Poitnina plačan« v gotovini. OGLASE ZA »RAZGLED« SPREJEMA NOVINSKI BIRO, D. Z O. Z., LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 7/II. KLISARNA JUGOSLOVANSKE TISKARNE IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTO-TIPIJE * ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJlI PAPIR ♦ KLIŠEJE PO SLIKAH PERORISIH IN RISBAH ♦ ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE ♦ REKLAMNE SLIKE VINJETE UUBUANA (Sfcvens&ši O Palubna revija Cfublfana, avgust in september 1927 4-5 Luekmanova it Ljubljane s svojim konjrm •Sinkom , ki jr dobilo pri /eloSnji jahalni konkurenci />r\'o nagrado Zgoraj: Slovensko nogometno moštvo SLOVAN ob svoji 15 letnici \ V krogu: Mala Asta, slovenski /ackie Coogan, hčerkica našega sotrudnika Spodai: /. zletov naših gozdovnikov. Metalec kopja 7. minulih počitnic operne pevke gdč. Ljubice Sfiligojeve iz Ljubljane, ki je angažirana za /etos i’ Beogradu * I Jutranje vaje slovenskih gozdovnikov IX. kongres Jugasi. Lckarskega društva v Rogaški Slatini 23. 27. sept. 1027 f0(. p,i;i,.n V krogu : Vojni minister general Hadžič i’ krogu novinarjev na Bledu Fot. a. Ekskurzija jugosl. zel. uradnikov i’ Čehos/ov. in Nemčijo v dneh od 12. do 23. sept. 1027 Slika nam kaže skupino na nemškem letališču »Tempelhof« zrakoplovne druibe Lufthansa Zanimivosti stare Ljubljani'. Stopnišfe v Virantovi hiši, kjer je sedaj nastanjeno po.itno in brzojavno ravnateljstvo Kocjanfif : Cerkev sr. Petra v Ljubljani (paste!) njale včasi v duši kakor obnemele prošnje ob trepetajoči povesti na platnu, so danes postale resnica; Janko je bil njen in njegova glava ji je slonela v naročju. Čutila je njegov dih, njeno srce je čutilo utrip njegovega srca in zdelo se ji je, kakor bi peli obe — eno samo veliko pesem ljubezni... Na plesu sta se spoznala in fant jo je prosil za prijateljstvo, za skupne sprehode v samotnih urah. O ljubezni ni rad govoril. Mesečina je obsijala njegov obraz ... Njegove oči so bile pokojne, zasanjale so se v skrivnosti zvezd. Dekle se je sklonilo nanj, fant jo je objel okrog vratu in tih, nem poljub je razodel, kar je ležalo v srcu. V drevju je hrsnilo in Ema se je plašno ozrla v noč. Ničesar ni bilo. Le drevje je šumelo. — Čez tihe samote je šel dih pomladi... Nad mestom je zabrnelo .,. Trdozveneč bronov glas sc je mogočno zazibal čez strehe velemesta, prihajal vedno bliže, a naslednji trenutek že izginjal vedno dalje — — in čisto nazadnje, ko je odbil zadnji udarec večerne ure, tih opomin, je samo še narahlo trepetalo v zraku, kakor bi umiralo ... Ema ni vedela, kaj naj bi bilo to, le čutila je: to ni bil Ko so cvetele rože . . . Bogomil Hrovat , Tedaj je bila Ema še študentka. Vitko, dobro-•U^° .^ekle živogorečih oči, dekle, ki je poznalo ».j I®nje le bolj od strani: iz romanov, iz poezij, iz 1 0121... In to življenje ji je vzbudilo v srcu hrepenenje. — Začutila je v njem dih prihajajoče svobode, pPosredno bližino življenja brez disciplinarnih pred-v, brez prepovedanih večernih ur .. . za 11^ ’c Pom'ad- Bujno je cvetelo cvetje. Srce je s vriskalo, razprostrlo roke prihajajoči svobodi na-/r°t'- pozabilo na prepovedane večerne ure, in roa, okovana študentka, je doživljala dvojno po-jn ' ~~ Ema je ljubila .. . Ljubila je prvič v življenju sr„ne za zabavo, ne z ustnicami samo, ljubila je s ParkMa’Sku 'C biln noč in po cvetju je dehtelo v ninl ,U ''a iesenov, tihih in samotnih, sc je utri-a »rebrna luč ... ie bnmu KUn>a'a • • • Tako lahko, tako mehko ji Saj v L.r.cu' kakor poprej v življenju nikoli. — le bilo kakor v filmu, le sanje, ki so se utri- več glas, tudi odmev ni bil, bilo je samo še kakor spomin ... Tako so potekle ure, in Ema, to plaho, cvetoče dekle ni razodelo, kar jo je morilo v srcu. — V njej je zatrepetalo. Bilo je kakor brezupen strah. .. Ema je čutila, kako ji vidoma zmanjkuje poguma, jasnosti, trdnih tal . . . Ne, ne! Če danes ne, ne izreče mu nikoli! Za vekomaj ostane izgubljeno, pokopano, zadušeno v srcu... Zmanjkalo ji bo poguma in morda tudi ne bo nikoli več, kakor je danes. Janko se je zganil in ji živo pogledal v obraz, kakor človek, ki je prišel na imenitno idejo, nehote in nevedoma. »Kaj si zdajle misliš, Ema?« je veselo zazvenelo iz njegovih ust. Emi se je odvalilo, da je mogla prosteje zadihati in v njenem srcu je zaigralo upanje. Sklonila se je nad njegov obraz, njeni prsti so se narahlo oklenili njegove glave in zašepetala je; »Jaz te ljubim, Janko! — Ne čutiš tega? — Zakaj me mučiš?« Fant se je naglas zasmejal ravnodušno: »Jaz pa tebe niči« Ema je obnemela, glava ji je utrujena omahnila na prsi, srce je začutilo, d^ je izgubljeno, vse izgubljeno za vekomaj. Vse nade so bile pokopane in ona sama je morala biti zraven pri tem pokopu. — Po licih je pripolzela solza, se utrnila in se izgubila v bujnih fantovih laseh ... Prijel jo je za roko in pripomnil obzirneje: »Rad te vidim v svoji bližini, dolgčas mi je po tebi, kadar te ni, a ljubim te ne ... Otročja si, Ema, otročja! — Tudi jaz sem bil tak, ko sem bil gimnazijec. Zaljubljen sem bil in dejal sem prvemu dekletu prav tako. A ona se mi je v obraz zasmejala... Tedaj sem spoznal, kako plitvo je življenje. In potlej nisem mogel nikoli več tako ljubiti. — Zagrenjene so bile sanje najlepših let in z njimi je bilo ožigosano življenje , ..« Danes je pozna jesen. Ema je postala tiha, nič več otročje razigranosti ni bilo v nji. — Sama je šla skoz park v hrib in ob vsaki stopinji je zašumelo pod nogami nagosto posejano listje. Na pobočju je obstala. — Vsenaokoli je ležala senca in poznojesenski hlad. Le onstran hriba je sijalo solnce in doli v dolini se je razpel preko predmestij velemesta zlat pas svetlobe, vse drugo je ležalo v senci... Zadnje listje je padalo in se obotavljaje opotekalo v zraku .. . Živo je bilo pisano, v zadnjih utripih življenja lesketajoče v vsem svojem sijaju ... Čudno je postalo tisti trenutek Emi pri srcu. Zdelo se ji je, kakor bi letali pisani metulji . . . Nekoč je bilo prav tako! Na bregu sredi trate sta sedela in sta lovila metulje. — Ema je ujela krasnega admirala, prijela ga s prsti za peruti in ga odnesla v jetništvo. Branil se je, a ko je onemogel, je odnehal. — Njen je bil. A nič več ni bil tako lep, tako živahen. Nekaj pokojnega je bilo v njem, kakor bi ga od tiste ure minilo vse veselje do življenja. V Eminem srcu se je rodilo usmiljenje in vrnila mu je svobodo. — Zatrepetal je v zraku, se dvignil kvišku, a trenutek nato že padal v dolino, v mrak ... Le včasi so se še narahlo zganile živo pisane peruti, kakor bi se lovile v zraku... Tako se je danes obletavalo jesensko listje! * Ema je prebirala znova zadnje Jankovo pismo, poslano še spomladi. V njenih očeh je zaigrala solza, a ni se utrnila ... V njih je zagorelo kakor v človeku, ki hoče kljubovati usodi. — Hladno je zganila list in ga raztrgala Stoteri kosci, beli metulji, so se izgubili v jarku ... Ema je hladno zrla za njimi. A v srcu jo je zapeklo, kakor da bi storila zločin. Stopila je s poti, sklonila se in pobrala najbližnjega. — Na njem je bilo zapisano: — Janko. Stisnila ga je v torbico in si ga shranila za spomin. Vsa dolina pod njo je zaplavala v mraku. Nikjer ni bilo več solnca. Oropano drevje je samevalo in preko oskubljenih vrhov je zatulila burja. Z njo je prišel hlad, — hlad, kakršen obdaja mrliče — in zadnje listje se je obletavalo ... Odšla je pomlad, z njo je odcvelo cvetje in Ema je začutila, kako je sama. Pomlad se vrača vsako leto, z njo novo cvetje, morda lepše kot prej, le ono bajno hrepenenje se ne vrne več, se ne vrača, le ono ostane za večno pokopano. Odšla je pomlad, z njo so odcvele rože in prišla bo zima. In na oknih bodo zacvelc Emi ledene rože .. > In v srcu? Prav tako! — Ledene rože... Iz zbirke: Pesmi moža v senci Ivo Peruzzi VIII. Pridi, ko medlim v sovraštvu do ljudi in hodim ž njimi . .. Pridi, kadar se grohočem sredi razbitih čaš in ugaslih oltarjev sebi v zasmeh . .. Pridi pod večer, ko v žgočem obupu kolnem nemirno srce, ki kliče zvezde in blodi po blatu. Pridi — in ne daj mi odveze, da ne bo v meni mehkobe ne sanj in ne pesmi... Pridi — a ne reci mi, naj te pozabim ... C. D.: Zvonimir Rogoz v Pragi (0 priliki njegovega gostovanja v vlogi Hamleta v Stavovskem divadlu dne 6. oktobra 1927.) Po pet in tridesetih letih obstanka našega gledališča smo imeli zdaj prvič svojega igralca kot gosta v tujini. Ne Borštniku in ne Vcroviku ni bilo namenjeno (čeprav sta oba zaslužila) — usoda jc izbrala Rogoza, du je nesel prvi slovensko, Cankarjevo besedo v Shakespearovi drami na srednjeevropsko gledališče. Prvič po pet in tridesetih letih. Za nas in za našo gledališko umetnost je to dovolj velik dogodek. Pa smo tako žalostni in klavrni v našem ubogem teatrčku, da si niti o pravem času ne upamo biti veseli... Kitajsko te nekam obnašamo. Nikomur ne damo do sebe — nikoli in nikamor ne gremo sami. Že itak je majhna in omejena ta naša ljuba pokrajina — le manjšo in še neznatnejšo jo bomo počasi storili. Karti zid jc Kitajcem jako sveta in resna zadeva. In ni lahko, da bi tisočletno kulturo kar tako deval v nič. Semintja nam jo še kdo kam pihne. Vedrega smeha in Židane volje, — ali pa žalosti in grenkobe do vrha — 51 zadene na rame, pa jo mahne čez zid in čez mejo. In se •Pet vrne. Ce sc mu zdi in če mora. Oder auch nicht ... Majhna, tesna izba, skromna mizica in dva (ali celo trije) Ponižni stoli, tu omurn, tam zrcalo in še na steni slike — vse zadeve skupaj slišijo pri našem gledulišču nn zveneče ime: režiserska garderoba. V tej sobi sedim nasproti Zvonimiri! °<0«u h ga prosim, naj mi pove kuj vtisov iz svojega gosto-v®nia. Tiho in mirno sedi Zvonimir Rogoz. S svctlosivimi očmi motri in gleda čudnega izpraševale«. Tiho in mirno odgovarja, pripoveduje: k L hodim vedno na počitnice. Počutim »c zgoraj «akor doma. Tudi letos sem bil tam in takrat sem mimogrede menil dr. Hilarju, šefu drame Narodnega divadla, da bi rad * t v Pr*g| gostoval. Dejal mi jc. da bi to v načelu ne bilo mogoče, in da naj povem, v kateri vlogi bi hotel nastopiti. vftH. da sem imenoval Hamlet«, ki je moja najboljša e "1,r *i je mojo željo zapomnil in tako sem prejel kon- 11 septembra oficiclno vabilo uprave Narodnega divudla, na, gostujem v Hamletu, in sicer začetkom oktobra. Jasno ' "p*??* SB 'Otovemu vabilu takoj odzval, i z»upal| * n'*° delali nobene. Nam pač šc niso S precej drugačni in šc več je tokih manjših primerov, bistvene razlike pa nisem opazil. Insccnirajo ga prav tako v zastorih in reflektorjih. Za partnerje sem imel same najznamenitejše češke igralce. Kralja Claudia je igral g. Vfdra, kraljico Gertrudo ga. Dosta-lova, Ofelijo ga. Kronbaucrjeva, Polonija g. Rašilov, sami odlični umetniki. Sicer je bila gospoda z menoj izredno prijazna in ljubezniva, čeprav sem imel spočetka vtis, da mi v igralskem oriru ne zaupajo bogvekuj. Seveda je to razumljivo, če pomislimo, da gledajo Čehi na naše gledališče še vedno tak6, kakršno je bilo pred vojno in si ne morejo predstavljati, da smo tudi pri nas že toliko napredovali. Svojega uspeha sem prav vesel. Človeku da tako priznanje spet malo vere in zaupanja vase, posebno tistega, ki se v Ljubljani po zaslugi nekaterih ocenjevalcev tako hitro izgubi. Poglejte na primer (pokaže mi kritike), kaj vse vam češki kritiki opazijo in ocenjujejo. Pri nas za take navidezne malenkosti nimajo niti smisla in niti časa. Pri nas sc igralcu delo ne lajša, temveč le šc bolj obtežuje. Tam zgoraj pa jc lepo. Človek dobi tam moči in veselja do dela .,.« • • • In spet je liho v režiserski sobi. Za trenutek pomislim v spominu: Praga..., in kakor v sanjah beže mimo mene stolpi, mostovi, gradovi, vrtovi in cerkve in gledališča: gle-dališčo, češka, nemška in ruska... Vse je minulo in vse je, kakor davna, davna preteklost »Lepo jc tam zgoraj...,« Človek dobi tam moii in veselja do dela, oj.,.. Mračno je v naši sobi. Spodaj pod nama odmevajo votli udarci. Menda popravljajo tam ccntralnc peči______________ Vstal sem in se poslovil. Zunaj na odru so skušnje.... In čas hiti. nred.fkU*M,J *,m lm#1 »amo dve, 'n iict'r Prvo un d.“n pr°.J •i tu n ni; V* °P°^nc na Slovanskem ostrovu, ki je^ bila zgolj filediilliuu^* *ntt4ai“' drugo pn na dan predstave v Stavovskem Gl 'Ji besedilom, z vsemi igralci in z dekoracijami, timno /M f' **mo i« sicer staro, zelo visoko, vendar in- Mireiiji je med našo in proiko uprizoritvijo tudi govorom FV*' n* pr. *«£«nj«jo tani kur ■ pre«tolnini prizori r Duhom. Hamletovim očetom, to tudi J. Plečnik: Vodnjak iz leščenega granita Josip Plečnik Božo Lovrič Praga Plečnik sanja o veliki vasi, v kateri bi bili vsi ljudje zadovoljni. Imeli bi krasna stanovanja, Široki pogled in razgled po zelenih poljanah. Miše bi ne bile utesnjene ena poleg druge kakor v današnjih mestih, vrstile bi se lepo ena za drugo, križajoče v neskončni daljini polja in gozde in daljne ravnine. Namesto neštetih ulic bi bila samo ena ulica: Dolga vrsta prelepih hiš, ki bi se iirila v nedoglcdno daljavo. Ne bilo bi zapuičenih in neobljudenih krajev, vsak človek, vsaka rodbina pa bi bila v neprestanem stiku s prirodo. Koliko jasnine, koliko neskončne dobrote v tem zamislekul In Plečnikova vas bi ne imela konca: Okrog vsake hiie vrt in v vrtu bi domači po vsakdanjem delu delali, prekopavali, da s čistim zrakom osvežijo utrujeno telo. Ideal Plečnikov je, dati tudi stavbarstvu viden znak humanizma, zakaj, kako naj človek dobro in udobno živi, če ni soba, v kateri stanuje, čista in polna svetlobe! Premnogokrat sem premišljeval, zakaj je za lajika prav arhitektura najtežja od vseh oblikujočih umetnostil Mogoče radi tega, ker se vse druge sorodne umetnosti zadovoljujejo s poedinostmi, medtem ko arhitektura skoro ni mogoča brez nekake skupne celotnosti. Preprosta je, toda veličastna s svojimi zakoni. Kdor nima smisla za celotnost, ne bo mogel doumeti tudi najpreprostejše zgradbe. 1 Arhitektura je najčistejša in najubranejša od vseh umetnosti. Njena ledena lepota ne greje, toda ta hladna harmonija, prosta vsega zemeljskega blata, nas dviga v neskončne višave. Samo barok in rokoko sta edini izjemi: v obeh je spregovorila erotika, česar ne opažamo pri drugih slogih. Barok je zmaga žene: namesto črte je zmagala vijuga. Namesto ravnih, moških pleč, so se razgalile oblike ženskih prsi. In prav to je značilno za Plečnika, da hoče arhitekturi spet vrniti vzvišeno moškost. Glavna poteza Josipa Plečnika je mistika. Ne javlja se samo v načrtih, zgradbah in cerkvah, temveč predvsem že v razsvetljavi. Njegovo stremljenje je, razsvetliti prostore s skritimi okni pod steklenim stropom. Izpod stropa naj sije luč in preplavlja prostore! Le rojen pesnik more pojmovati tako! Najpopolncje se je izrazil pesniški dar Plečnikov v palači Zacherl, ki jo je zgradil pred nekoliko leti na Dunaju. To ni palača, to je ogromni marmorni stolp, ki sc dviga proti nebu. Leti v višine, da nas očara s kamenitim poletom! Materijal je obvladan, oživljen, okriljcn in rešen teže. Kdor je videl ta umotvor, ga ne pozabi nikdar več! Gledamo ga, kakor lepo steblo: zraslo je, ker drugače ni moglo! Kamen, marmor, železo in les rasejo v Plečnikovih očeh kakor mlada drevesa v zelenem gozdu. Ni mu za to, da se zv6, kdo je stvaritelj; glavno mu je, da se delo dovrši: v veselje oči in pogleda! Daruje, razsiplje s polnimi rokami in je srečen, da je neizčrpljiv v svojem bogastvu. Obžalovanja vredno je, da ta od Boga tako bogato obdarjeni umetnik še do danes ni zgradil niti ene hiSc na slovanskem jugu. Naša Jugoslavija ga skoro niti p<> imenu ne pozna, tujina pa ga časti in vabi v svoja središča z željo, da s svojo idealno umetnostjo tudi sebe obnovi. Tako Nemčija in Avstrija. Najprej med slovanskimi narodi so ga spoznali Čehi. Zanimivo je dejstvo, da ga je pozval v Prago znani arhitekt Kotčra, ki bi bil lahko stanovskemu tovarišu zavidljiv. Plečnik kot mistik je najsilnejSi v onih delih, v katerih se oproščen zemeljske teže obrača s sklenjenimi rokami proti nebu, proti svojemu Bogu. On je Vernik. Kleči pred Bogom in moli preprosto in vdano, kakor ga je naučila mati. Pobožen je in pobožnost mu je tolažba. Dostojevski in ostali Rusi iSčejo Boga. Plečniku tega ni treba: Njegova duša je prežeta od Boga, kakor je telo prežeto s svetlobo. Našel je Boga v mladosti, v detinstvu, in ga odtlej ni več izgubil. In ‘kako naj ibo drugače, ko živi v njem mistična duša slovenska. On je sin svoje pobožne zemlje, in ni čuda, da je najmočnejši v onih delih, ki poveličujejo Krista in Mater vseh žalosti. On ni zadovoljen z razmerami, v katerih živ* do-našnji ljudje. Vse preveč hiti in se pode za bežnim uspehom. Denar jim je vse in radi priznanja so zmožni prodali tudi svoje prepričanje. Veliko mesto po njegovem mnenju ubija vsa plemenita stremljenja v človeku. Plečnik pa bi rad, da bi bili vsi ljudje srečni in zadovoljni. Zato se tako zelo briga za njihova stanovanja. HiSa je *ani majhna cerkev, v kuteri stanuje sveta rodbina. Z i»‘*' ljubeznijo gradi za gospodarja, kakor za služinčad; z isj« ljubeznijo zida dvorane, kakor preproste kuhinje i*1 sobice za hišnika. Njegov humanizem je blizu humanizma velikega Masaryka! Zakaj? Marija Vera Zdaj sem spet domal Za menoj so lepe počitnice, za menoj čudovite kra-)ine švicarske! Za menoj vse, kakor da sc je zagreblo v enoletno, dolgo spanje ... Vselej, kadar se vrnem iz Švice, kjer prebijem gledališke počitnice, vselej me pozdravljajo znanci ljubljanski z besedami; »0, kako imenitno »izglodate«, pa ste res nekam čisto drugačni! Človek bi ne verjel svojim očem!« In resi Tako mnogo spominov, velikih dogodkov me veže na Švico, da moram brez kake sence morebitnega sedanjega nezadovoljstva vendarle priznali, da prihajam vedno s teh počitnic čisto prerojena, znova polna najlepšega doživetja. Saj pa tudi ni Čudno! Z malega, Šolskega odra dunajske akademije sem v richu prvič stopila na veliki oder, kjer sem potem kot -začetnica, delovala tri leta. In vseeno: igrala sem naj- 'n najlepše vloge: Ivano d'Are, Marijo Stuart, ■ ri.e 'ldo, Khodopo, lleddo Gablcr, Gospo z morja, *8‘>ldo itd, in fV'CUr’i So nu Prvo srečanje sumozavestni, hladni **1(> kr'»ični ljudje. Redko se posreči temu ali onemu e mku, da bi jim na prvi mah segel v fluio. ^tn' P“ je posrečilo. In zato sem jih vzljubila, obenega razočaranja nisem doživela! razvajalo^*1 kritika, mladina in družba — vse me je Da, bilo je čudovito, čudovito lepo! To so bila tista mogočna leta borbe in dela, iz katerih hranim največ dokazov vdanosti, navdušenja in ljubezni: Ocene in članke, trakove in pisma. Tako dobo naj bi doživel vsak igravec — da si splete iz nje venec spominov, blestečih kakor zvezde, da mu svetijo in ga vodijo, če pride kdaj tema in noč... Zato se vračam tja tako rada! Čutim sc ljubljeno in zato srečno! I am, kjer imaš prijatelje, ki so ti iskreno vdani — tam biti — je najlepše I I am, kjer so besede nepotrebne, kjer usta molč6 — in govori samo srce! Veste zdaj, zakaj prihajam od tam vedno čisto drugačna? Slika Griša Coln po jezeru drči, v čolnu deklica sedi: deklica na jezeru, deklica v zelenem dnu. Nič se čudno mi ne zdi, da tak6 se mi godi; deklica z menoj kramlja, deklica je v dnu srca. Ga Marija Vera, slovenska tragedinja na počitnicah Švici. Od leve na desno: Ga Eva Trueb-Bauniannova, pisateljica, ga Marija Vera, ga Truebova, ga Schmidtova, Heinrich, Trueb, dramatik, slikar Emil Schmidt s svojim sinčkom CARTE POSTALE^'! | » 401 Charlie Chaplin Njegov življenjepis Mnogo je bilo že napisanega o Chaplinu, nekaj bolj, nekaj manj resnici odgovarjajočega, vsekakor pa vse precej tendencijozno pobarvano in kolikor toliko usmerjeno na reklamo. Današnji življenjepis Chaplinov pa je izpod peresa njegovega osebnega tajnika Yim Tully-a in sc zdi, da je najbolj avtentičen in objektiven. — Charles Spencer Chaplin je bil rojen 16. aprila 1889 v Londonu, v »East End-u« (okraj ubožnih). Očeta, ki je bil igralec v malih varietejih, je izgubil že v zgodnji mladosti, dočim je bila mati, lepa Florence Harley, primadona znane Gilbert - Sullivan družbe. Ko ji je umrl mož, je nastala velika beda v njihovi družini. Sydney, starejši polbrat Charlija, je moral hoditi večkrat v misijonske hiše po krožnik juhe. Mati in oba dečka skupaj so imeli le en par čevljev. Končno jim je ostala le še žimnica, na kateri je spala mala, revna družinica. Šestletni Charlie je živel na cesti. V svojem poznejšem filmu »The Kid« je tako krasno podal tega »dečka s ceste«. Včasih so prišli mati in oba dečka v t. zv. delovno hišo, kjer so živeli sicer pod eno streho, toda vendar ločeno: mati v oddelku za žene, a dečka v moškem oddelku. Tako je prišlo, da se niso videli po cele mesece. Samo včasih je smel mali Charlie obiskati svojo mamico in potem sta sedela roko v roki v parku pred hišo ter 6an,ala o lepših časih, dokler ju niso pazniki zopet ločili Nato so prišli za Chaplinovo rodbinico malo boljši časi, toda — ne za dolgo. Mati je dobila angažma, katerega pa radi slabotnosti in poznejše bolezni ni mogla dolgo izvrševati. Mali Charlie je že kot čisto mlad dečko študiral mimiko pri svoji mamici. »Bila je mnogo boljša igralka, kakor sem jaz kot igralec,« je rekel večkrat Ida Kravanja pošilja »Razgledu pozdrave Chaplin v poznejših časih svojemu tajniku. — 2e s šestim letom je nastopal Charlie na predmestnih odrih in ta mali zaslužek je bil materi zelo dobrodošel, posebno, ko se ije starejši brat Sydney izselil v Južno Afriiko, kjer se je za silo prebil kot natakar. Ko je bilo Charlieju 14 let, je nastopal v londonskih predmestnih varietejih, in sicer v mnogo igranem skeču »Post Office«. Pri tem komadu so ga »odkrili«. Od tega časa je stalno nastopal in je za silo vzdrževal mater in sebe. Igral je pri potujočih družbah in prišel tudi na deželo. Kmalu si je pridobil ime dobrega mimika. Medtem se je vrnil Sydney, ki je sklenil, da postane tudi igralec. Poizkusil se je z manjšimi uspehi v londonskih gledališčih, nakar se je preselil v Ameriko. Toda že čez leto dni sc je vrnil in pripovedoval mlajšemu Charlieju o »čudežih novega sveta« in o »neomejenih možnostih«. 19 let je bil star Charles Spencer Chaplin, ko ga je Ida Kravanja in Šlefica Vulalli v Berlinu iztaknil znani gledališki podjetnik Fred Karno in g« angažiral za svojo družbo. Pri tem podjetju je Charlie nastopal z velikim uspehom. Več 100 predstav je doživelu ena in ista predstava v Londonu. Prepotovali so vso Evropo. 1 ako je prišel mali nepoznani Charlie l. 1904. prvič na Dunaj ter je tam, kjer je sedaj Ronacher-BUhne, zabaval takratni cesarski Dunaj. Na to so pa Dunajčani čisto pozabili in sc jim do lanskega leta niti sanjalo ni, da je bil sploh kdaj danes svetovno znani in najpopular-nejši filmski komik v njihovi prestolici. Tod« lanskega leta so v Apollo-Theatru pri reviji Tingl-Tangl igrali isti skeč, pri katerem je 1. 1904. nastopal Charlie pri R‘>na-cherju. Slučaj je hotel, da je isti igralec, ki je igral 1. 1904. kot partner Chaplinov pri Ronachcrju, igral v istem skeču v Apollo-Theatru, seveda z razliko, da ni bil njegov partner Chaplin, temveč mlad dečko — mogoče tudi čez 20 let »Chaplin II.«. In ta igrulec se je tega spomnil in to zanimivost Dunajčanom izdal. Leta 1908. je h red Karno sklenil, da napravi turnejo v Sev. Ameriko. Tako je prišel komaj 20 letni Charlie prvič v Ameriko, Karno - trupa je prepotovala vso Ain®' riko in Charlie je bil njen «Star«. Zaslužil je ogromno vsoto: 100 dolarjev tedensko. Nekaj je pošiljal •voii mamici v Anglijo, velik del zasluženega denarja P® )l’ £0«v Kozaške dirke in jahalna konkurenca v Ljubljani »Kolo jahačev in vozačev, Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani je priredilo dne 24. in 25, septembra prvikrat kozaške dirke in jahalno konkurenco na vojaškem vežbališču v Ljub- Prireditve so bile ob lepem vremenu zelo dobro obiskane. Ker društvo ni razpolagalo z zadostnimi denarnimi sredstvi, ni napravilo potrebnih tribun, tako, da žalibog gledalci niso mogli prireditve povsem dobro zasledovati. Konjski materijal pri kozaških dirkah je bil zelo dober in so tekmovali najboljši dirkači naše države. Ena najlepših slik pa je bila nedvomno zadnja dirka v nedeljo, pri kateri je zmagal žrebec »Gjurko«, last g. Pavlina iz Podbrezja. Z ozirom na že prej dobljena darila je moral Gjurko predirkati 300 metrov daljšo progo kakor drugi konji, pa je vendar vse prehitel in prvi prispel na cilj. Pri jahalni konkurenci v kategoriji A (lažji pogoji), v kateri je bilo šest konkurentov, je dobila prvo darilo gospa Linda Luckmannova iz Ljubljane. Obvladovala je svojega konja »Sinkota« lepo, elegantno in mirno. »Sinko« je v korektni hoji absolviral vse točke programa in v lepem skoku dvakrat pasiral zapreko. Kocjančič: Frančiškanska cerkev v Ljubljani naložil v bunko. Nosil je eno srajco cn teden in ko je bilu umazana, si je kupil novo. Na ta način jc preprečil račune od perice — — — Ko je priSla trupa v Texus, je imel Churlie 1500 dol. prihrankov in hotel si je po vsej sili kupiti farmo. Le s težavo se je manažerju posrečilo, pregovoriti malega mimika. Priili so v Kalifornijo, v blagoslovljeno deželo Amerike, ter Los Angeles, tukratni filmski ccntcr Zedi-njenih držav. (Dalje prihodnjič.) Gratulacija Alojz Gradnik (Dr. Hinku Dolenca.) Pet križev? To pa žc ni res! Tako nam pridajo papirji; obraz pa pravi: samo Štiri in morda kakino leto čez. Kako naj reSi »por sodnik? Sodnik obrazu le verjame, papirje pa hudič naj vzame! Papir je vedno bil lažnik. Oa Lnckmanova in gna Galletovu, ki sta odnesli prvi darili V kategoriji H (težji pogojij je svetovnoznani jahač konjeniški podpolkovnik Vladimir Seunig jahal svojega krasnega konju »Junaku«. Gledalci so imeli vtis, da ita jahač in konj eno bitje. — Podpolkovnik Seunig je po vtem svetu znan kot izboren jahač ter si jc pridobil že nad 30 prvih nagrad na jahalnih konkurencah na Dunaju, Berlinu, Parizu i. dr. Pri galopni dirki nad 3000 metrov z zaprekami jc v interesantni končni borbi * konjeniškim poročnikom Petrovičem iz Zagreba prispel prvi nu cilj g. podpolkovnik Milan Zajc na svojem angleškem polnokrvnem konju »Kulinanu«. Ta konj jc iz znane kobilarne g. Lelbachu iz Subotice in spada med najhitrejle konje v naši državi. Z veseljem pozdravljamo v splošnem stremljenje, udomačiti tudi pri nas lepi konjski šport, ki pomeni vedno tudi poseben družabni dogodek, nekak modni pregled, revijo tujih osebnosti... Prihodnje leto bi radi videli še kaj večl K. S. Zmagovalec Hansal tik pred ciljem 92 Kdor je posetil na dan tekme ljubeljsko cesto, je imel običajni vtis prav velike dirke. Močno razvit promet v krajih, ki tega niso vajeni, polno stražnega moštva, mnogo gledalcev in radovednežev. V Tržiču vse gostilne prenapolnjene. Proti Ljubelju pa oni veliki veletok ljudstva, avtomobilov in drugih vozil, ki vre skupaj iz vse države in ki ga stavlja na razpolago predvsem bližnja Ljubljana. Blizu elektrarne, pri startu, ustavijo klubovi funkcijonarij vsak avtomobil. Tam dobi vsak voz posebno karto za prostor, ki mu je dodeljen. Ostali družabni centri so Sv. Ana in Ankeletova gostilna ter predvsem cilj, kjer pričakuje častno predsedstvo Njegovo Visočanstvo princa Pavla. Princ je prišel takoj po končani motociklistični tekmi na vrh prelaza, tam so ga pozdravili navzoči funkcijonarji vodstva, gg. Praprotnik, baron Born in dr. Ciril Pavlin ter poslaniki tujih držav, ki so se v velikem številu odzvali povabilu avtomobilskega kluba. Razočaranje in osuplost občinstva, ko ni bilo Berck-heima na Mercedesu, je bilo vidno, vozilec kakor vozilo sta imela velike simpatije ne le množice, marveč tudi strokovnjakov. Ko je razglasil gospod Šabec na cilju, da je grof Berckheim le lahko poškodovan, je bilo videti, kako sc je vse oddahnilo. Domačih vozilccv je bilo razmeroma veliko na startu, tako predvsem lanski zmagovalec W. Strehler na Ansaldo-Sport, Savatič, znan z dirk Sarajevo—Beograd, na Alfa Romeo, Edo Funk iz Zagreba na Austro Daimlerju, Karl Ccrri na Austro Daimlerju ter Sotler na Sencchalu, ki pa je imel smolo. Prvič se je pokazal letos tudi Bugatti, na startu sta bila dva voza, čigar enega je vozil princ Leiningen, drugega pa Mazi. Oba vozova sta sc izborno odrezala. Motociklistična dirka je nudila marsikaj zanimivega, posebno interesantna je bila druga klasa, v kateri je vozil gorski prvak Slovenije za 1927 Anton Štrban, ter prva; ki je kazala izredno ostro konkurenco. V prikolični kategoriji je odnesel zmago gospod Stuzzi. Vozna rutina in poznanje stroja, kakor tudi stroj sam (A. I. S. 500 ccm| sta ga predestinirala za dober čas in dobro oceno. Vendar je bila konkurenca dokaj huda. Klemenčič na Harley Davidsonu jc vozil le za 243/iv sekund počasneje, ostala dva konkurenta sta s 13,52’/» in 14,15 vozila še vedno razmeroma izborne čase. Kakor se govori v avtomobilskih krogih in med našimi športniki, namerava Avtoklub prirediti v prihodnjem letu internacijonalno avtomobilsko in motociklistično dirko na Ljubelj. To bi brezdvomno nč ostalo brez vpliva na na* tujski promet, kakor tudi na avtomobilski trg. I. M. Štrban vozi skoz cilj Ljubeljska dirka 1927 Ljubeljska dirka je predstavljala v tekočem letu pred-. vršila sredi avgusta, torej v veliki kopališki in tujski seziji naših letovišč. Da so prizadeta predvsem gorenjska letovišča, se razume samo po sebi in da sta Bled in Bohinj stavila največji kontingent obiskovalcev-tujcev — tudi. Ljubeljska dirka je predstavljala v tekočem letu predvsem konkurenco dveh znamk, ki se borita za jugoslovanski trg, to *o Steyr in Mercedes-Benz. Četudi voza niso prijavile tvrdke neposredno, je videlo občinstvo vendar v vozilcih zastopnike znamk in pričakovalo z zanimanjem in napetostjo konec ostrega boja. Hansalu na Steyerju se je posrečilo doseči najboljši čas dneva z 10,00 min., Mercedes vozilcu, grofu Berckheimu, pa se je primerila nesreča, da mu je vrglo voz na ovinku v polnem diru s proge in da se je zaletel v goščavo. Kakor čudo se čuje, da sc ni zgodilo vozilou skoroda nič hudega. Na dirki H. J. Magog Potiskaje z eno roko svoj bicikcl skozi množico radoglednežev, ki so se na vse zgodaj gnetli po predmestju, je prišel kolesar Latrille in zavzel svoj prostor na odhodni črti. Ker je imel naočnike potisnjene na čepico, si mu videl modre, otroške in sanjave oči v krepkovoljnem, bronastem naličju, ki mu ga je bil izklesal napor. Njegov prihod ni bil nič posebnega in ni izzval nobenega gibanja med številnimi radovedneži. Med morebitne zmagalce ga niso šteli in v svojem tropu je zavzemal zgolj neznatno mesto. Za drugo ni bil, kakor da je pomagal svojim srečnejšim tovarišem, dirkal je, ne da bi izrabljal svoje morda prikrite vrline, ki si jih utegnil slutiti sodeč po njegovem atletskem trupu in po njegovih mišičastih bedrih. Vsekakor je bil premalo stremljiv. Spadal je med one, ki nimajo nobene zgodovine in se tudi ne prizadevajo, da bi jo imeli. I e dirke pa se je vendar lotil z večjim veseljem nego prejšnjih, kakor nekakega izleta, ki naj bi ga privedel v njegov domači kraj, kjer se bo sestal s svojo ženo, obveščeno o njegovem prihodu. Tako sta se ljubila! Ona se mu bo vrgla v objem in ga pritiskala nase, čeprav bo ves prašen in blaten od pota. Prekrasen sprejem! 2e naprej mu je tako dobro delo, da se je Latrillu obraz razlezel v širok smehljaj. Ali nestrpnež ni bil. Lepo pametno je čakal znaka za odhod, pripravljen, da jo mahne za drugimi in se sprijazni s pripetljaji na cesti, kar se mu približa Včron, glavar »teama«, z brzojavko v roki. Pred Latrillem, ki je gledal vanj brez sleherne misli predvsem pa brez vsake slutnje — je Veron nekoliko omahoval, potlej pa se odločil. »Nd, starina, to je zate. Snoči je prišlo. Izročil ti Po nisem, ker bi te bilo mogoče mikalo, da bi dirko na cedilu pustil... kar ti ne bi bilo kdo ve kaj koristilo. la pojdeš. Na vsak način boš sedaj tako prej tam, kakor Ptl z vlakom, ,0 ostrigla, da je še bolj (antovska. In zdaj si odprla svojo torbico in si počesala la*** Do sem je bila pesem tvojih kretenj lepa. V slogul Ali veš, neznana devojka, kaj si storila? Razložila si po mizi toaletne potrebščine ter $i začela popravljati — obraz. S pudrom in šminko. Vidiš, neznana, lepa devojka, tako mnogo je danes neoporečnih žensk, ki vzamejo tako zadevo povsem nedolžno — pač znak dobe, v kateri živimo. Toda dama — ali ne daniu — dekle tvojega okusa in sloga — bi tega ne smelo storiti. Žensko lice je treba negovati. Šminka in puder, torej rdeče, črno in belo ne potvarja narave, temveč jo popravlja. V marsikaterem oziru je lepo šminkan obraz prav tako umotvor, kakor lepa slika priznanega mojstra. Toda nam, ki sliko gledamo, se zaradi nje navdušujemo — nam ni do tega, da bi gledali na postanek umotvora, da bi gledali, kako slikar maže platno s hladnimi, mrtvimi barvami. Nam je samo ^o žive, izobličene misli, do načina obdelanega predmeta! In zalo, lepa devojka, če te je trenutno zapustil tvoj sicer tako zanesljivi instinkt (to sc zgodi), potem se ra,vnaj po mojem dobrem nasvetu in ne stori lega nikdar več v družbi. Pa mi boš hvaležna za ta nasvet! Šminko pa uporabljaj prav varčno. To ni, kakor pri denarju. Le najmanjša količina naredi človeka bogatega! To sem ti moral povedali, neznana, lepa devojka. Očarala si me s pesmijo svojega telesa, s čistim slogom svojih kretenj, opusti samo še šminkanje v družbi, pa te bom pričakoval prihodnjič z večjo radostjo in sladkim zadoščenjem. Pozdravljena, lepa neznanka! Hadi pomanjkanja prostora je morala v tej številki križanka teostati. "Priobčimo v prihodnji številki scato dve. I. Plašč iz sivega duvetinc-a, obrobljen z lisico v istem tonu. Na hrbtu sedlasti izboček, spredaj pas s pentljo. (2.) Kombinacija belega in črnega crfpe sutina. Dolgi suknjič je obrobljen s črno lisico, prekrižan spredaj pod pasom, ki je iz srebrne koie. Krog vratu nabrane gube, v ovratniku dva bela nageljna Letošnja jesen i Letošnja moda stoji v znamenju linije in vsi modeli stremijo za tem, da poudarjajo slokosl postave. Ravno zasnovane oblike sc izborno prilegajo športno izvežbani postavi današnje žene. Zato učinkujejo vsi novi kompleji, plašči in kostumi zelo mladostno. Zahtevajo pa seveda nadvse brezhibni kroj in skrbne izvršitve in prav radi dozdevne preprostosti je prepotrebna le mojstrska roka dobrega krojača. Ravna, ozkobočna modna postava je dobila nekoliko širša ramena. Kljub temu, da napravljajo modeli na prvi pogled zelo skromen, preprosi vtis, so vendarle zelo zanimivi, polni sprememb in kažejo mnogo novih zamislekov, duhovitih potankosti in umetniških oblik kroja. Priljubljeni so okrašeni šivi, dijagonalnc garniture, vloženi motivi. Tudi z ovratnikom sc ukvarjajo modni mogotci natančneje, predvsem pa je posvečena žepom posebna pažnja. Plašči in. suknjiči sc zapenjajo v dveh vrstah: I. y Domžalah se gradi oddajna postaja za radiofonijo. Postaja bo siccr državna, cksploatirala jo bo pa privatna družba. V momentu, ko bo postaja izročena svojemu namenu in bo začela oddajati svoj lasten, to je naš, slovenski program, bo razvoj radiofonije pri nas stopil v razvojni štadij. Da bi že kmalu dospel ta trenutek, ko se bo tudi slovenska pesem in slovenska govorica zibala po mehkem in elastičnem etru daleč izven meja naše države. In čuli bodo našo postajo tudi oni, ki so podjarmljeni in ki že dolgo čakajo na nas. Žal, da smo zelo pozni. Upajmo, da z resnim delom in solidnim, velikopoteznim programom zamujeno popravimo. Oddajna postaja v Domžalah bo začela obratovati začetkom prihodnjega leta. Nekaj podatkov o nji je izšlo že v dnevnem časopisju. Natančen opis postaje prinesemo v eni prihodnjih številk. Nas zanima predvsem to, da bo oddajala radiofonijo z energijo 4 kilovvatov. To je mnogo, ako pomislimo, da ima Berlin 10 KW, Wien 7 KW in Praga 5 Kw. Zagreb ima n, pr. samo 035 KW in ga je mogoče v Ljubljani dobro slišati, seveda samo z aparatom na žarnice. Gotovo je, dn bo domžalska postaja ena večjih. Od postaje do Ljubljane bo položen telefonski kabel, potom katerega bodo prenašali program iz Ljubljane do oddajališča. Kdo bo prevzel izvedbo programa, še ni določeno. Važno pa je, da sc mora oni zavedati svoje težavne naloge in isto izpolniti po prevzemu tudi v zadovoljstvo našega naroda. Da ne bi bilo razočaranj! II. Naloga naše radiopostuje bo, dvigniti radiofonijo na stopnjo drugih držav. Naša naloga pa bo, združiti sile za dosego tega cilia. Res, da imamo Slovenci nekaj šol, zdravstvenih institucij, industrije, gledališč in gledaliških odrov, knjižnic itd. in da ob vsaki priliki radi trkamo na našo izobrazbo, kulturo in inteligenco, ne smemo pa pozabiti, da tudi drugi narodi niso brez tega, in imajo teh in takih stvari Se mnogo več. Mi tozadevno zelo radi grešimo! Kavno domžalska postaja nudi priliko, da se naš narod kulturno povzdigne. Razmere so pri nas neprimerno ugodnejše, nego v drugih krajih naše države. Zakaj? Zato, ker je teren v okolici Ljubljane zelo ugoden za sprejem z navadnimi detektorskimi aparati in ker razdalje od oddajne postaje niso velike. Na ta način bo mogoče velikemu delu Slovencev sprejemati našo postajo z detektorjem, ki je najenostavnejši in najccnejii sprejemni radioaparat. V prometu je mnogo raznih vrst detektorskih aparatov in kupec ne ve, kateri aparat naj kupi, da bo najbolj zadovoljen. Ker si bodo kmalu mnogi nabavili te aparate, naj sledi kratek opis delovanja in njega sestava.* Oddajna postaja izžareva električne nihaje. Te nihaje mi v sprejemnem aparatu zopet lovimo. Ker jih z našimi čutili direktno ne zaznavamo, se v to svrho poslužujemo posebnih aparatov — detektorjev — in ti šele nam jih spremene v akustične valove, katere čujemo kot glasove. Kot materijal za ^■detektorje nam služi velika večina takozvanih električnih poluprevodnikov (kovinski sulfidi itd.). Najnavadnejši detektor obstoji iz kristala svinčene svetlice, ki je vložen v kovinsko škatlico, in iz kovinske Spirale s fino ostjo. Ost špirale se dotika kristala. Na ta način dobimo med ostjo in Kristalom ‘ Opomba: Potrebno teoretično znanje si lahko vsakdo pridobi iz prof. Andrče-jeve knjige o radifoniji. Naš radio A. Raisner električen kontakt, ki električnega toka ne prevaja dobro. Detektor je torej za električen tok poluprevodnik. Dasiravno toka ne prevaja dobro, ima pa drugo važno lastnost, radi katere ga uporabljamo pri radioaparatih. Detektor namreč spremeni električne nihaje, ki zelo hitro menjajo svojo smer, v nihaje, ki počasi menjavajo smer. Mi pravimo, da spremeni detektor nihaje visoke frekvence v nizkofrekvenčne in jim da istočasno tudi posebno obliko. Tako izpremenjeni nihaji šele vplivajo na membrano telefonskega slušala in mi slišimo s pomočjo detektorja preoblikovane električne nihaje v telefonu kot tone. Vseh pojavov na tem mestu ni mogoče podali, zadostuje naj dejstvo, da nam detektor v zvezi s telefonskim slušalom omogoča prejemanje radio-valov in njih spreminjanje v akustične. Sprejemni aparat, obstoječ samo iz detektoria in slušal, bi bil nepopoln. Da namreč kak aparat dobro sprejema, mora biti uglašen na prihajajoče električne nihaje. Nas aparat bi bil v tem slučaju neuglašen in bi zelo slabo sprejemal ali pa sploh ne. Manjkali bi mu aparati za uglasitev in to so; premenljiv kondenzator in tuljave za samoindukcijo. Kondenzator in tuljave uglase naš sprejemni aparat na one nihaje, katere hočemo sprejemati, in šele sedaj dobimo i* našega aparata največjo jačino glasu. Mali detektor, s katerim bo mogoče poslušati oddaj"0 postajo v Do/nža/ah Ulovljeni nihaji tečejo po anteni »kozi premenljiv j zator in tuljavo v zemljo. Pri (3) (e odcepijo in tečejo »k0 detektor k slušalkam. Nihuji se torej razdelijo v dve P0 '(kroga), po katerih tečejo, in sicer imenujemo pot an*c!1* ali uglašeni tokov krog in pot lokov krog detektorja. Z “" • * skim tokovim krogom uglašujemo aparat na prihajajoče detektorski krog pa jih spreminju, kakor navedeno, v akusti'C ■ I ako sestavljen detektorski aparat razmeroma jte n“l ,aj odgovarja zahtevam. Seveda je mogoče * raznimi priporo° „ aparat spopolniti, kar bodo gotovo deluli naši j j ki bodo imeli dovolj posla z eksperimentiranjem, ko bo delov naša oddajna postaja. Dobe se pa tudi detektorski aparati, ki nimajo Prcl"*,0 Ijivega kondenzatorja, temveč uporabljujo za uglaševanje »*' premenljive tuljave. Vendar so ii aparati v splošnem slabši kot oni s kondenzatorjem. Manjka le še navedba dobrih in slabih lastnosti detektorskih aparatov. Dobre lastnosti so predvsem nizka cena in enostavnost sestave in posluževanja. Detektor ne potrebuje nikakih baterij, ne žarnic. Ves aparat je združen v mali škatlici. Gotovi specijalisti ga zgrade v velikosti doze ali celo žepne ure. V nepreveliki oddaljenosti od oddajne postaje ne potrebuje niti antene ter zadostuje za sprejemanje priklop na klavirske strune, na žel. mrežo postelje i. t. d. Spoj za zemljo je lahko pritrjen na Slušalke »Super/’/tone , ki so radi nizke cene najbolj prikladne za male detektorje vodovod, plinovod ali slično. Če aparut nagaja, se odpravi nnpuka s prestavitvijo kovinske osi na kristalu in nato zopet »poje«. Ima torej mnogo dobrih lastnosti, posebno, uko upoStevamo še, da reproducira glasove zelo tisto in brez šumenja. Atmosferske motnje pa vplivajo nanj prav tako, kot na aparate z žarnicami. Danes je detektorski aparat malo znan pri nas. Ko pa bo domača postaja oživela eter s slovensko kulturo, bo tudi pri nas nastopil zanj čas konjunkture. On čaka na ta čas in se pripravlja. Baje je dosegel, da bodo stari vozovi cestne železnice zamenjani z modernimi. Stari vozovi mu namreč tudi nagajajo pri sprejemu. Upajmo, da nam pripravlja Sc kako drugo novost. Razgled svojim naročnikom ! Uprava Razgleda namerava svo/lm naročnikom priliki otvoritve domžalske radio oddajne postaje Preskrbeti za najnlijo Izjemno ceno male detektorle, s katerimi bodo lahko poslušali domžalsko oddajno Postajo. Cena, katero objavimo v prihodnji številki, i loko nizka, da sl bo vsak zamofjul nabavili detektor, katerega sliko prinašamo zgoraj. Prijave sprejema ® sedaj uprava Razgleda, da bo mogla potem lem Hreje dobavljati naročeno aparate. Poročilo o stanju Narodnega gledališča v Ljubljani Uprava Nar. gledališča nam je na našeinfoi- macije o trenutnem stanju naših gledališč poslala sledeče poročilo, kfctero nečrtano priobčujemo. Uredništvo. Splošno je znano dejstvo, da je bil državni budžet, velja-ven za Narodno gledališče v Ljubljani za budžetsko leto 1927.-1928., napram budžetu za leto 1926./27. znižan za 1,300.000 Din. Število gledaliških abonentov, ki tvorijo stalni kader gle- daliških posetn kov, se je ob početku nove sezone zmanjšalo! in tako mora uprava računati s tako zvanim viškom prihoda le z vsoto 200.000 Din namesto v začetku predvidenim zneskom 500.0C0 Din. Samo ob sebi je umevno, da se za to razliko poviša tudi letni primanjkljaj. Da se pravočasno ukrenejo vse potrebne mere v dosego klitja tega primanjkljaja, je naprosil upravnik velikega župana ljubljanske oblasti, dr. Vodopivca, da skliče sejo, h kateri povabi tudi zastopnike vseh naših oblasti. Ta seja se je vršila dne 27. septembra pod predsedstvom gospoda velikega župana, udeležili so se je pa sledeči gospodje: vladni svetnik Mencinger za mestno občino ljubljansko, dr. Adlešič za ljubljansko oblast ter gg. dr. Capuder ter dr. Breznik za prosvetni oddelek velikega župana. Za upravo sta bila navzoča upravnik Kregar in ekonom Mahkota, Skupni potrošeni kredit v budžetskem letu 1926./27. je , znašal 7,206.700 Din. Za leto 1927./28. dovoljeni kredit pa znaša le 5,585.203 Din. Tako je nastala razlika 1,621.498 Din, odnosno mesečno 135.124 Din manj nego v lanski sezoni. Naravno, da bi se morali za toliko znižati tudi mesečni izdatki, kar pa >e tehnično popolnoma neizvedljivo pri sedanjem razvoju gledališča. Mogoče bi bilo le, ako bi ukinili n. pr. opero. Osebni izdatki so sc reducirali od meseca do meseca, tako n. pr. so znašali aprila 1926 480.517 Din, aprilu 1927 že 428.971 Din, a septembra 1927 samo še 397.261 Din. Vse te redukcije pa niso mogle doseči izravnanja budžetu. Na podlagi sedanjega stanja osebja je predvideno prekoračenje za okoli 70.000 Din mesečno. Če bi ostali pri lanskem inkasu predstav, bi imela uprava od tega ca. 500.000 Din. Ker pa s tolikim inkusom ne moremo računati, je pričakovat; primanjkljaj ca. 500.000 Din dne 31. marca 1928. Seja je razpravljala na podlagi tega referata o ukrepih, ki so potrebni za sanacijo finančnega stanja gledališča. Na podlagi osebnega izkaza službenih prejemkov nastavljenega članstva se je uvidelo, da je nadaljnja redukcija plač in malenkostnih honorarjev skoro nemogoča. Z ozirom na poročilo ravnatelja drame in opere je tudi nadaljnja redukcija osebja absolutno izključena, saj ima naše gledališče danes samo še 170 angažiranih članov vseh strok. Glede prošenj za subvencijo s strani mestne občine in oblastnega odbora pa sta oba navzoča zastopnika izjavila, da sta obe korporaciji, kar je bilo mogoče storiti za gledališče v letošnjem letu, že storili, saj je odpisala mestna občina 196.000 Din dolga na elektriki in vodarini, in poleg tega dovolila Sc 300.000 Din za popravo električnih napeljav v operi. Oblastni odbor pa je dovolil za popravo elektrike 300.000 Din, za razne druge poprave pa 100.000 Din. Splošno *c je poudarjalo, da leži edina možnost sanacije Nurodnega gledališča v tem, da da vlada upravi kake izredne kredite na razpolago, ali pa, da podpirajo vsa oblastva prošnjo gledališke uprave, da Narodno gledališče v Ljubljani v budžcl-skem letu 1927./28. ne odda svojih dohodkov v znesku 1 milijona dinarjev, kakor je ta oddaja predvidena v državnem budžetu prihoda za leto 1927./28., temveč le 500.000 Din. Vsi navzoči so izjavili, da bodo v Beogradu podpirali tozadevne predloge uprave. , , . , . . ... i • K sklepu poudarja upravnik, da so očitki, ki so bili zadnje dni izneseni v javnost v občnem zboru Udruženja gledaliških igralcev, mnogo pretirani, deloma pa sploh ne odgovarjojo faktičnim dejstvom. Zavedajoč »e skrajno kritičnega stanja, je upravnik poselil dne 27. septembra Se gospodu ministru dr, KoroSca ter mu v kratkih potezah orisal pnložuj ter ga naprosil za tozudevne intervencije, kur je g. min. dr. KoroSec tukoj obljubil. Gospijd upravnik je iskal tudi gospodu ministra dr. Kramerja, da bi tudi njega zainteresiral v prilog nuše kulturne institucije, u ga v Ljubljani ni d(«bil. Nizki divan, postavljen na noge iz rdečega laka, kot pručka in omarica za knjige. . . na steni slike sodobnih mojstrov, ki se zgledno odražajo od zidu, prevlečenega s sivimi tapetami o krizi in gu prosil za intervencijo, kar jv g. minister takoj obljubil storiti, ne samo v tuni slučaju, temveč je dal zagotovilo, da bo zastavil svoj vpliv, da se stanje gledališč, ki so vsa v krizi, zboljša. Z ozirom na časopisne napade na upravo in upravnika ravno v pogledu redukcij in zudržitve izplačila doklad je izjavil, da bo izdalo ministrstvo komunike o pravil- i nosti postopanja, katerega mora upruva v časopisju objaviti. Istočasno je g. minister vzel na znanje dovoljenje g. upravnika za izplačilo doklad. Upravnik je prejel komunike ministrstva | prosvete 4. oktobra. Vse nadaljnje dni, 5., 6. in 7., je g. upravnik urgiral reiitev tozadevnega akta, a radi prezaposlenosti viSjih uradnikov ni priSel akt v podpis finančnemu ministru, Dne 7. t. m. je ponovno opozoril gg. poslanca dr. Smodeja in dr. Kramerja, da je to stanje nevzdržno in je neobhodno po* treben odlok, da se dobe sredstva ali pu se mora izvesti redukcija, s katero bi se moralo prištediti ca. 560.000 Din. V | tem slučaju bi se moralo igrati samo v operni zgradbi, odpustiti celokupen tehnični personul drame, nekaj dramskih igralcev, večerni zbor, črtati bi se morali vsi honorarji in najmanj še 50% umetniških doklad. S tem bi bil zadan smrten udarec našemu gledališču. G. upravnik se je situacijc od vsega početka zavedal, zato jo je sklenil spraviti pred odločitev, pieden se vrne v Ljubljano. Ker je bil gospod Smodej zudržuiii je zaprosil g. dr. Kramerja, naj ga spremlja k pomočniku finančnega ministra, da poda tozadevno izjavo. G. ar. Kramer je imel važno sejo in je prosil g. dr. Pivka, da izvrši on to intervencijo. Ob navzočnosti g. poslanca dr. Pivka je podal g. pomočnik ministru precitiruno izjavo: 1. Gospod minister financ je prejel od gospoda ministra prosvete podpisan predlog, da se vrne upravi Narodnega gle* duliSča na račun budžetiKc pogreSke odtegnjena vsotu v iznosu od 596.000 Din. Gospod minister financ je nu to pristal in dni nalog, da sc predmet izdela in prodloti v podpis. 2. Upravnik naj se pomirjen vrne v Ljubljano, in dokler se tozadevno relenje ne dostavi, nuj se tozadevni izdatki krijejo iz hudžeta, ki Se ni izčrpun. 3. Sam gospod pomočnik ministra pa bo urgiral brzo rešitev tozadevnega predmeta. S tem je situacija deloma reSena in g. upravnik »e |e 1 vrnil v Ljubljano, ne s sprehodov, temveč z 10 dnevnega križevega pola iz ministrstva v ministrstvo, od odelenja do ode- ) lenja, samo da reii obstoj gledaliiča. Velikopotezno in trajno reklamo izvršite lahko o „RAZGLEDU“ Dne 28. septembra pa sc je osebno napotil v Beograd, da v zadnjem momentu izposluje za kritje mesečnih primanjkljajev potrebni denar in da opozori gospoda minista na neizbežne posledice v slučaju, da se prošnji ne ugodi. V Beogradu se je takoj 30. septembra napotil h gospodu poslancu dr. Smodeju, kateremu je izročil pisani referat in ga opozoril na posledice eventualnega neuspehu. Radi prezaposlenosti g. ministru prosvete ni mogel biti tu dun sprejet v avdijenco. Vesela družba iz vodstva letošn/e Pokrajinske razstave Med njimi v sredi ga dr. Lavrenčakova, ki je dobila prvo nagrado za najlepšo bubi bučko Ker do večera ni bilo nikakega pozitivnega rezultata, je bil upravnik prisiljen do torka zadržati izplačilo doklad, ker je upal, da se do takrat doseže kak uspeh. V spremstvu upravnika beograjskega Narodnega gledališča g. Prcdiča in ekonoma Mahkote je posetil 1. oktobra pom, ministra finunc, g. Protiča, da dobi informacije, kako naj postopu in kuj nuj ukrene, du reSi situacijo. Tekom razgovora je g. min, Protič spoznal nepravilnosti, da se odteguje od letoSnjega hudžeta lanska pomota in izjavil, du bo takoj informiral g. ministra financ. Pomočnik ministra financ je svetoval, naj se takoj napravi vloga za povračilo odtegnjene pogreške. Upravnik je vlogo takoj sestavil in jo oddal umetniškemu odelcnju v ponedeljek. Zvečer ob 7 je bil upravnik sprejet v avdijenco pri prosvetnem ministru dr. Kumanudiju. Poročal je g. ministru UAZGCEDOV HUMOR IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIP Oče: »Ali vei, kam pridejo dečki, ki ne hranijo denarja?« Sin: »V kino.« Njeno razumevanje. Milostiva: Roza, jaz ijrem na plen. Če me do polnoči ne bo, greste lahko upat. Novu služkinja: 2e prav, milostivu. Saj mi vse lahko tudi jutri poveste. Spomenik. — Ali ste že videli spomenik, ki gu je nuše mesto pravkar zgrudilo Koperniku? — Da, pa »cm mnenja, da bi bilo boljše, če bi luko mnogo denarja dali njegovi vdovi. Vljuden. Oprostite gospod, rad bi vedel, če ima ta voz kako zusilno zavoro. Mislim, du ne. Vsaj videti ni nobene. Potem bodite tnko prijazni in dajte mi svojo dcnarnicol Rahločutnost. »Pravkar se pripravlja dedek, da prečita poročilo o smrti, katero je pravkar prinesel pismonoša. Bilo bi boljše, da se kolikor mogoče počasi pripravimo na to!« »Mama, ali naj mu skrijem očala?« * — Da, da, dragi prijatelj, preveč melanholičen ste! Vam je treba razvedrila, vesele družbe, smeha... Pojdite vendar v gledališče, kadar nastopi slavni komik Muha, Do smrti se boste nasmejali. — Oprostite, gospod doktor... Muha sem jaz! ♦ Ona: Zdravnik mi svetuje, naj grem na zimo k morju. Kam naj grem? On: K drugemu zdravniku! Počitnice. — Brez šale, prijatelj, imenitno si se popravil. ( — Da, da, to naredi naša Dalmacija. — Mar si bil dolgo doli? — Jaz ne, pač pa moja žena! Vzrok. — Zakaj se je Vaša gospa soproga zaklela, da ne gre več v hribe? — Radi odmeva: Ker tam gori ne more imeti zadnje besede! lana možu: »Pomisli, kaj naj storim, Mirček je popil tinto.« Mož: »Daj mu jesti polo pivniku.« Pri psihiatru. »Z gospodom doktorjem zdaj res ne morete govoriti.« »Toda zadeva je zelo nujna. Gre namreč za nevarnega idiota!« »Dobro. To mu bom sporočila. Mogoče Vas sprejme. Ali ste to Vi sami?« »Ali poznate .Brivca Seviljskega4?« »Obžalujem. Brijem se sum.« Sali »Zakaj ste bili odpulčeni iz prejlnje službe?« Korespondent: -Ker sem pobegnil z ženo svojega leta.« Sel: »Potem ste sprejeti.« Stara Ljubljana — Davkarija O, vi vsi, ki mimo greste ... Nekaj besed o stari Ljubljani Naša stara Ljubljana! Ali jo poznate? Ali ste obstali kdaj na Glavnem trgu in pogledali po njem z mislijo, kaj je tu lepega? Kakšen je bil nekdaj, kakšen je sedaj? Ali ni morebiti kaj napačno prenovljenega in prezidanega, da kazi celoten pogled? Morebiti ste presojali vse samo s stališča, ali je novo, ali je staro. Ni vse lepo, kar je novo. Naši stari mojstri so imeli več okusa in zmisla za arhitekturo in dekorativnost, nego polpretekla doba, ki je v Ljubljani tako brezobzirno uničevala njihova dela. Ali ste obstali kdaj pred staro hišo in zrli na njenem pročelju ali vratih okraske, ki jih nimajo naše nove palače? Sto- in stokrat ste Šli morda mimo, pa niste opazili ničesar. Stvar je taka, da ne vidimo tega, česai smo navajeni. Ko bi prišli v tuje mesto, bi spoznali takoj njegove posebnosti. In če pride tujec k nam, opazi marsikaj, česar mi ne vidimo. Spomnite se samo, kako se vam godi, če pridete v tuje stanovanje ali v kmečko hiiol Takoj opazite stvari, ki se domačim prebivalcem ne zde nič zanimive. Navajeni so jih, a vas zanimajo: hišna vrata, okna, domače orodje, stara slika v kotu, majolika, okrasek na steni, miza, stoli — vse, kar vam >-padc v oči«,‘vse, kar je nenavadnega. Domači ljudje sc čudijo, da vas vse to tako zanima. Doma pa ne vidite ničesar. Morebiti se vam zdi kaka taka starina celo odveč in bi jo najrajši nadomestili s čim novim. Pregovor pravi, da radi gozda ne vidimo dreves, istotako v mestu radi množice hiš ne vidimo njih posebnosti. Ljubljana še nima takih ljubiteljev skritih krasot, ki bi hodili po njenih kotih in iskali starih zanimivosti. Druga mesta jih imajo, n. pr. Praga, kjer je prav to zanimanje za starinske hiše rešilo mnogo lepih starih zgradb pred uničenjem. A tudi v Ljubljani raste zadnje čase število njenih ljubiteljev. Na Zoisovi cesti, na Kongresnem trgu in ob bregu Ljubljanice najdete ljudi, ki stoje, gledajo in ugibljejo, ali bo lepo to, kar se prenareja. Ne manjka niti strogih kritikov, niti modrih svetovalcev. Kolikokrat rte šli mimo stebra sv. Trojice in ga niste niti opazili, /.daj ga gledate in presojate, kakšna bo videti okolica »Z'1 :zde«. S prenavljanjem Ljubljane raste zanimanje tudi za njene starinske lepote. Kljub temu, da je bilo po potresu mnogo uničenega, je ostalo še marsikaj. Poglejte n. pr. Ribjo ulico, ki ste šli že tolikrat tako brezbrižno Stara Ljubljana — AhaMtva hiša na Starem trgu Cesa želite? V kavarni. — Gospod plačilni, včeraj sem zgubil pri Vas 100 dinarski bankovec. Če ga najdete, mi ga vrnite! — In če ga ne najdem? — Potem ga obdržite! Spoznanje. Alfred Kerr si je ostrigel lepo brado. Dan nato ga sreča prijatelj: — Ti si, Alfred? Saj sem Te komaj spoznal! — Tja, je odvrnil Kerr, tudi meni se je tako godilo, ko sem se pogledal v zrcalo. Spoznal sem se šele po glasu! Prizori s ceste. Pogovor na cesti iz leta 1869: Dva izvoščka se srečata v zelo ozki ulici. In se ne moreta izogniti. Prisrčen pogovor se prične: »No, kneftra!« »No, krevlja!« »Osel!« »Mule!« »Gobec!« Po preteku pol ure izstopijo vsj, ki so se vozili, le oba izvoščka se pogovarjata dalje. • » Prizor s ceste leta 1927: # Dva imenitna Fiat vozova smukneta tesno drug ob drugem in se nalahno zadeneta. Dvoje dam, ki sta vozili, izstopi in prične se prisrčen pogovor: »Rada bi vedela, kam gledate?« »In tole vozi avto!« »Vi — škatlja za barve!« »Vi reklama za puder!« »Krava zabita!« Ko hočeta naprej, odpov6 pogon. Zapustita vozove in vstopita, združeni po skupni smoli — v najbližjo slaščičarno. Stara Ljubljana — Semenišče ninno nje. Kakšen lep k6t stare Ljubljane! Morebiti niste niti opazili, da nosijo one ozke ulice z Glavnega trga Proti Ljubljanici imena naših starih cehov. Tu so bili ^vljarji, krojači, ribiči, barvarji itd. Vse to je treba “hraniti. Ali pa stari portali, ki jih tu vidite pred sebojl ^koraj se vam bo čudno zdelo, da so v Ljubljani. Niste jjh opazili, ker ste jih navajeni. Pojdite jih iskal in našli ! boste ie več. Stari Maribor je našel svoje slikarje 'n ({rafike in imamo iz njega par lepih zbirk. Res je, u ie s svojimi starinami bogatejši nego Ljubljana. In "aiu niala mestaI Koliko je v njih še starega, zanimivega! *>likokrat ste šli mimo »lemenata« in niste niti pomislili, ° 'ženitna sta velikana, ki ju je tja že 1. 1717. postavil J18* mojster Mislej, da nosita vso pezo kreposti in muz«. n «o bi ne videli napisuno, ne bi verjeli, da se nahaja ® ‘*-'Pu rokoko-notranjost v naši Zvezdarski ulicil Naše ®fe palače skrivajo v stopniščih, na hodnikih in po unovunjih še marsikak dragocen spomin, ki se je ohranil v*«mu moderniziranju”. Skrbimo, da se ohranijo 1 v bodoče. Prenavljati se ne pravi uničevati starinske z "poc®n°*ti, ampak vurovuti jih pred uničenjem. Da to ® uiijo, kažejo naše slike I ozlte na naše oglase, da boste vedno °edell, kje lahko kupite najugodnejše vse kar potrebujetel Želite li šarklje, močnata jedila, pecivo in torte v najvišji popolnosti in lahki prebavljivosti ? ... Potem pripravite iste izključno po Dr. OETKER-jevih receptih in z Dr. OETKER-Jevlm Jedilnica v angl. 18. veku. Skromna, preprosta po dimenzijah, kljub temu polna elegance. Dve bistveni noti: Hladna enotnost svetlega ozadja in topel soj lesa akacije. Stoli pokriti z usnjem, miza s starinskim miljejem ... Bell kamin okrašen z umetninami ... Gledališče in revolucija K. S. Stanislavski Leta 1917. je izbruhnila februarska revolucija, kateri je sledila oktobrska. Gledališče je stalo zdaj pred novo, veliko nalogo: Treba je bilo odpreti vrata najširšim slojem, onim milijonom ljudi, 'ki dotedaj niso imeli nikake prilike, udeleževati se kulturnih užitkov. Brez moči smo stali pred tem dejstvom, kakor oni bogatin v Andrejevi »Anathemi«, ki kljub ogromnemu bogastvu ni bil v stanu, nasititi neskončne množice. Prav tako se nam je godilo spričo teh novih ljudi, ki so ipreplavljali gledališče. Toda naše srce je trepetalo od Razburjenosti in radosti nad to veliko misijo, ki nam je bila poverjena. Najprej je bilo potrebno dognati, kako bo učinkoval na novo občinstvo naš repertoar, ki ni bil sestavljen in spisan za ljudstvo. Saj obstoja mnenje, da je treba dajati kmetu samo stvari iz njegovega življenja, delavcu stvari iz njegove vsakdanjosti, njegovega miljeja. To je napačno! Ce vidi kmet igro iz svojega življenja, pripoveduje običajno, da imn takega življenja doma več ko preveč, da vse to že pozna in da ga vse bolj zanima življenje drugih ljudi, da hoče videti lepše življenje! V prvi dobi revolucije je bilo gledališko občinstvo zelo mešano: Bogati in ubožni, izobraženi in neizobraženi, učitelji, dijaki, izvoščki, hišniki, mali nameščenci in uradniki, pometači, vojaštvo itd. Enkrat ali dvakrat v tednu »mo igrali v ogromni stavbi gledališča Solodoninkov, za kar smo morali prenesti vedno vse dekoracije in odrske naprave. Jasno je, da je morala prav ta oprema, ki je bil® prvotno namenjena za intimno gledališče — v velikem, neprijaznem prostoru zgubiti mnogo na učinku. Toda kljub temu je bilu dvoranu prenapolnjena, občinstvo do skrajnosti napeto. Med igranjem so bili navzoči popolnom« mirni in šele ob zaključku je prišlo navdušeno odobravanje. Bolj kakor kateremukoli drugemu človeku — 'ci! prav Rusu strast do gledališča v krvi. Drama, pri kateri človek lalvko joka, modrc besede, govorjene z odra, lc ruskemu preprostemu gledavcu mnogo ljubša, kakor burka, po kateri zapufrča gledališče s prazno glavo in praznim srcem. čisto podzavedno je zapopadel novi gledavec bistvo onih stvari, ki smo jih igrali. Marsikatero mesto je *'c*r zgubilo na učinku in ni zbudilo običajnega odziva, običajnega smeha, pač pa so /ato vžgala čisto drugo mesta in šele njegov smeh je opozoril igravca na »krito, v tek« zavito komiko, ki nam je dotlej na čuden način ostala neznana. Žalibog je zakon o reakciji mas na odrske vtise še čisto nepreiskan, kljub temu, da je njegova važnost ne-utajljiva. Tako ostane nepojasnjeno, zakaj n. pr. izzovejo izvestna mesta kake igre v enem kraju pri vsaki predstavi in pri vseh gledavcih odziv, v drugih krajih pa minejo brez učinka in se občinstvo smeje na čisto drugih mestih. Tudi zdaj nismo vedeli, zakaj gledavec v izvest-nih mestih dotičnega komada ne gre z nami in kako naj to spremenimo, da dobimo odziv. Bile so to skrajno zanimive predstave, pri katerih smo se mnogo naučili in ki so nam dale možnost, občutiti povsem novo ozračje gledališča. Zapopadli smo, da prihajajo v gledališče ne samo, da se razvedrijo, temveč da se tudi učijo. Spominjam se pri tem svojega prijatelja, ki je prišel vsako leto v Moskvo samo radi tega, da si je ogledal naš repertoar. Običajno se je ustavil pri moji sestri, vzel iz svoje cule srajco iz rumene svile, ki je sčasoma postajala vedno ožja in krajša, obul je nove škornje, nove svilene hlače na zadrgo, namazal si je olja na lase, da so ležali kakor prilepljeni — in je potem prišel k meni na kosilo. Kar mogel ni zatreti radostnega smehljaja, ko je korakal Po gladkih parketnih tleh in je spoštljivo sedel k čisti, lepo pogrnjeni mizi. Privezal si je belo servijeto okrog vratu, vzel srebrno žlico v roko in se je vedel pri koedlu, kakor pri kakem svetem opravilu. Juho je zaužival kakor hostijo. S še večjim in še manj prikritim veseljem pa me je spraševal po obedu po naših gledaliških novicah. Nato jc odštel v gledališče, kjer je sedel na mojem režiserskem stolu. In ko je sledil igri, jc postajal zdaj rdeč, z-daj bled. l*o predstavi ni mogel zaspati in je moral radi tega begati po ulicah, da jc analiziral vtise in porazdelil svoje misli 'n občutke v različne predale. Ko pa se jc vrnil, je še dolgo govoril z mojo sestro, ki je nanj čakala ter mu Pomagala pri tem tako nenavadnem duševnem delu. Ko S1 jc ogledal naš celotni repertoar, jc skrbno in do prihodnjega leta pospravil svojo svileno srajco, hlače na zadrgo in škornje, oblekel svojo podeželsko delovno obleko in je odšel za vse leto domov, odkoder nam je Pisal številna filozofična pisma, v katerih jc vedno uporabljal v Moskvi dobljene vtise. Misl • m, da takih gledavcev ni prišlo malo v naše gledališče. Čutili smo njih navzočnost in našo dolžnost napram njim. (Dalje prihodnjič.) 2 našit} odrov Po dolgem pripravljanju, z aferami po časopisih, s konflikti med upravnikom in Udruženjem in navsezadnje s pri- | memo zamudo se je pričela letošnja gledališka sezona. Z imenovanimi zadevicami je bilo razpoloženje tako čudovito, tako »mnogoobetajoče«, da se človek čudi, da je sploh kaj abonentov letos v gledališču! Toda doživeli smo presenečenje! Predstave, ki smo jih j videli, so neovrgljiv dokaz visoke kvalitete našega gledališča, ki vse lansko leto mogoče ni pešalo radi nobenih drugih vzrokov, kakor samo radi repertoarja! Ena prvih predstav v sezoni je bila ob priliki Pokrajinske razstave prvič uprizorjeni »Vrit Eden« ali »Rajski vrt«. Pri tej priliki naj omenim, da bi bilo koristno, če bi se odločili za enega izmed obeh naslovov. Če pa to ne gre, pa naj bi se to storilo, kalkor včasih »Grofica beračica« ali »Strah na sokolskem gradu«. To vprašanje je treba načelno rešiti, ker se pojavlja šc en tak naslov v operi: »Ljubezen do treh oranž« in pa »Zaljubljen v tri oranže«. Človek mora biti res že zelo nosovit teaterski tiger, da ne gre v takem slučaju na dve premijeri! Predsta-va sama je ena izmed tistih mnogih tovarniških | izdelkov Dunaja, ki je spisana radi ansambla ali radi glavne vloge v njem. Pri nas je bila v prof. Šestovi režiji uprizorjena izvrstno, samo nositeljica glavne vloge, ga. Vera Balatkova, je bila ubrana v prelahkem tonu in je prav radi tega vsa predstava dišala po dunajskem šlagerju. Vse preveč odprta, pre- < brana knjiga nam je bila ta kreacija in je prinesla premalo zagonetnosti, ki bi nam dovolila sklepati na preteklost dozorelega dekleta, ne pa na nezanimivega in samo opeharjenega otroka. Sicer pa je ga. Balatkova rutinirana in zelo prebrisana igravka. »Ukročena trmoglavka« pa je zmagala na vsej | črti. Predvsem s čudovitim Zupančičevim prevodom. Toliko lepih besed, porabljenih za tako šaljivo stvar, že dolgo ali pa šc nikoli nismo čuli. Naš ansambl je v Shakespearu tako doma, da sc mu ne more ničesar več zgoditi. Saj je bila to redka, tiha slavnost; Deseti prevod Župančičev in deseta režija prof. | Šestova! »Idealni soprog« je bila naslednja novost, ki se jc odlikovala po visokem nivoju. V Skrbinškovi režiji izvrstno pripravljena jc očitovala vendarle dejstvo, da nam te vrste stvari ne tečejo čisto gladko, ker je v vsakem slehernem igravcu Se vse preveč teatra, akademičnega deklamiranja in prevelikih gest. Toda vse to so malenkosti, ki se opazijo šele pri primerjanju s prvimi mojstri. Naša predstava je bila v celoti I prvovrstna. Izborna v govoru in gesti ga. Skerlj-Medvedova, ki na* je • svojo duhovito masko spominjala na film Metropoli*. Cankarjev »Hlapec Jernej« v Skrbinškovi dramatizaciji in režiji ter Kulundžičeva »Polnoč« v režiji Cirila Debevca sta bili do danes zadnji premijeri, o katerih bomo poročali v prihodnji številki. V splošnem mnogoobetajoč začetek sezone, ki nam jasno dokazuje, da je med našim sedanjim ansamblom v drami toliko dobrega malerijala, da nam ni treba izgubljati zaupanja v naše gledališče. Matamatieno-mahanlCna delavnica Anton Kozina Ljubljana, Kette-Murnova 8 Izdeluje vse Inienerskr In šolske pripomočke, Prevzema v popravilo vse v lo stroko spadajoče aparate In Instrumente. — Ruska računala, nivellrne letve, traslrke, svetlobni aparati I. t. d. vedno na zalogi Zahtevajte cenike In proračune 1 Zdaj je Pariz za menoj, daleč, daleč za mejami in jaz sem podpisala pogodbo v Ljubljansikem Narodnem gledališču. Veselim se dela, ki me čaka, veselim se vseh onih, ki bodo hoteli skupno z menoj delati, da tudi v plesni umetnosti dosežemo kar največ mogoče. Toda mnogo, mnogo lepih spominov je ostalo v daljnem Parizu ... Kako sem prišla v Pariz? Nekoliko drugače kakor ostale moje kolegice. Jaz nisefm šla v tujino ne študirat ne gledat. Pač pa sem Prva senca družinskega prepira je legla na sreča mladega zakona : Intendant Kregar in Udruzenje. Toda vse je minljivo. Zasijalo je solnce nad palačami naše umetnosti in zdaj nam je pri duši, kakor da gremo spet v spomlad. . . (Ulavo upravnika Kregarji |r risal prol. Fr. Podrekar,) hotela pokazati tujini to, kar že znam. Hotela sem s tem svojim znanjem zaslužiti vsaj toliko, da se bom mogla samostojno preživljati. Prepričana sem, da ne bo nihče dvomil, kako težak je bil začetek. Skok iz naše ljube Ljubljane v Pariz je bil navsezadnje le nekoliko prevelik in predrzen. Tavala sem brez nade po Parizu od ravnatelja do ravnatelja, od impresarija do impresarija. Vsi so zahtevali samo kritike. In jaz? Seveda sem imela vse polno kritik — slovenskih. Prevedli smo jih — pa so dejali, cUi za Pariz vseeno niso merodajne. Po dolgem iskanju se mi je navsezadnje le posrečilo, da sem smela plesati na poskušnjo v Music-hallu »01ytnpia« nu Velikem bulvarju. Izmed osemnajstih plesalk in plesalcev sem bila sprejeta edino jaz in moj soplesavec. To mi je dalo korajžo! Spočetka sem se sicer nekoliko branila nastopiti v tem, nekam pestrem programu, toda, ko sem videla, da tudi slavna Pavlova nastopi poleg akrobatov, žonglerjev in srčkanih opic — so mi tudi ti pomisleki prešli. Prišli so tudi slabi časi. V najhujši krizi se je zame zavzela soproga češkega poslanika-ministra, ga. Osusky. Priredila je za me v slavnostni dvorani poslaništva čaj, pri katerem sem plesala ves svoj koncertni program, ter me predstavila merodajnim gledališkim činiteljem Pariza. Nato mi je izposloval« češko poslaništvo samostojen koncert v Theatre de Co-medie des Champs Elys6e, iki je uspel nad vse pričakovanje. Pod okriljem češkega poslaništva sem sodelovala na poljskem poslaništvu in v raznih salonih francoske aristokracije in to poleg plesalk pariške opere, slavne Argentine, popularne Joscfine Baker, Nikitine in drugih’ Plesala sem tudi v Nizzi v prirodnem gledališču grofa de Mileant in Mestnem gledališču v Luccrnu v Švici. V j*-sini sem plesala na povabilo umetniške jurije v Sal«>'] d'Automnc, kjer me je videl ital. futurist Praanpolini. k' me je takoj angažiral za Gledališče futuristične pantomime, kjer sem potem nastopala kot prva soloplesalka. P«}®1* g. Vlčka sem imela za soloplcsalca Toshija Komori)®-bivšega bal. mojstra cesarskega gled. v Tokiju. V tcm gledališču sem doživela največ uspehov in le mimogr*«| naj omenim, da me je poleg Karsavine, Argentine, l*01 Fuller in drugih plesnih veličin prišla gledat tudi nedavno tako tragično preminula slavna Isadora Duncan, ki se je o meni izrazila zelo pohvalno. Imejitelj slavnega ruskega baleta g. Diaghilev, v čigar ansamblu se nahaja naša Niki-tina, me je posetil celo v moji garderobi, da mi čestita. To sem smatrala za svoj največji uspeh. V Ljubljani nameravam reorganizirati naš plesni naraščaj in ž njim uprizoriti po možnosti štiri samostojne baletne oz. plesne predstave. V okviru gledališča bom gojila v prvi vrsti balet, ki je našemu gledališču še vedno potreben rekvizit in ki izmed vseh plesnih sistemov nudi in goji največ tehnike, ki je vsakemu plesalcu neobhodno potreben predpogoj. Kot obsežnejše delo pripravljam 0. Nedbalove »Andersenove pravljice«, ki so namenjene zimskim večerom okrog Božiča. Tudi en večer klasične in dva večera moderne glasbe imam v programu. Tako sem zamenjala bučni, veličastni Pariz za tiho, ljubko Ljubljano. Velike spomine za delapolno bodočnost. flove knjige Albert S i č : Slovenske narodne noie. Druga izpo- polnjena izdaja, z barvanimi slikami M. Gasparija. V Ljubljani, 1927. Založila Učiteljska tiskarna. 57 strani. Cena 42 Din. Pričujoče izvrstno narodopisno delo je tiskarsko odlično prirejena drugo izdaja zvezka, ki (Ja je že pred leti izdala ljubljanska Tiskovna zadruga. To pol so knjigi pridejani vrlo posrečeni barvotiski po originalih slikarja Gasparija, ki tolmači v črti, barvah in kompoziciji, kar prof. Sič razlaga v pregledno razdeljenem in izčrpno podanem besedilu. Tovrstna literatura je pri nas Sc zelo skromna. Lahko rečemo: če bi nc imeli Sičcvih sistematskih del o slovenski folklori (tu opozarjam na njegove kožuhe, vezenine, piruhc, Preslice, pohištvo itd.), bi tujcu, ki se zanima za naie norodo-P'»ie in ki ne utegne stikati po raztresenih člankih v naših revijah, zbirati časopisnega materiala in preiskavati tisto malo, kar je Sc zanimivih starin ostalo po naSih starih kme-tiSkih domovih in dvorcih, razen neme muzejske zbirke nc mogli ničesar pokazati. Po zaslugi neumornega prof. Siča zduj tujino vsaj z njegovimi zbirkami lahko opomnimo na * V^° * ° Ia*0* včasih drugorodnim vplivom dosti močno Podvrženo) pestro narodopisno preteklost. V drugih državah in deželah vlade podpirajo težnjo po cisti ohranitvi narodnih starin in razširjenju poznanja in uvaže-S? i *. Kaj v«e so v tem oziru storili Čehi za brale v*.kc ali pa Francozi za Bretonce in Provansalcel Mi si '"oramo sami pomagati. Vodili nas moro vzviSena zavest, da >*mo nekaj, na kar smemo biti odkrito ponosni in kor v uicu lahko utrdi vero v nas in zbudi zanimanje za noSo »rodopisno preteklost, ki je ravno loko bogata in zanimiva ko‘ katerakoli drugo. p . *c boS odel v narodno zgodovinsko obleko, vnraSaj b> * *° drobno knjigo, ki ti bo natančno razodela v v^sedi in podobi, kako so se nosili naSi predniki v Ljubljani, Sta L ‘ 'n na Gorenjskem, v Beli Krajini, na bivSem lerskem, v Prekmurju, v Korotanu, v Trstu, v Istri in pa v Benečiji. Po *e — moram podčrtati — imenitno opremljena tožni1*!* P° in zglednem pupirju. Avtorju in zu- v,n časti Skoda le, da vsaj slikam ni pridejon kratek itjunf ° .— Irancoski tekst, ki bi tudi tujcu omogočil točno blim- ®v*nie, pojasnjujoč mu posamezne dele oblačil, njih vrsto .Zk!3 dru4°' kftr i* potrebno. P. K. iuje 7 l i mc,e^n* revija za novo zborovsko glasbo. Ure-Zvon Jii0,,, r*l°veci izdajo pevsko drultvo Ljubljanski ,efluta i*r,U» Letna naročnina 40 Din. fitev. in tO ob- hannonl *• ?n' H*.a*h«nega dela (Slovenske narodne pesmi v M u b a i n 0**r°ma priredbah za koncert Adamiča, 'n dr « reglja, P r e I o v c,a , Pavčiča, Žepiča ^lonki in ! "•) *er 10 strani književne priloge s tehtnimi Vr»tno P^tfledom naSlh glosbenih dogodkov, Revija je iz-*rehn« pr|:,,:Vftna In ljubiteljem naie pesmi neobhodno po-r poročamo jo najtoplejel Grafološki kotiček Kdor želi natančnih grafoloških podatkov, zanimivosti o svojem značaju ali posebnostih koga drugega — naj pošlje na naslov uredništva najmanj 20 vrst s črnilom pisanega rokopisa na nečrtanem papirju in 10 Din v znamkah za upravne stroške. Naj navede tudi starost in spol. Uredništvo odgovori takoj v naslednji številki »Razgleda«. Kdor pa želi obširnejšega odgovora, naj priloži rokopisu 20 Din, nakar se mu bo pismeno odgovorilo. Rudi. Škoda, da pišete na črtanem papirju — in še tako lepo! Tu vendar ni treba kaligrafiratil Ste agilen gospod, precej častihlepen in samozavesten. Hitro vneti za javne zadeve itd. Polagate važnost na nastop in' vedenje v občevanju z drugimi osebami. Ste v bistvu dobrohotni, na zunaj bolj strogi, vendar pa zelo dostojni. Bavite se mnogo z lastno osebo. Praktični in vztrajni, želeti pa bi bilo več konsekvence in zmernosti. Bodite bolj strogi napram sebi. L. I. Za moškega mehak in neizrazit značaj. Duševno premalo samostojen in neokreten. Podvržen afektom, ki bi jih rad obvladal, kar se mu pa vedno ne posreči. Nezadovoljnost, zelo spremenljivo razpoloženje. Reagira hitro na zunanje vtise. Stvarno mišljenje, vendar pa svojevrsten idealist. Osebnost, ki bi pa vseeno zaslužila več simpatije. Bo moral mnogo čitati. L. II. Preračunljivost poleg dobrosrčnosti. Temperamentna ženska, ki hoče na vsak način tajiti svoje misli, konec konca sc pa vendar izda. Bila bi dobra gospodinja, je precej šted-ljiva, akoravno ni posebno konsekventna. Praktična in stvarna, zraven ima pa svoje — vse prej kot realne — misli, Posebno njena logika stoji na slabih nogah. V splošnem dober značaj ali vseeno je previdnost na mestu. Vladimira. Samozavestna, zraven pa vljudna. Stalen in dobrohoten značaj. Vendar ni toliko močna, da ne bi podlegla tudi tujemu vplivu, kljub svoji previdnosti. Zelo natančna, ljubi red, pri tcrfl pa ni nikakor malenkostna. Prvotnost (počutnost), v bistvu nckompliciran značaj. V občevanju ljubezniva. Ni pa vztrajna prenaSati velike napore, kmalu opeša. Vseeno kaže v odločilnih momentih odločno voljo. Zora. Odkritosrčna ali včasih zelo rezervirana. Polaga, vrednost na manire. Skuša se obvladati, ker se boji lastne slabosti. Daje mnogo na zunanjost. Praktična in natančna. Tenkočutna, vendar pa ni prenapeta, temveč konkretno misleča. Težko sc odloči, izvrši pa z vnemo to, kar je začela. Stvarnost, malo fantazije (sramežljivost?). Vztrajna in odločna. Živahna ali slabotna volja, zato tudi ni ravno izrazit značaj. V splošnem boječa ali kapricijozna. Tonja G... V bistvu dober značaj, na zunaj pa ste seveda dostojni — preračunljivi; samozavesten nastop. Ste izbirčni v družbi, Čeprav brez nje težko izhajate, intuativni in pa podvrženi predsodkom. Opazujem tudi pomanjkanje jasnosti. Premalo logike. Radi premišljujete sami za sebe. Precejanja fantazija Vam pa pomaga čez neprijetne uricc. — Ste pa poleg tega tudi ambicijozni in vladožcljni, seveda tu manjka zopet doslednosti. Zapomnite si pa, da brez konsekvence ne boste nikoli in nikjer nič dosegli. »Ciklama«. Prijazna mlada ženska, dobrosrčna in dostopna dobrim besedam. Visokoleteče misli — še zaupate bodočnosti. Ste zmerni v svojih dejanjih, malo boječi in previdni, imate pa vseeno dosti energije. Ljubite red in natančnost, zato ste po malo preveč počasni in se težko prilugodite spremenjenim razmeram. V splošnem odkrit značaj, čeprav ste iz previdnosti rezervirani naprom tujim osebum. Prav tako! Zaupajte v sebe! Marijin trg. Razmeroma močna osebnost, ki zapusti globok vtis. Duševno samostojno, živahna, lepega nastopa. Nagnjenje do velikopoteznosti. Stoji nu vsuk način nad povprečnostjo. Rudodurna in ne posebno ekonomična, akoravno ni potratna. DuSevno zelo labilna, širok horizont. Vtisi, ki so jih zapulčali neprijetni dogodki oziroma doživljaji, motijo harmonično sliko. Zvonkova. Vztrajna, precej energično in rezervirana, Praktična, itcdljiva, toda do gotove meje, v danem slučaju je pu lahko celo potratna. Premišljuje mnogo o svoji lastni osebi ler misli v prvi vrsti na sebe. Natančna, celo sitna, vendar pa njena aejanja in nazori večinoma ne sogloiajo, Svoje namene znu spretno skrivati. Misli, da ima bolj izrazit značaj, kakor go ima v resnici. Manjka ji v prvi vrsti samo- stojnost mišljenja, ki si jo Sele mora priboriti. Freder je spoznal samo enega; to je bil sloki mož. Zahvalil se je za pozdrave in obstal, nedaleč od vrat, kakor da ne ve poti. Za njegovim hrbtom se je ozko zmuznil sloki mož k Johu Fredersenu, ki ga je poklical. Gospodar mesta Metropolis je stal oh oknu, s hrbtom proti vratim. »Čakati!« je dejal širokooglati hrbet. Sloki mož se ni ganil. Dihal je neslišno, kakor da s povešenimi vekami stoje spi. Toda njegova usta z nepopisnim napenjanjem mišic so uteleševala podobo prisluškovanja. Joh Fredersen se je počasi okrcnil. Videl jc slokega moža pri vratih. In sloki mož je pozdravil. Joh Fredersen je nameril korak proti njemu. In vso daljo prostora je premeril brez besed; počasi jc hodil, dokler ni prispel na cilj. Pred njim je obstal in ga pogledal, kakor da z očmi lupi z moža vso telesnost iz najgloblje notranjosti. Sloki mož je olupljajoči pogled prenesel. Joh Fredersen pa je dejal potihem: ‘ /*rrdstavnica tipa modeme žene, Klora Boni, ena rta/priljubljenejših filmskih zvezd F«fUm«t. Zft|(rfb • * Smučarji i' naših planinah OGLASE ZA »RAZGLED« SPREJEMA NOVINSKI BIRO. D. Z O. Z., LJUBLJANA. ŠELENBURGOVA 7 UL >L —Tl / r časopise © Augu&t Agnola Velika zaloga stekla, porcelana, kamenine, j real ln šip Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne, bare in gospodinjstvo. - Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo Telefon štev. 2478 Ljubljana, Dunaj sita cesta štev. lO Nemške;; Francoske; Radiowelt Radio-Revue Radio-Woche Antenne Radio-Wien Ondo electriaue Radio-Umschau Revue de T. S. F, Radio-Journal ,, ... . Radio fUr Alle Italijanske Radio-Oper, Wiener Angleške Radio-Technik češke i. t. d., L t. d, Radio-Zeitung Radio-IIiindler Zahtevajte Radio-Amateur vzorce in ponudbel Vaš inserai ima usoefi nudi po originalnih ccnah: NovinsKi biro J™"" Ljubljana, Šelenburgova 7III. Mtmo toda]. 60 Je pravilno sestavljen. Zato vrSito vso f anoplsno reklamo potom Novlnskega biroja Hclcnburgova ul. 7 /Z. Tel. 2837 Najugodnejši pogoji — StrokovnJaSko— ceneno -i— — Dolenc, Hudovernik, Javornik Cuna l*i>o*aa druAba ♦ ♦ ♦ Ljubljana Oblastno konceiionirano itavbno podjetje Alojz Kališnik, mestni siavbnlk v Celju, na Olftvnem trgu 1H II. Ti Ivon 91 Podjetje za vtakovrttno zgradba, Selezo-brionske konstrukcij*', vodne nanravet jezove, mostove itd. Edino tvrdka na mentu za induntrijike stavbe, plinslco generator Jr, peči :a visoko temperaturo, parne kotle in tovarniški dimnike. — titarna za zunanjo in notr. arhitekturo, ♦ Načrti, proračuni in vma pofa%nlla brezplačno KUSe/e brezplačno napravimo Btalnim oglašovalcom v »najgledu« Ako piješ Bud$a čaj M vživaš že na zemlji raj 1 Dramatična društva, podeželski odrli Naročajte 1 »Ilustrirano lepo masko« E~Na^tnšen 1 KI m -mr* Ištotam i*1H>»njcV'lln\CU Itltulj 4f» 1 Navodila xa šminkanje prodata šmink CJLA\ HO d/ J sem + MfiTNItTKC'*!]) /AODN/\.+- TUCrCVIN/\* , Z/dH-DAME-IN+CrCJPCDf* »Razgled* Uhaja mesečno la ataae celoletno Din 80“—, poaamesna Iterllka Din 8*—. Kdor ne vene na ogled po»l»n^* lrjg* tekom 9 dni« ga smatramo ia naročnika In le dolian plačati naroSnlpo najmanj sa */« leta. Uprava In urcdnlltro »** h^mat V Ljubljani, Selenburgova uL 7/1L Udajateljt NovlnsU Uro, cLio.il, ljubil ona. Za urednlltvo odgovarjat Bla Vae pravice pridržane. Ponatis prepovedan. Rokopisov ne vračamo. — Za jugoalovanako dakamo v Ljubljani: m* *