. Odgovor Porte na noto velesil se izroči danes ali jutri.
Kakor že sporočeno, vztraja Porta glede Odrina na zadnjih predlogih, kakor jih je bil stavil v Londonu Rešia paša.
Ako bi pa balkanska zveza to zopei odklionila, je odbor za »edinost in napredek« sklenil, da privoli v avtonomijo Drino* polja, ne odstopi pa nobenega egejskega otoka.
Ako bi balkanska zveza tudi to odklonila, bo turška vlada sama premirje odpovedala in pozvala v orožje vse moške od 30 do 45 le':a ter najela prisilno notranje posojilo, tako da bo odpado na glavo 1 do 10 funtov.
Sklicanje zbornice še ni sklenjeno Ln je sploh dvomljivo. Notranji položaj se je tako izboljšal, da vlada cenzurira samo vojaške notice. Baje vlada med armado popolna edinost.
Mornariški minister je bil pretekli teden odpotoval v Daidanele, da pregleda vojne ladje in se je ponedeljek vrnil. Poročal je ugodno in zato napoveduje vlada nove operacije vojnega brodovja, o katerih upa, da bodo vprašanje otokov ugodno rešile.
KJjub dementiiem se trdi, da Abdul Hamida v kratkem transportirajo v Brusso ali v Konijo.
»Frankfurter Zeitung« pa poroča iz Carigrada, da se bo Porta v noti, ki jo danes poslanikom izroči, velevlastem za zanimanje, ki je za usodo Turčije kažejo, zahvalila in jim prepus ila ureditev vprašanaa egejskih otokov. Glede Odrina ne more odnehati, ni pa izključeno, da ne bi pristala na nevtralizacijo mesta.
XXX
VSPEH HRVATSKOSLOVENSKEGA KLUBA.
Dunaj, 29. januarja. Merodajni gospodarski odsek je sklenil svoj sklep, da razpravo o centralni zadružn' blagajni za štiri tedne odgodi, razveljaviti, oziroma reasu-mirati.
ZBORNICA.
Dunaj, 29. januarja. Zbornica jo nadaljevala debato o epidemijski postavi. Govoril je notranji minister Heinold. Ko je Sturgkh hotel oditi iz zbornice, so mu rusinski poslanci klicali: »Fej!« — »Vun!« — »Sramujte se!« — »Vi ste že trikrat, svojo besedo snedli!« Grof Sturgkh se je nato na svoje mesto vrnil in so medklici utihnili. Lavruk jc celo žvižgal, pa je tudi nehal. Opoldne se je vršila konferenca načelnikov. Jutri se vrši Še ena seja, prihodnja pa šele 10. februarja. Do tedaj naj finančni odsek reši mali finančni načrt, budgetni pa laško fakulteto.
SCHUHMEIER POGOREL.
Dunaj, 29. januarja. Sschuhmaier se le pritožil na upravno sodišče proti temu, da je dunajska občina dovolila podporo evha-rističnemu kongresu. Upravno sodišče je Schuhmaierjevo pritožbo odbilo.
GROF THUN DEMISIONIRA?
Praga, 29. januarja. Narodno-so* cialni listi pišejo, da bo cesarski namestnik grof Thun demisioniral, ker se diference med njim in Ilochenbur-gerjem ne morejo poravnati in so če-ško-nemška pogajanja ostala brezuspešna.
SUFFRAGETKE NAPOVEDUJEJO
REVOLUCIJO.
London, 29. januarja. Ker je As-quith volilno reformo v parlamentu odložil, so suffragetke znorele. V Bub-linu so na palači podkralja razbile 16 šip. Policija je tri zaprla in jih takoj na en mese« prisilnega dela obsodila. V Londonu so hotele v parlament, da jih Lloyd George sprejme. Ker jih ni hotel sprejeti, so v obližju parlamenta več šip pobile. Policija jc več demon-strantk zaprla, škoda, ki so jo povzročile pri palači »Hamburg - Amerika« znaša več tisoč kron.
ZOPER SEŽIGANJE MRLIČEV.
Monakovo, 29. januarja. Bavarski škofje se v svojem postnem pastirskem listu ostro obračajo proti sežiganju mrličev. 1. Katoličanom je prepovedano članstvo pri takih društvih; 2. kdor sam določi svoj sežig, se cerkveno ne pokoplje; 3. kdor je določi in opominjan, ne prekliče, se ne izpove in ne obhaja.
APAŠI V PARIZU.
Pariz, 29. januarja. V gozdu Senart so apaši strel:a.li na avtomobila dveh pariških tovarn. Šoferji so se rešili.
ŠTRAJK PORAVNAN.
Trst, 29. januarja. Štrajk kuharjev in natakarjev »Dalmacije« je poravnan.
SMRTNA KOSA.
Madrid, 29. januarja. Tu je umrl bivši minister Moret.
Razne slvarl
Za žensko volilno pravico v trgovinske zbornice na Nemškem. Predsednik nemškega trgovinskega zbora
|e pruskemu trgovskemu ministru predložil prošnjo, da bi smele opravičene volivke v trgovinske zbornice svojo volivno pravico osebno izvrševati. Minister je prošnjo vzel nu znanje s pripombo, da zavzetje stališča v tej stvari za enkrat ni potrebno, ker ni na dnevnem redu nobena sprememba do-tičnega zakona.
Poroka miljarderke. Te dni se poroči newyorška miljarderka Mis llelen Goukl s priprostim železniškim uradnikom Shapardom. Mnoge odlične ameriške družine so gospodični Goukl ponudile svoje hčerke za družice oh poroki, a nevesta je vse odklonila s pripon bo, da se bo poroka po njeni želji vršila čim skromnejše. Povabljenih jc samo 75 svatov, med njimi vojvoda in vojvodinja Talleyrand s štiriletnim vo vodom Saganom, ki so že prispeli v Nevv York. Od ženinove strani sta med povabljenci le njegov brat, ki bo ob poroki tudi za pričo in pa njegova mati.
Ognjenik Piccolo de Colima je po 301etnem odmoru začel zopet bljuvati. Ta ognjenik jo eden izmed mnogih, ki leže na mebikanskem obrežju Tihega oceana; visok je skoro 4000 metrov in meji mehikanski državi Colima in .Talisco kakih 150 km od obrežja. Gora ima dva vrhova in na obeh se odpirata vulkanski žreli. Piccolo de Colima je v miriolem stoletju bljuval v letih 1818., 1869., 1870. in 1881. Sedanji njegov izbruh je napravil ogromno škodo in zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Prebivalstvo bližnjih krajev je v divjem strahu zapustilo svoje domove in hitelo na železniške postaje, kjer so napolnili osebne in tovorne vlake; na tisoče teh beguncev so pripeljali v Guadalajara. Del proge je bil zasut z vulkaničnim pepelom, ki so ga morali sproti odmetavati, da je mogel vlak naprej. Letina jc v obsegu 10 milj uničena, škoda znaša štiri miljone. Tudi mnogo živine je poginilo. Veliko prebivališč je porušenih. Nesreča je za prebivalstvo tem občutnejša, ker je pokrajina drugače silno rodovitna; izbornc vspeva bombaž, sladkorni trs, tobak, kakao; bogati rudniki nudijo srebro, železo, baker in svinec. — Ognjenik bljuje le malo lave, pač pa pepel; gost dim se dviga iz njega in razširjajo t-e strupeni plini. Zanimivo je, da je zadnji čas tudi Vezuv začel zopet delovati.
Irgredi štrajkujošlh natakarjev v New Yorku. 24. t. m. zvečer so štrajkujoči natakarji in z njimi simpatujočo občinstvo priredili skupen pohod po ulicah in vprizorili velike izgrede. Napadli so več hotelov in restavracij ter rarbili okna. Stavkolomne natakarje in druge osebe so pretepali. Mnogo oseb je bilo ranjenih, padlo je tudi več str-,lov. štrajkujoči so na policijo metali opeko. Mnogo restavracij so radi pomanjkanja strežnega osobja zaprli. Kmalu po izgredih je začela goreti lopa za orodje na Brooklinskern mostu, ki so ga morali popolnoma zapreti za promet. Nad 600.000 oseb je moralo po mnogo daljši poti domov. Odigravali so se silno razburljivi prizori.
Odlikovan ruski terorist. Ruski terorist Lukaševič, ki je bil radi udeležbe pri umoru cara Aleksandra II. obsojen na dosmrtno trdnjavsko ječo in bil ob amnestiji leta 1905. pomiloščen, je dobil za svoje delo »Anorganično življenje zemlje« Ahmatovo nagrado, to je najvišjo nagrado, ki jo ima za taka dela na razpolago peterburška akademija znanosti. Globoka znanstvenost in drzne, premise tega dela so učenjake akademije naravnost presenetile. Ne-prist.ra.nost akademije, ki je odlikovala teroristovo delo, je napravila na vse strani najboljši vtis.
Naraščanje žnnsk v pridobitnih poklicih na Nemškem, Statistika bolniških blagajn na Nemškem dokazuje, da je število žensk v pridobitnih poklicih od leta 1905 do 1912 naraslo za 45 odstotkov, število možkih pa le za 27 odstotkov.
Bivši kralj Manuel zaneljivec? Nedavno je v Moskvi brez sledu izginila nenavadno lepa hčerka neke tamo-šnje ugledne židovske družine. Govori se, da je dekleta odepljal bivši portugalski kralj Manuel in se z njo podal v inozemstvo. Z dekletom se je seznanil v Parizu in na to potoval za njo v Moskvo, kjer jo je otel in odvedel seboj.
Brezžični brzojav;. Ruska parobrodna družba v Črnem morju je na vseh svojih ladjah adaptirala brezžični brzojav.
Pariški apaši oropali poulični vlak.
Dne 27. t. m. je napadlo Sest apašev neki poulični vlak, ki jc vo .1 v Rasy. Z revolverji so prisilili izprevodnika, da jim jc moral ves denar izročiti, nato so pa šc potnike oropali. Policija jc prihitela in streljala na roDarje in je tri nevarno ranila, tri pa aretirala.
— Enver bej, ki je inlsceniral v Carigradu pravcato revolucijo, je rodom Poljak, z imenom Borsecki. Enver hej ie sin
poljskega ustaša, ki se je leta 1863 v Ruski poljski udeležil ustave in nato pobegnil v Turčijo.
Ženske v občinski upravi. Mostni svet v Velikem Varadinu je v uproviza-cijski odsek in stanovanjsko komisijo poklical več žen, ki imajo posvetovalen glas, dasi niso članice občinskega sveta.
Smrt bolniške strežnicg v Solunu.
Nedavno je v Solunu na tifusu umrla neka bolniška sestra Rdečega križa. Pokopali so jo z vojaškimi častmi, kakor tičejo častniku. Za pogrebom sta šla grški kralj in kraljica in mnogo civilnih in vojaških dostojanstvenikov.
Prosjaček kot tenor. V Ameriki so odkrili nov tenor, ki se mu prorokuje sijajna bodočnost. Pred nekim ne\v-yorškim hotelom so dobili dečka v raztrganih capah, lačnega in premrazene-ga. Da bi dobil kak milodar je pel. Par gospodov je postalo pozornih — dečkov glas je bil nenavadno lep. Zavzeli so se za dečka, ga ogreli, oblekli in nasitili, nato pa peljali k večini glasbenikom, ki so sc o dečkovem glasu najpovelj-neje izrekli. Končno so dečka predstavili ravnateljem Metropolitan opere; navzoči so bili tudi nekateri člani opere. Potem, ko jim je deček zapel, sta ravnatelja Casazza in znani bariton Amato izjavila, da če se dečkov glas primerno izobrazi, bo to naravnost čudovit tenor. Amato je nato prevzel nalogo, da dečka, Theodorja Kittay, pevsko izobrazi.
Policijska prepoved proti nezavarovanim iglam na ženskih klobukih. Dunajsko policijsko ravnateljstvo jc izdalo prepoved proti predolgim iglam na ženskih klobukih. Vsaka dama, ki bo imela iglo na klobuku nezavarovano, bo kaznovana z globo do 200 K oz. z zanorom do 14 dni.
Dosledni lenuhi. V neki vasi so živeli trije lenuhi. Cela vas se je zgražala nad temi nepridipravi. Ker niti opomini. niti psovke niso mogle spreobrniti zanikerne trojice, so jim vaščani zažgali bajto, češ, bomo videli, se bodo li zguncali. ali ne. Lenuhi so ogenj opazili in med njimi se je razvil tale pogovor: Prvi: Vstati bo treba, vstati — gori. Drugi: E, nas bodo že ljudje rešili, če jim je kaj za nas. Tretji: Da še vama le ljubi tole govoriti!
Verske svelinje islama v Odim
(Konec.)
Muradova mošeja je nekaj manjša kakor Selimova. Pokrita je z devetimi, njen preddvor pa. z 20 kupolami, ki jih nosi 70 stebrov. Dragoceni marmor in granit so za to mošejo navlekli iz razvalin v Atenah in Cyciku. V prostoru za molitev so postavili ogromno prižni-co, da je lahko nosila koran velikanskega obsega. Ta mošeja, ki se radi umetniško dovršenih treh galerij na ničnih minaretih imenuje tudi »mošeja treh galerij«, je najstarejša v Odrinu. V vse druge mošeje je vstop dovoljen tudi drugovercem, v to pa ne; v vdolbinah zidu so namreč shranjene svetinje, ki so jih romarji prinesli iz Mohamedovega tempelna v Mekki. Teh ne sme videti oko »nevernika«.
Razun mošcj so v Odrinu še grobo, i Osmanovf hiše in prvih junakov osn.austva, na katere so skozi stoletja romali pravoverni Turki — in bodo lahk^ romali tudi poslej, ko bo Odrin v bolgarskih rokah.
Mnenje gosp. dr. H. A p p e 1,
na
Gosp, J. Serravallo
Dunaju. Trst.
T
305
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni član gospod
Josip Tribuč star.
zasebni uradnik,
danes ob i/jl2. uri dopoldne previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 69. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek dne 30. Januarja 1913 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. 7 lia pokopališče na Viču.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Lljubljana, 28. januarja 1913.
: Harorajte ..Slorasia".

V zvezi z vašim pismom mi je čast vam poročati, da sem rabil doposlane mi poskusne botiljeke vašega železnatega kina vina Serravallo z velikim vspehom.
Dunaj, 22. 6. 1911.
Dr. A p p e 1.
308
JL i
Tužniiu srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežnlostno vest, da jo nuja iskreno ljubljena mati, soproga, gospa
Moj zija Zaje
pcsesinica in mesarica
včeraj z veter ob >/j 9. uri po dolgi in mučni bolezni, v starosti 49 let, pre-videna s tolažili svete vere mirno in vdano preminula.
Pogreb nepozabne rajniee se vrši v četrtek, dne 30. januvarja ob 3. uri pop. t. 1. iz biSe žalosti Poljanska cesta št. 75 na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne maše se bodo služile v farni cerkvi Sv. Petra.
Bodi rajnici prijazen spomin.
V Ljubljani, 29. .januarja 1913.
Žalujoči ostali.
!. slov. f ograbni zavod Jus. Turk.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 30tv2 m, sred. tlak 730-0 mrr.
C	C as opazovanja '.	Stanje baro-rn et ra v mm	Tcmpo-rutura no CeUiju	Vetrovi	Nubo	H S i 3 1 izl ^ >
28 D. zveČ.		739 7	oe>	sl. jug	oblačno	
29	7. zjutr.	741 4	-24	brezvetr.	oblačno	04
	2. pop.	742-1	- 1-9	sl. vzli.	»	
Srednja včerajšnja teuip. 0 4", norm. — l'3r.
naprodaj je šspa H H 11 H
lisa
z veliko kletjo, velikim zasajenim vrtom, ki laliko razdoli na več stavbnih parcel. Več se izve v Spodnji Šiški št. 22.	297
Proda se iz proste roke novozidana
m
v Ljubljani,
imenskega ulica 4, Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medieinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr.Fr.Derganc, pritr.ar l.klr.odd.dež.boln.
Za popravila mufov, jopic, kožuhov in izdelovanje suknenih čepic za društva, zavode, gospode in dečke, preprog iz kož srn in lisic, se vljudno priporoča
Žagar
mojster	304
Ljubljana, Salendrova ul. i. bivši večletni pomočnik pri g. H. Waneku. Zunanja naročila se izvršujejo točno,
Ugodna prilika za vrtnarje!
V večjem kraju na Ivranjshem se. odda
z novim gospodarskim poslopjem, pri kateri je skupno 96 oralov zemlje in sicer 18 oralov gozda, drugo so pa njive in travniki, vse v ravnini poleg državne ceste, poldrugo uro od mesta Velikovec na Koroškem. Obrniti se je na A. Z., poštno ležeče Št. Peter pri Velikovcu, Koroško.	306 (3)
mml
krznarsU
Za spomladansko pitanje čebel prodajam zajamčeno pristen, trčan čebelni
(nad 1200 m2) v najem. V tem kraju dosedaj ni vrtnarja. Več po dogovoru, Ponudbe na upravo lista pod P. L.59, 301.
doinrsč pridelek. V množinah nad 3 kg A K 1-50. Posoda se računi po lastni ceni. — Nad 50 leg skupaj se pošlje franko. Čebelarji, preskrbite se pravočasno s potrebnim dobrim pitancem Josip Novak, čebelar, Notranje Gorice pri Ljubljani.
organisli in pevska društva i. t. d.!
Vsled polno fo-srmnmf 4UI prodajamhar-309 zaloge	H»vHl|CV monijepozelo
znižanih cenah.
Harmonij	z 2 rcg. sedaj 120 K, prej 160 K,
Harmonij	s 6 reg. sedaj 220 K, prej 200 K,
Harmonij	z 10 rcg. sedaj 2S0 K, prej 350 K,
Harmonij	z 12 reg. sedaj 360 K, prej 450 K.
ji »j « litij
ii vriiit io lii
Tvrdka Jos. Lorenzi, imejitelj P.E. Grassi naznanja žalostno vest o smrti njenega dolgoletnega zvestega uradnika, gospoda -
Josipa Trihuča
ki je umrl po kratki in mučni bolezni.
Pogreb bo jutri, v četrtek, dne 30. januarja 1913 Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 29. januarja 1913.
^ubljana
Simon Kunci č
posestnik
dna Kunčič, vcW jelene, roj. Klomcnčič
poročena čhto 2-7. januarja U)I3.


Satfornil*
E J895/12 2
Prods se dne feforaarjSa £Sf3 dspsrtdnc g5> 9. uri » SšscdEii ŠlSStl, CetoaSIia Gssta St. 2 pa laurci 6'raifei
i um in m
I Izklicassfofi se prita	rasi, srsecS to Časom st
lahko predmete ogleda.
C. kr. Okrajna sotiiiče is Lp&iijzifli. Rdel.
siRe IG. iansiairjja 1013.
Znonslvo.
Reforma juridičnega študija na Pruskem.
Da je juridični študij potreben pre-ust.roja, to ve danes vsak jurist. Naš študijski red, kakor tudi metoda pouka nikakor ne odgovarjata praktičnim zahtevam naše dobe. Tvarina, ki jo mora akademik pre baviti, ni nika-ka zabava. Naloga prvih semestrov je zgodovina prava ter rimsko, nemško in kanonsko pravo. Toda ravno antična in srednjeveška pravna zgodovina pri-krajšuje vsled svoje obsežnosti študij novejše zgodovine prava. Preveč trpi tudi javno pravo in ne najde tistega vpoštevanja, ki mu gre. To velja tudi za narodno - gospodarske discipline, za sociologijo in .za pravno filozofijo poznejše študijske dobe. Metoda pravnega pouka se bo vsekakor spremenila, kajti potreba praktičnih vaj in konver-zatorija se vedno bolj priznava. Na drugi strani pa pravna znanost tako raste in se deli, da je prišlo na dnevni red tucli že vprašanje glede delitve sedanje pravo- in državoslovne fakultete v dva samostojna oddelka. Toliko v splošnem.
Z reformo pravnega študija so Pru-si že pričeli, kar bo gotovo vplivalo tudi na avstrijske univerze. O tem vprašanju sta poleg drugih faktorjev debatirala. nemški državni zbor in pa zadnja skupščina nemških juristov. V novem pruskem učnem redu, ki velja že za tekoči zimski tečaj, se polaga največja važnost na praktične vaje. Pri predavanjih, ki naj bodo konverzato-rična, naj se povdarja predvsem stvarnost in ne toliko pravne posebnosti kake teme. in naj se kaže na pravno prepričanje ljudstva glede stvari; pri postavah treba gledati kar najbolj na njih namen, »ratio legis«. Glede tvari-ne pravi novi učni red, da se mora pred vsem gojiti novejša zgodovina prava in sicer s kulturno - zgodovinskega stališča; dosedanji formalizem mora pasti. Javno pravo ne sme zaostajati za privatnim, ekonomske discipline ne za pravnimi. Filozofiji treba posvetiti več dela. Glede sporeda študija, to se pravi, ali naj dijak prične kot doslej z zgodovino prava ter nadaljuje z modernim privatnim pravom iu konča z modernim javnim pravom, daje novi učni svobodo. To je važno radi tega, ker nai bi se po mnenju nekaterih juristov začelo pravzaprav z modernim javnim pravim, ki je zanimivejše in lažje kot pa starodavno. Pri izpitih naj se v isti-ni vsi predmeti izprašujejo; privatno pravo ni smatrati več kot glavni del izpita; bolj kot na memoriranje naj se gleda na pravno razumevanje; med eksaminatorii mora biti polovica teoretikov, polovica praktikov. Tudi glede pripravljalne službe absolviranih juristov pri upravnih in pri sodnih oblasteh obeta Prusija nekaj novega v tem smislu, da mora biti odslej praktična izobrazba, strogo metodična, pri čemer je paziti na vse stroke pravnega znanja. Vrši se tudi živahna diskusija, naj li bo izobrazba sodnih juristov ista kot
upravnih. Kakor se vidi, jc v dogled-
nem času pričakovati važnih sprememb v juridiškem študiju. J ur.
KNJIGOTRŽTVO.
Postni govori.
Bierbaura, Das Wort vom Kreuzc. 6 Pre-digten, 1 K 20 h.
Bremscheid, Fasten-Predigteu, 2 K 40 h, vez. 3 K 24 h.
Busl, Fasten-Predigten, 7 K 20 h.
Diessel, Der Schliissel z.um Himmel, Fasten-Predigten, 1 K 68 h.
—	Der grofie Tag der Ernte, Fasten-predigten, 1 K 68 h.
—	Der Tod der Siinde, Sald - Prcdigten, 1 K 44 h.
Eberle Dr. Fr. X., Passionsbilder aus dem Garten Gethsemani, Fasten - Predigten, 1 K 20 h.
GrSning, Die Leidensgeschichte unseres Herrn Jesu Christi, vez. 5 K 28 h.
Gruber, Die siindige Zunge als Leidens-werkzeug Christi, K 1 20 h.
Hansjakel, Die Gnade, 6 Fasten-Vortrage, 1 K 56 h, vez. 2 K 40 h.
Hecher, Frauengestalten am Leidensv.-ege des Herrn, 7 Fasten-Predigten iiber die Busse, 1 K 80 h.
—	Die sieben Kreuzesv/orte Jesu Christi, Fasten-Predigten, 1 K 20 h.
Hurter, Entvviirfe zu Fasten - Predigten iiber die Worte Christi am Kreuzu, I, Cyklus, 40 h.
Klaus - Schmied, Fasten - Predigten, 4 K 80 h, vez. 7 K 20 h.
Nagel, Die den sieben Hauptsiinden ent-gegengesetzten Tugenden, Fasten - Predigten, 1 K 20 h.
—	Treu zur Kirche, Fasten - Predigten, 1 K 20 h.
Obweger, Des Erlosers Lef.zte GriiBe, 6 Fasten Betrachtungen, 1 K 40 h.
—	Heilslehren aus Gethsemani, 1 K 40 h.
Pfeil, Kreuzenssplitter gesammell in Fasten - Predigten, 1 K 60 h.
Paolo Segneris, Quadragesimale, 40 Predigten gehalten in der heiligen Fasten-zeit, 2 Bande, 14 K 40 h.
Stiegele, Fasten-Predigten, 4 K 32 b, vez. 5 K 52 h.
Wohr, Gottes Eigenschaften geoffenbart im Leiden unseres Heilandes, 7 Fasten-Predigten, 1 K.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
mehka in trda, (suha); raili pomanjkanja prostora znižano cene. Dosiavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI. za skladiščem državnega k fodvora. - - - - i45

na
!. društva tonili posestnikov v Ljiililjeni, M Do v D8l8k. 31.1 onuorju 1.1, oii 8. uri zvečer v tioieiu JniOD"(niala dvorana) s stalutaristlCfišm sporgilcai.
Odbor.
Podpisano županstvo išče zanesljivega in v občinskih stvareh izvežbanega
s takojšnjim nastopom. — Plača po dogovoru.
Županstvo občine Hrenovice
na Razdrtem, Notranjsko.
Razdrto, 24. januarja 1913.
1252 I.
ploino priljubljenost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka s kavinim mlinčkom pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. ■ Tovarna v Zagrebu. 3——
Stavbene
parcele
na Dunajski cesti o {Ljubljani pred iSeiaoskisnj hišami in na Giincab takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na pnsdaf.
Več se izve pri lastniku JOS. TR1BUC, na Giincah 3?. 2127
Radi družinskih razmer sta takoj
na prodaj
mali hiši
v bližini Ljubljane. V prvi je dobro vpeljana gostilna, druga pa ima umetno napravljene podzemne kleti za vino, zraven hiše je obširen vrt, ki se, ležeč ob dveh cestah, razdeli lahko na več stavbenih parcel. Pogoji zelo ugodni. Pojasnila sc dobe v gostilni na Rimski cesti št. 11 v Ljubljani.	260
cvetlični salon
v Selenbiirgovi ulici 6 zraven gl. pošte.
Ker sem v tej stroki veliko let služboval pri znani tvrdki Rl. Korsika, in bii tudi v inozemstvu, se čutim zmožnega, cenjenim naročnikom z vsemi v mojo stroko spadajočimi predmeti kar najbolje postreči in se toplo priporočam za na-ročbo vencev, šopkov, bodisi svežih ali suhih, sploh vse vezanje v najmodernejši fazoni.
ooaaDaooaacjoDoooaaoooooaaooooooDn Zraven tega bom imel v zalogi mnogovrstna semena v malih zavitkih, kakor tudi v večjih množinah, od domače zanesljive tvrdke Rl. Korsika, katera za kakovost jamči, in vse po najnižjih cenah. Za obilno naročbo se priporočam in ne bodem hranil truda v vsakem oziru najbolje postreči.	Z odličnim spoštovanjem
270
Viktor Bajt.
Zaloga spalnih ter jedilnih so!)
t različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo
= pohištvo. =
Priznano solidno blago
ter najnižje cene.
OD
GD
Zaloga otomanov dlvanov, žimnic
razBične katesuotfi;
zajamčeno trpežni izdelki.
si Velika izbira
oiro!Kii! oozttRso
Mni
so6anya
Dinarao stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-UftBO in preuaiaBige clektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. rsarbo-generaSoril, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OSlioCnlce in žarnice
vseh vrst.	:•:
Vodne tarfcine vseh sestav, &IFrancls, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse :	potrebe za inštafliranje.	:■:
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Niha MoSkerc.