PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za viro in narod — za pravico in resnico_od boja do zmogel \
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
^	XOfficial Organ of four Slovenian Organizations),
~~	CHICAGO, ILL., TOREK, 6. APRILA — TUESDAY^APRIL 6, 1943	"
LETNIK (VOL.) LIL
REKLASIFIKACUA STA-REJSIH IN 02ENJENIH
VESTI 0 DOMOVINI
Upor jugoslovanskih patriotov podpira zavezniško ofenzi« ; vo v Severni Afriki. — Nemci se hvalijo s svojim gospodarstvom v Srbiji; pravijo, cia je poskrbljeno za
v • v
zivez.
AMERIKANCI UNIČUJEJO JAPONSKO POMORSKO MOČ
Ameriški letalci so izvedli uspešni zračni napad na japonske bojne ladje pri Kaviengu. — Dva velika križarja in en rušilec uničeni. — Japonske zgube na morju se stalno višajo in povzročajo v Tokio ne male skrbi.
PO KAT. SVETU
Tunizija je za Nemce kakor lunin ščip, manj in manj jo je vsak dan.
PREDLOG, DA NAJ ALASKA POSTANE DRŽAVA
Washington, D. C. — Senator Wm. Langer je stavil v kongresu predlog, da naj se teritorij Alaske proglasi za državo, ki naj bi v tem oziru postala devetinštirideseta država.v Uniji. V kongresu bi imela le enega zastopnika, fcer njena populacija ni velika. V senatu pa bi imela dva senatorja, kakor vsaka druga država. Kongresna zbornica ni o tem še ničesar izjavila.
DR. KUHAR OPOZARJA DOMOVINO NAJ ZBIRA IMENA ZLOCINCEV
JAPONCI ZGUBILI 9 LETAL
ZA VSAKEGA* 1 NAŠEGA
Washington, D. C. — Iz urada ameriškega vojnega letalstva poorčajo, da so tekom prvih treh mesecev v tem letu zgubili Japonci 384 vojnih letal, dočim so Amerikanci zgubili v bojih z Japonci le 54 letal v istem času. Razlika v primerjanju je skoro ena proti devetim. Številke kažejo,"da so ameriški letalci izborni letalci in dobri strelci.
-o
SV. OČE JE OZDRAVEL
Bern, Švica. — Italijanska poročevalna agencija Štefani javlja, da je sv. Oče*Pij XII., ki je bil bolan več dni, ozdravel. Zadnjo soboto je zopet imel redne audijence, pravi poročilo.
amerikanski Slovenec
"Amerikanski Slovenec"
52
* LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL
mrrX
ITATM
KUPUJTE VOJNE BONDEJ
STEV. (KO.) 66
Japonci zopet zgubili tri ladje - Naborna kvota znižana
Zavezniški stan, Avstralija.
— Zavezniški letalci, med katerimi tvorijo večino Amerikanci so v soboto uspešno napadli skupino japonskih bojnih ladij ob dolgem otoku Nova Irska, ki se nahaja severno-vzhodno od otočja Nove Britanije v Tihem morju. Na severnem koncu otoka je luka Kavieng, kjer imajo Japonci važno bazo, s katere kontrolirajo vso plovbo in vodovje severno od Nove Gvineje. Iz-vidna zavezniška letala' so o-pazila bojne ladje v tej okolici, naker so v soboto jutro Še pred j dnevom izvršili napad na ladje. Bombardirali so iste iz visokih visočitt in druga skupina letal je napadla prav ig "DVa'veinra križlTrjasta bita1 usodno zadeta ocl bomb, ki sta se potopila. En rušileo pa je gorel in se pozneje najbrže tudi potopil. Štiri druge ladje so bile zadete in poškodovane.
Napad so izvršili ameriški letalci hitro in očividno so morali Japonce presenetiti, ker nobeno japonsko letalo ni bilo nad dotičnim krajem v zraku, še le pozneje, menda iz drugih baz so prileteli, a je bilo že prepozno, ameriški letalci so svoj napad že izvršili in pri napadu niti enega svojega letala niso zgubili.
Ne daleč od Dyaul otoka so zavezniška letala bombardirala neki japonski tovorni par-nik, ki se je od bomb vžgal.
Stalno potopljevanje japonskih ladij zadaja Japoncem občutne udarce. Japonci zgubljajo svoje ladje hitreje, kakor jih morejo nadomestiti z novimi. Japonce pomorske ,zgube zelo skrbijo, ker če se bo zniža vala njihova morska plovba, bodo začeli oddelki njihove vojske po raznih otokih slabeti, ker s tem se bo znižaval dovoz materiala in o-jačenj.
NEMŠKI UMIK V TUNIZIJI
,+m
• Zavezniški stan, Afrika. _
Najuspešnejše orožje za Nemce, s katerimi krijejo svoj u-mik na vseh krajih Tunizije, je podminarje potov, cest in važnih prehodnih točk, od strani Nemcev. Največjo paž-njo morajo posvečati Amerikanci in Angleži odstranjevanju min, ki jih Nemci zakc--pavaftr- ptrvsod, kjer se Umikajo. Zato je zavezniško prodiranje počasno, ker je treba previdnosti.
Drugače Nemci ne kažejo, da se mislijo kje ustaviti. Mesto Sfax bodo najbrže v par| dneh izpraznili. Amerikanci so le še kakih 25 milj od Sfaxa. Tunizija gine. Vsak dan jo je manj, kakor starega meseca. Kako bodo izvedli iz Tunizije Nemci končni umik, da ne bo preveč tragičen, je za mnoge velika uganka.
London, Anglija. — V teku oddaje londonskega radia v slovenščini, je dr. Kuhar posvetil del svojega govora spominu kardinala Hinsley-a, na-iega toplega prijatelja, ki je bil eden izmed najbolj znanih in najbolj spoštovanih cerkvenih dostojanstvenikov.
Ko je ves svet pozabljal na nas, je on na svetovnem forumu zahteval pravico za nas. Izgubili smo v njem velikega prijatelja.
V drugem delu svojega govora razlagi dr. Kuhar zadnji Churchillov govor o povojni ureditvi, in nadaljuje potem: Po številu smo med vsemi oboroženimi narodi v tej vojni
najmanjši. Mi ne zahtevamo nič drugaga nego pravico, golo pravico. Naj ne gre oko za oko in zob za zob, toda kazen po zakonu in pravici mora zadeli vse one, ki so grešili, vse one, ki so krivi zločinov.
Zbirajte imena veeh Nemcev in Italijanov, ki so krivi zločinov in imena vseh njihovih pomagačev. Zapišite si vse podatke, kar jih morete dobiti. Njihov položaj in poklic ter oblast, kateri pripadajo. N<e bodo utekli zasluženi kazni!
Zbirajte plakate in objave, ki poročajo o ubojih našega ljudstva!
Mladenka Nancy Brinckman, je bila pred kratkem izbrana v Los Angeles, Calif., kol kraljica s pomladnega cvetja. Stoji med mejami cvetoče breskve.
(";■ •*',*" . • 1 \ . i
KRALJICA CVETJA
KAKO MISLIJO O MUSSOLINI JU ITALIJANSKI VOJAKI?
Alžir, Afrika. — Ameriški poročevalci poročajo zanimive i doživljaje na fronti v Tuniziji. O nemških vojnih ujetnikih pišejo, da so zelo zapeti, malo 'govorijo in s prezirom zro na zmagovalce. O italijanskih u-jetnikih pa pišejo, da skoro sle-
herni je hvaležen, da je ujet. ; Ko poprašujejo Nemce, kaj mislijo o Italijanih, odgovarjajo | Nemci, da vedo, da Italijani ni-Iso zanesljivi in da so že utrujeni od vojne. Neki italijanski ujetnik je med odgovarjanjem na razna vprašanja dejal: "Toliko sinov naših mater, je že pobitih radi tistega prasca Mussolini ja !"
--o-
VELIKO ZANIMANJE ZA IZID ŽUPANSKIH VOLITEV
Chicago, 111. — Volilna kampanja v Chicagi je bila letos dokaj vroča. V nedeljo in ponedeljek so bili zadnji politični govori na programu. V torek i bodo odločali volilci.- Republikanci sojčrfgurni zmage, pa so še ^q^^iglj^qj zmage demokrati. V soboto in v nedeljo so govorili na radio in raznih sestankih vodilni republikanci, kot guverner Green, generalni pravdnik Barrett in drugi. Vsi so napo-vedavali republikansko zmago. Ne samo Chicažani, marveč po vsej Ameriki se zanimajo, kako bodo v torek 6. aprila izpadle županske volitve v Chicagi.
-o-
HITLER POKLICAL SVOJE HLAPCE NA POSVET
Bern, Švica. — Nepotrjena poročila iz Budapeste omenjajo, da v petek ni bilo v svojih uradih ne ministerskega predsednika Ogerske, ne rumunske-|ga in tudi bolgarskega kralja Borisa ni bilo doma. Poročilo omenja, da so bili vsi načelniki Hitlerjevih satelitetnih držav
I pozvani na izredno posvetovanje. Strah pred invazijo od strani zaveznikov dela Hitlerju hude preglavice, zato zopet hiti ' organizirat svoje hlapce na Balkanu.
Naborna kvota za mesec april je znižana, a bo pozneje zvišana po potrebi. — Tisti, ki so ae poročili po 7. decembru 1941, jih ne bo za naprej to več oproščalo. — Mobilizacija starejših za delo v industriji in na farmah.
—	Ženeva, Švica. — Poročilo iz Muenster, Nemčija, o-menja, da je tamošnji škof Rt. Rev. Clemens von Galen po-vdaril v svoji prvi postni pridigi, da je poraz pri Stalingra-du kazen božja, radi preganjanja ljudi po zasedenih deželah.
—	Lizbona, Portugaisko. —-Ker so holandski škofje vložili protest proti prisiljenemu delu ob nedeljah, zdaj baje naziji grozijo, da bodo v prisiljeno delo vključeni tudi] člani redovnih in verskih družb, vstevši duhovniki.
—	Stockholm, Švedska. — Poljski	jte" neki gestapovec ustrelil znamenitega poljskega zdravnika in kirurga Dr. Raszeja, ki ga je zalotil v judovski naselbini, kamor je zabranjeno drugim. Zdravnik je obiskal nekega pacijenta in mu nudil pomoč. Gestapovec ga je poklical iz hiše in zunaj ustrelil.
—	Zurich, Švica. — Odkar so Nemci zasedli Poljsko, je ostalo na Poljskem še 7 katoliških škofov izmed 49-tih preje. Izmed 14 tisoč duhovnikov so naziji odvedli vet kakor 2500 duhovnikov v koncentracijska taborišča, za več kakor 5000 duhovnikov se pa ne ve kje so in kam so izginili.
—	London, Anglija. — Dva salezijanska duhovnika Father Vermeiren in Father Dumez sta prišla te dni v belgijski Kongo v Afriki. Oba sta bila trpinčena od japonskega vojaštva, pravi poročilo, ko so ju Japonci držali več časa v ujetništvu.
Washington, D. C. — Vojni department in načelnik nabornega odbora general Hershey je poslal na vse države nova navodila, glede izbiranja vojaških novincev. Oženjeni možje brez otrok bodo premeščeni iz razredov 3-A in 3-B, kar jih je doslej oproščalo začasno, v razred 1-A, kar pomeni vpoklic v vojaško službo.
One v starosti od 38 do 44 leta bodo oprostili le, če bodo delali na farmah ali pri potrebnem delu v vojni industri- j ji, drugače bodo podvrženi i vpoklicu v vojaško službo.
Kvota za. vpoklic v vojaško službo je za april znižana za kakih 20%, a bo toliko in Še .več gvi&ana v poznejših mesecih, pravi poročilo.
Navodilo je poslano tudi vsem lokalnim nabornim odborom, da reklasificirajo vse registrirane od 45 do 64 leta po sposobnostih za razne poklice in dela.
Pomankanje delavcev na farmah in pa zahteva po višji mobilizaciji v poletnih mesecih, je vzrok preureditve celotnega nabornega sistema.
-o-
KOMUNISTI SE PONUJAJO DELAVSKI STRANKI V ANGLIJI
London, Anglija. — Angleška komunistična stranka je te dni ponovno ponovila svojo prošnjo na Angleško delavsko stranko, da jo naj ta sprejme pod svoje okrilje. Delavska stranka v Angliji, katero tvorijo v večini zmerni socialisti, je komuniste izključevala iz razloga, da ti pripadajo mednarodni komiterni in da tudi od zunaj prejemajo podpore. Komunisti zdaj to tajijo in izjavljajo, da niso deležni nikakih podpor od zunaj. Kar se pa tiče mednarodne komiterne, so pa socialisti istotako povezani s socialistično internacionalo. Kaj bo Angleška delavska stranka odločila v tem oziru še ni znano.
Nemška divizija na potu v Afriko krene na Balkan
Kew York, 27. marca (New York Post) — Po dveh mesecih ofenzivnih operacij proti jugoslovanskim patriotom na Hrvaškem in v Bosni, je naloga, katero so Nemci prevzeli, še vedno nedovršena in je videti čedalje bolj težka in neizvedljiva. Ker ne morejo po-1 polnoma zaupati hrvaškim pomožnim četam, so morali poslati na balkansko bojišče 36.! grenadirsko divizijo, katero so bili nameravali uporabiti v Tuniziji — tako poroča danes j angleški radio.
"Nemci so imeli v teh srditih bojih z jugoslovanskimi partizani težke izgube in so jnorali Jugoslovanom celo prepustiti nekaj ozemlja."
Londonski radio citira poročila Tz Carigrada, ki trde, da so zdaj tudi albanski guerilci bolje organizirani in oboroženi.
-o——
Aretacija pravoslavnega srbskega nadškofa
Cairo, 20. marca (Reuter)
—	Glasom vesti iz dobro informiranih jugoslovanskih virov je bil aretiran nadškof srbske pravoslavne cerkve, Nikolaj (Velimirovič).
Poročajo, da, je obtožen pri-diganja proti marijonetnemu jugoslovanskemu ministerske-mu predsedniku, Milanu Nedi-ču. Nadškof Nikolaj (Velimirovič) je često predaval na u-niverzah v Ameriki in Veliki Britaniji.	, £ ^
-o--
Sabotaža na srbskih železnicah
Cairo, 20. marca (AP) _
Uradni jugoslovanski krogi poročajo danes, da je nemški vrhovni poveljnik v Beogradu objavil, da je bilo v Požarev-cu, 40 milj jugovzhodno od Beograda, ustreljenih 400 Srbov, za kazen za železniško sabotažo. Vas Toponica v bližini Požarevca je bila iz istega razloga porušena in zažgana.
-0-
Ponesrečeno rekrutiranje jugoslovanskih muslimanov
London, 21. marca (ONA)
—	Jugoslovanska vlada v izgnanstvu poroča danes, da so se napori nacistov, da bi med jugoslovanskimi muslimani nabrali prostovoljcev za nekakšno arabsko legijo, izjalovili.
Urad za nabor teh prosto-vojcev, ki bi se imeli boriti v armadah osisča, je organiziral bivši jeruzalemski mufti v Sarajevu, osrčju muslimanskih predelov Jugoslavije; urad so zaprli zaradi pomanjkanja prostovoljcev.
o-
Nemški poskusi gospodarske mobilizacije na Hrvaškem
Bern, 18. marca (Posebna vest CSM-u) — Na Hrvaškem
je bila na podlagi konfiskacije skoro vseh surovin ukinjena predmetov za civilno uporabo. Kljub vsem naporom pa se mobilizacija gospodarskega živ-! ljenja za nemški vojni napor na Hrvaškem zaradi nadaljevanja partizanskega odpora še ni poprečila. Zdaj organizirajo delavske bataljone za poljedelstvo, toda odpošiljanje hrvaških delavcev v rajh je menda radi političnih razmer začasno ustavljeno.
--o-
Gospodarska mobilizaciia v Srbiji
Bern, 18. marca (Posebna vest CSM-u) — Priprave za totalno mobilizacijo vseh delavskih-sil in gospodarskih možnosti srbskega ozemlja so deloma že izvršene. Že dalje časa je v veljavi deset-urni delavni čas ali celo še več; uvedli so tudi nemški sistem za mezde, po katerem se plačuje delo na komad. Živež razdeljujejo strogo le sorazmerno z izvršenim delom. Vse prodajalne in delavnice, ki niso v neposredni zvezi z nemškim vojnim naporom, so zaprte, a vse one, ki poslujejo, se nahajajo pod najstrožjim nadzorstvom nemških uradnih organov.
. Poskušali so tudi dvigniti srbsko poljedelstvo in baje u-stanovili v Beogradu delavnico za poljedelske stroje in pljuge. Prebivalstvo srbske prestolnice mora na delo kakor je v srednjem veku morala raja na tlako — možje od 17. do 21. leta so organizirani v delavske bataljone,
* —;
Muenchener Neueste Nach-richten prinaša v svoji številki z dne 2. februarja izjavo začasnega pooblaščenca za gospodarstvo okupirane Srbije, | Neuhausen-a, ki je dejal, da ima Srbija v svoji gospodarski strukturi "ugodne" predpogoje za obstoj in za zadostno prehrano. Srbija je na potu, da prebrede krizo, katero je v njenem gospodarstvu povzročila vojna.
Dočim je prej pridelala le pšenico in turščico, zdaj sadi tudi krompir, zelenjavo in druge potrebne poljedelske pridelke. Najvažnejši predpogoj za uspeh teh gospodarskih načrtov je Specializacija posameznih pridelkov, za katero bodo skrbeli nemški strokovnjaki za poljedelska vprašanja; prišlo bo do zelo važnih .rezultatov. Neuhausen je tudi trdil, da je N.emčija dobavila Srbiji premog, železo in precej kapitala.
"Toda Srbija bo živela svojo posebno življenje le, ako bo zaupala svoji vladi in se disci-plirano pokorila njenim ukazom."

SKILFULLY TARTAN PICKED
" up the trail/ of the
t ,V LONE ANTELOPE HE fHACf jfj, FIRST SEEN.
GAME WAS SCARCE. ANO NOW HE MUST CONTEST TT WITH A LION' INSTINCTIVELY A HANO PROPPED To HiS SIDE ....
[ Prvi in najstarejši slovenki list v Ameriki Urtanovljia leta 1991
'' Izhaja vsak dan razun nedelj, po* Bedeljkov in dnevov po prantMh.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd„ due«** . Telefon: CANAL 5544
Naročnina*
Za celo leto-$6.00
Za pol leta_ 3.00
Za četrt leta-1-75
Za Chicago. Kamrto in Enopo<
Za celo leto-$7.00
Za pol leta_2.50
Za četrt leta_Z00
Posamezna Številka ,	Sc
The first and tke Oldest Slovene Newspaper in America. ErtahHihed 1891
Issued daily, except 9unday, Mon-1 day and tha day after a holiday.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak R<L, Ctic**o Phone: CANAL 5544
Subscripiiom
For one year_ $5.00
For half a year-- 3.00
For three months . .	1.75
Chicago,. Canada and Europe* For one year	....J$7.00
For half a year-3.50
For three ippnth« ,	ZOO
Single copy	>c
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vain naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida lisi. — Za sadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopdldne. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ _
J. M. Trunk:
RUSKA MOC
Delajo poizkuse. Kaj drugega je danes pac nemogoče. Poizkusi se nanašajo na to, kako mislijo uravnati, ko bo borba končana. Podpredsednik Wallace je prišel z nekim načrtom, podtajnik Sumner Welles je opozoril, da se mora zdaj misliti, drugače bo zmešnjav na koše. Nekaj je zdaj prav na merodajnem mestu v senatu. Senator Bali je prišel s predlogom. Svoj namen utemeljuje z dejstvom, da je prišlo do polomije pri bivši Ligi narodov in do sedanjih zmešnjav, ker je tedaj amerikanski senat ostal zapet, se ni zmenil za Evropo in se zaprl v Ameriko. Liga narodov je bila zveza brez — moči. Na moč jq zdaj treba misliti, da se more udariti, ako bi kdo hotel mešati. Povsem pravilno naziranje. Demokracija, svoboda, varnost manjših in pravica vsem mora biti povezana z močjo, s tako udarno močjo, da že naprej vsakemu preidejo vse skomine za razne politične eskapade. Baje so že zdaj hude zmešnjave, ker nihče ne ve, kako bo z močjo, kaj bo naredila Amerika, kako se bo postavila Aiiglrja^kako zagode Rusija. Povsem pametne misli. Menda se bo senat zavzel za predlog. Zadeva je važna, potrebna in najbistrejše glave ne bodo dosti bistre za načrt, ki bi se dal izpeljati in bi tudi pomagal, da se mir ohrani in žrtve sedanje borbe ne bodo zastonj. Amerikanski senatorji imajo besedo.
Svoboda z močjo. O tem sem nekaj zapisal glede ame-rikanske moči. Senat je zdaj pri istem, in njegova naloga mora biti, da pride do pravilnih zaključkov. Iz načrta pa zijajo že zdaj težkoče: ti in ti morajo biti skupaj in se strniti in svoriti moč. Well, poizkusiti vsaj boste morali, srečni, če pridete pri mnogih do take enotne moči.
Meni vsaj že od nekdaj blesti pred očmi vse drugačna moč, ako bi jo bilo mogoče spraviti v sklad tudi z svobodo, kar sicer ni nemogoče, danes pa še dvomljivo. Večkrat
•	sem že opozoril na — rusko moč. Si pač prismuk in vrhu
•	tega še zatelebljen v — Rusijo, in še istega prismojenega panslavizma se do danes še nisi iznebil! Udari, ako hočeš, jaz imam pri jelenih živce iz žice!
Kaj pa praviš k temu-le: De Witt MacKenzie je najboljši opazovalec in tolmač svetovnih dogodkov. Prav zadnje dni je potoval po vsem svetu aliiranih sil, opazoval, poizvedoval, popraševal, se pogovarjal in — presojal. Pa sodi:
"They're wondering whether the United Nations will remain united, or whether circumstances will decree that flighty Russia shall operate as a lone-wolf.
That was one of the outstanding impressions of my tour. It Struck me as involving one of the .most important issues to be solved by the Allies.
What I found wasn't so much a definite suspicion that things were likely to go wrong, as real fear that they; might. On only one point was certainty expressed, and this - was unanimous so far as my observations went.
, The belief is widespread in the capitals I visited that the Muscovites will dominate Europe westward at least through Germany, and maybe to the English channel. I am speaking now of political and economic domination, for it isn't suggested that the Soviet intends to employ military strength.
The whole Russian set-up encourages such speculation. Here we have what in area is the largest country in the world. It stretches across two continents, from Europe to the Pacific, it boundaries touching the record populations of India and China—both vital in the United Nations set-up.
This huge empire, which occuped one sixth of the earth's area and has a population of 193,000,000 is pretty well self-contained. It could wage a defensive war indefinitely on its own resources. Geographically it is well-nigh impregnable, unless most of the world ganged up against it.
Russia is a giant even to a vast country like China. What shall we get for that postwar picture that Vice President Wallace is concerned about? What happens if the
United Nations become the disunited nations?"
Ali je tudi MacKenzie prsmuk, panslavist, rusofil, naiven, morda prestrašen,, ves zbegan pri Rusiji??
Vse polno je preglavic pri salamenski Rusiji, ker nobene ne zine kakor bi bila mutasta, ampak eno ima ta Rusija — moč, in sicer prav totalitarno moc, ki je hudo grda, ampak dobra, kadar je treba moči, treba moc rabiti in nič obravnavati po kaki demokratični metodi, kjer vsak govori, naredi pa nič, pač pa zavira, ko je treba udariti. In MacKenzie pove Še vsej kaj drugega, kar ima Rusija, ki je svet zase, da se lahko požvižga na vse drugo, ko ni od njih odvisna, Amerika pa bi morala moledovati za potrebno moč še pri kakih palčkih, da bi spravila skupaj nekaj tiste potrebne moči, s katero bi mogli potem svet regirati, da bi bil mir. Rusija bi lahko le zarjula, pa bi bil mir, kakor je mir in še trepet v džunglu, kadar zarjove lev, kralj džungla in puščave. Za Ušesom se pa tudi jaz praskam, kako bi utegnil ta lev in orjak pri moči zar juti, in nič vam ne zamerim, ako se vam pri tem že danes hlače tresejo, ko se o ruski orjaški moči samole nekaj piše.
Še nekaj je pri ti moči. Senat bo menda tuhtal, kako spraviti vse moči skupaj, da bi bila moč. Je njegova zadeva, Če kaj stuhta, da bi bilo nekaj moči ali vsaj moči podobnega.
Ruska moč bi slonela na slovanski moči, na zedinjenju vseh Slovanov v ti ruski moči. Po sedanji demokratični mentaliteti bi se moralo priti do take slovanske moči po demokratični metodi. Prav prav, ako bi prišlo, pa bi težko prišlo, ker slovanski "demokrati" se še zdaj med seboj prepirajo in drug drugega suvajo v rebra. Ali bi bilo res tako slabo, ko bi ta ruski ober, velikan, lev zarjul kakor zarjove kralj puščave?
V Washingtonu in Londonu se praskajo za ušesi in prebledijo, ko le pomislijo na to rusko moč. Zopet jim ne zamerim, ker kakor grob molči Moskva, kako bi utegnila moč rabiti. Recimo pa, da bi jo rabila pametno, le za mir, ali bi bila ta totalitarna in absolutistična in hudo avtokra-tična moč, ta sila za mir, res le nekaj slabega, ker pač ni demokratična moč, demokratična sila?
Da samole na eno dejstvo opomnim. V Jugoslaviji so se prepirali za avtonomijo, kar je demokratična roba, tako dolgo in tako temeljito, da so se vsi skupaj v jamo zvrnili. Evo ti jugoslovanske snage! Razumeš?
PREKMURSKI SLOVENCI V JU2NI
AMERIKI
PISMO.. KI GA NAREKUJE HVALEŽNOST
Lorain, O.
Ko so me, podpisano, o gotovi priliki že dalj časa nazaj obiskali naš domači g. župnik Rev. Milan Slaje, sem jih vprašala in prosila, če bi bilo mogoče, da bi sprejeli moje tri vnuke v faro in v šolo, da bi se naučili veronauka in bi lahko prejeli potrebne sv. zakramente, ker staršem radi oddaljenosti ni bilo mogoče pošiljati' otrok v katoliško šolo. Prav radi so mi g. župnik usli-šali prošnjo in so vse uredili take, da so moji vnuki dobivali poseben pouk ob nedeljah ter so potem lepo pripravljeni prejeli zakrament sv. birme in pi*vo sv. obhajilo. 7n tako se je potem moja vnukinja lahko v cerkvi po katoliško poročila. Poroka je bila ravno pred nekaj tedni. Da je bila res dobro poučena v katoliški veri, je pač dokaz to, da je pridobila še svojega zaročenca, ki je bil druge vere, da se je dal poučiti in je prestopil v katoliško vero preden sta se poročila
Zato pa se želim tem potom javno i rav iz srca zahvaliti g. župniku Rev. Milan Slajetu za vse nam izkazane duhovne do-
brote, ki so jih bili posebno moji vnuki' deležni vsled njihove dobrote in prijaznosti.
Naj Vam, g. župnik, Bog vse tisočero povrne!
Mrs. Mary Erjavoc.
) ^	o-
GLAS IZ OGNJENE ZEMLJE Punta Arenas, Chi'_i (Naslednje pismo je dne 29. nov. 1942 pisala Sestra Ga-briela č. g. Janezu Hladniku, uredniku nabožnega mesečnika "Novo življenje", v Bue-nos Aires, Argentina).
2e večkrat sem začela Vam pisati a nisem skončala. Kakor že s tega lahko sklepate da nisem za pisarenje. Pa vseeno bi rada Vam sporočila kako mi gre tukaj na daljnem jugu. Tam pri Vas se potite od vročine, a tu vse do danes še ni bilo nič kaj toplote. Radi tega ni sadja, ki ga je tam v oblici. Še celo ljudje niso kakor bi bilo treba. Vse je nekam majhno in rahitično, iz-vzemši naše Dalmatince, ki so pa najboljši ljudje tukaj. Če bi sodila tukajšne prebivalce po naših uslužbencih, bi rekla da so sami komunisti na tem koncu sveta. Seveda nimajo o pravem komunizmu niti pojma. Seveda bi bilo nam se-(Dalje na 4. strani)
Prekmurski rojaki imajo na Avellanedi, Argentina, svoje društvo "Slovenska Krajina". Tukaj priobčujemo poročilo o občnem zboru tega društva, ki se je vršil 17. januarja 1943. To poročilo nudi kaj dobro sli-ko o njihovem življenju in delovanju. — Urednik.
"SLOVENSKA KRAJINA"
Buenos Aires, Argentina
17. j an. se je vršil občni zbor, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Društvo ima za seboj le 3 leta delovanja in se lahko po pravici reče, da uspešnega dela, kajti zbranega ima že čez $2000 kapitala, razdelilo je čez $600 bolniških podpor in ima 97 rednih članov.
Ob priliki triletnice društva je občni zbor sprejel predlog, da se dovoli za čas treh mesecev prilika, da lahko pristopi za člana, kdor želi, brez pristopnine, ki znaša $3.
Zato dajemo na znanje vsem rojakom, da naj se prijavijo in prosijo za sprejem. Do 17. aprila je sprejem prost pristopnine.
Delovanje posameznih odsekov je bilo razvidno iz poročil odbornikov.
Zelo lepe uspehe je dosegel dramatski odsek, katerega predsednik je bil Martin Ku-stec, režiser pa Adalbert Prei-ninger.
Odsek je dal štiri komične prireditve, ki so občinstvo čez vso mero zadovoljile. Režiser je dokazal ne le spretnost o-derskega podajanja, iemveč tudi uporabno vrednost igralcev, kajti na izredno posrečen način je razdelil vloge.
Pevski od^ek je-vadil 4Pranc Bojnec, petje pa je vodil pevo-vodja Ciril Kren. Pevski zbor je letos dosegel zavidljive uspehe. Ob nastopu na poslednji prireditvi 26 dec. je dosegel zbor v narodnem petju višek svojega dela. Velik korak naprej je storil zbor tudi s cerkvenim petjem, posebno ob priliki obiska k sv. Antonu, kjer je avežanedski pevski zbor očaral s svojim popolnim uspehom. .
Knjižnično delovanje je bilo majhno.
Poročilo blagajnikovo je izkazalo, da je blagajnik Jurij Dravec z ve3tno natančnostjo vršil svoje delo in s pomočjo pomočnika Štefana Ritoperja sta imela v vzornem redu računske knjige in zadevo članarine.
Predsedniško poročilo je oddal Luis Šeruga, ki je bil izvoljen za podpredsednika na lanskem občnem zboru in je prevzel predsedstvo po odstopu predsednika Adalberta Preiningerja.
Povdaril je zasluge bivšega predsednika in se zahvalil za izkaznno zaupanje.
Tajnik je bil Ivan Hozjan, ki je skrbno vršil svoj posel.
Sledilo je poročilo nadzorstva, v katerem je bilo dano priznanje . vsem društvenim funkcionarjem, ker so tako nesebično vršili svojo nalogo, in
DOGODKI
odobrilo račune in knjige, ki so bile pravilno vodjene.
Posebno priznanje je zahtevalo nadzorstvo od občnega zbora od&opivšemu predsedniku Adalberta Preiningerju, ki je bA ustanovni predsednik, ki je spravil društvo s svojim neumornim delom na zavidno višino in kateremu je zato "Slovenska Krajina" -dolžna posebno priznanje. •
Ker so bile nepotrebne in krivične govorice krive odstopa bivšega predsednika, zato je bilo v nadzorniškem poročilu posebno povdarjeno opozorilo, da naj bodo člani bolj prevdarni s svojimi besedami, da ne bodo delali krivic in razdirali ali ovirali s tem delo društva.
Sledile so nato volitve, za katere so bile predložene tri liste. Po nekoliko razburjenih besedah so se v vzornem redu vršile tajne volitve, v katerih je dobila lista Šeruga 34 od 60 oddanih glasov, tako, da je bil Luis Seruma izvoljen za novega predsednika.
Upajmo da je s tem napetost tudi dokončana, kajti taka mora biti postava, katera naj vlada v društvu! Saj je bilo ustanovljeno za skupnost in ne za predsednika in ne za
•	nobeno osebo. Skuposti mora služiti torej z delovanjem vseh sil. Tisti, kateri so dobili zase večino, so dolžni izkazati se
' vredne zaupanja; tisti pa, ka-' teri so ostali v manjšini, naj
*	dokažejo, da je res njihov namen korist javnosti in bodo
-	pač neglede na osebnosti mi-
-	slili in delali za narod, za 1 društvo in tako dokazali, da
je bilo resnično njihovo govor-i jenje, da jim je res za skupne
-	koristi.
rj Tako pričakujemo, da bodo ' vsi društveni odseki, ki so v ' pretekem letu želi tako lepe uspehe, strnili svoje najboljše l, moči in v novem letu stopili še " korak dalje.
j Še eno je potrebno povdar-
| Nekateri člani ne ' poznajo j razlike med načelstvom in
nadzorstvom društva. > Načelstvo je vodstvo društva, ki dela in daje delu po-_ budo. Nadzorstvo pa samo skr-j bi zato, da je delovanje v ) skladu s koristmi društva, čla-3 nov in pravil. Zato je povsem i brezpomembno za delo odbo-
-	ra in delovanje dr\ištva, kdo
-	je v nadzorstvu. Interes vsakega dobrega člana pa je, da
b so v nadzorstvu osebe, ki vedo
-	kaj je njihova naloga.
a Še eno je povdarka potreb-B no: V društvenem delu, ki naj " bo res blagodai* za člane, nt. 1 sme biti nikakih osebnih nasprotovanj in tistega guča: 1 "če je tisti poleg, pa jaz nt a bom". To ni društvo, to je paj-dačija! Društvo je pa ravno v i, tem, da vsak gre čez svoje o-1. sebne predsodke in simpatije
-	ali antipatije, ter prizna vsa-
0	komur pravico, katero sebi
1	zahteva in da nikar prerad ne
-	verjame tistega, ' kar mu kdo a	čez koga pravi.
TARZAN (678) LE VOVO RJOVENJE
(Msiropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Izvedeno je Tarzan spet nadaljeval evojo pot za sledom »samotne antelo pe, ki jo je bil najprej videl.
"5 **
-
AS HE N£AR€D' HIS QUARRY TK|;ROAR OF-A RAVENOUS -LION SURST-FROM THE WILDERNESS. TAR2AN FROWNED.
Ko se je približeval svojemu plenu, se je iz divjine začulo rjovenje grabežljivega leva. Tarzan se je nasmehnil* . ____________...___i____,
Divjačine je bilo malo, in sedaj bo treba tekmovati zanjo z levom. Roka jc sama posegla ob njegovo stran .. .
THEN HE RfcMEMBERSO— HE NO LONGER HAD HIS KWlFE. HE'D MAve ID FAC* THE KINS OF 5EASTS WITH HIS SARE HANDS!
Potem se je spomnil . . . svojega noža ni imel nič več. Kralja živali bo moral srečati z golimi rokami!
Btrmg__;_AMERIKANSKI SLOVENEC_____Torek, 6»:aprila 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC

_■ Vojaške novice
Chicago, 111. — V petek 26. marca sta odšla k vojakom dva fanta od Sv. Štefana: Tom Pichman, sin Mr. in Mrs. Lawrence Pichman iz 22. Pl.( in John Horvat, sin družine Mr. John in Mrs. Mary Horvat, 22. Pl. — Oba sta šla v Fort Sheridan.
Izmed naših fantov, ki so bili zadnje čase vpoklicani, se nahaja Jimmy Basco pri Air Corps na Miami Beach, Fla., Joe Fajfar Jr. pa v Fort Jackson, So. Carolina.
Birma
Waukegan, 111. — V nedeljo 4. aprila popoldne se je vršila v slovenski cerkvi Matere Božje sv. birma, ki so jo škof O'Brien podelili 110 šolskim otrokom, 62 dečkom in 48 deklicam, ter 15 odraslim, namreč 7 moškim in 8 ženskim birmankam. — J. K.
Dve poroki
Eveleth, Minn. — V soboto 20. februarja zjutraj sta se tukaj poročila Miss Frarices N,emgar, hčerka Mr. in Mrs. L. Nemgar, in Pfc, F. Mohar, iz McKinley. Poroka se je vršila s slovesno sv. mašo. Poročne obrede so opravili Rev. Fr. A. L. Pirnat.
V Chicagi pa se je še 9. jan.
■	poročil John J. Usnik Jr., sin Mr.
in Mrs. John Usnik iz Eveletha, z nevesto iz Chica-ge, Miss Antoinette Ceriale. Za to priliko sta prišli v Chicago tudi Mrs. Jack Malevich, Sr., in Mrs. Josephine Primo-zich, obe iz Eveletha.
.rf, , _
Eveleth ski fantje ~
Eveleth, Minn. — Frank L. Perc, star 22 let, sin Mr. in Mrs. Joe Perc, 168 Spruce Hill, je bil poslan v Hastings College, Nebraska, kjer bo okrog pet mesecev hodil v šolo, potem pa bo postal kadet pri > armadnih letalcih. —« Frank izvrstno obvlada slovenščino. Več let je pel v cerkvenem zboru cerkve Sv. Družine, ter je večkrat tudi nastopil na odru v slovenskih igrah.
Frank Gornik, S. 2-c., sin
Mr. in Mrs. Anton Gornik, je « * J
zdaj nastanjen v Puget Sound Navy Yard, Bremerton, Washington.
1, Victor Robich, sin Mr. in Mrs. John Robich Sr., je pred kratkim postal korporal. V vo-1 jaški službi je od oktobra 1942 in je teletype operator pri ■243. Signal Operations Co., U. i S. Army, Camp Livingston, La. . —je bil Victor še doma, je bil kolektor v cerkvi in je znal tudi za božič imenitno o-, krasiti božična drevesa v cer-
■	kvi.
Carl Gornik, bratranec prej . imenovanega Franka Gornika, i je prid kratkim postal saržent.
■	Služi pri U. S. army air corps i ground crew. — Prej je doma i pomagal g. župniku Rev. A. L. i, Pirnatu, kateremu je bil za I kuharja in šoferja. -
/
i DR. JOHN J. SMETANA
» Pregleduje oči in predpisuje oiala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST i 1S01 So. Ashland Avenue J I	TeL C»nal 0523
- Uradne ure: rsak dan od 9 !
i
» ziutr*j do 8:30 zvečer.
'mmm/mmmummm,
STALNA SLUŽBA
pomožnega urednika pri listu "Am. Slovenca" je razpisana. Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto. Za pravo osebo, ki čuti veselje do dela na polju tiska, je ta služba kakor nalašč.
Prijave za službo je poslati:
UPRAVA AMER. SLOVENCA
1849 West Cermak Rd.	Chicago, Illinois
J. M. Trunks
TEDENSKI KOLEDAR
11. Nedelja — Tiha nedelja.
>12. Pondeljek — Saba, mu čenec. 13. Torek — Hermenegild. 44. Sreda — Justin.
15.	Četrtek — Peter Gonz. -
16.	Petek _ Benedikt Lab re.
17.	Sobota — Anicet, papež. t
ŽENA V TOVARNI
DRUGA NEDELJA V APRILU
OB ČASU HRIPE IN INFLUENZE
Slika kaže ženo pri dalu v tovarni, ki nosi naočno masko, ki ji varuje oči pred letečimi drobci od rasnih strojev.
Tretji govor v Slovenijo.
(Govorjen dne - 16. marca 1943 preko bostonske postaje WRUL.)
Slovenci, Slovenke — Jugoslovani :—
'Pretejclf (petek sem v svojem Jnagovoru skušal prepričati o tem, da niso na svetu samo taki Italijani, ki bi ne hoteli Slovencev srečati drugače ko z ognjem in mečem, s streljanjem, požiganjem in uničevanjem. Z drugo besedo: vam v tolažbo za bodočnost sem poudaril, da vsi Italijani ne odobravajo strahot fašizma, ki jih uganja nad vami, slovenskim narodom. Zagotovil sem vas, da ne manjka protifašističnih Italijanov po širokem svetu. Mimogrede sem izrekel svojo vero, da najbrž tudi tam v vaši bližini ni brez takih Italijanov, ki obsojajo * ašistična barbarstva in sočustvujejo s silnim trpljenjem Slovencev pod barbarsko fašistično peto. Naj danes to svo-j jo misel nekoliko obširneje razložim — vam v obrambo in vašim italijanskim sosedom v razmišljanje — ako jih bo na kak način dosegla moja beseda.
Med poročili iz Slovenije, od Italijanov zasedene, ki so sicer bila odposlana že nekako v lanskem septembru, pred moje oči pa šele pred kratkim prišla, berem nekaj stvari, ki dajo mnogo misliti. Poročila so deloma iz takozyane "Pro-vincia Ljubljana/' deloma iz takozvane "Julijske Pokrajine." 2e poprej smo vedeli, da je fašizem v obeh teh dveh pokrajinah enako barbarski, zdaj je to dejstvo toliko bolj potrjeno s podrobnimi opisi posameznih dogodkov. Ne bom teh poročil ponavljal pred vami, saj so vam, žal! le predobro poznana v vseh svojih podrobnostih. Omejiti se hočem le ne nekatere posebne okolnosti.
Ko so fašistični skvadristi pridrveli v mnoge vasi na Goriškem, da jih izropajo, raz-denejo in zažgo, ljudi pa odvedejo v konfinacijo ali jih
pridrže za eksekucijo kot talca, se je tu pa tam zgodilo, da so krajevni italijanski žandar-ji posredovali ali vsaj skušali posredovati v prilog nesrečnih vaščanov. Poročilo tudi pove, da so se ob neki taki priliki v Trstu nastanjeni skvadristi uprli povelju za neko tako "kazensko ekspedicijo", pa je morala komanda pozvati skvadriste iz Romanje in Emilije. Dalje čitam, da je za ljudi v bližini Ilirske Bistrice ali tam nekje posredoval pri pre-fektu visoko stoječ italijanski dostojanstvenik v Trstu. Vsaj nekaj je ta dostojanstvenik baje tudi dosegel. Enako tudi čitam, da je bilo streljanje talcev v Ljubljani vsaj za nekaj časa ustavljeno na posredovanje nekih oblasti v Vatikanu: -Žal, da poročilo poudarja, da je bilo ustavljeno samo "za nekaj časa!" Torej tisto posredovanje ni bilo dovolj krepko, ali pa, žal, pri faši-i stih tako posredovanje nič ne pomeni . . .
Vendar bi iz teh in takih poročil človek menda smel sklepati, da so res tudi tam v vaši bližini še Italijani, ki jim v prsih še ni zamrl ves človeški čut. Ne morem pa molčati o neki drugi okolnosti, ki jo tudi berem v poročilih iz Slovenije. Pisano je namreč, da ob isti priliki, ko jc posredoval oni visoki dostojanstvenik iz Trsta, nista hotela posredovati dva druga taka visoka dostojanstvenika, eden v Gorici in drugi na Reki! Nista hotela, dasi bi bilo njuno posredovanje ravno tiko potrebno in bi, če nič drugega, pokazalo nekaj človeškega in krščanskega čutenja. S'cer ie pa brez tega dovolj žalostno, da sploh ni bilo opaziti kakega zgražanja nad fašističnimi barbarstvi proti Slovenc«yn v Julijski Krajini med stotinami visoko stoječih Italijanov v neposredni bližini Julijske Krajine. Saj so vendar morali vedeti in morda na lastne oči videti, kaj se je godilo in se najbrže še vedno godi. Saj sem zadnjič omenil neke proteste cerkve-
MEH ZA SMEH
O J, TEJ ŽENSKE !
Pomočnik v garaži: "Pravite, da je nekaj narobe z vašo baterijo?"
Motoristka: "Da. Moj mož misli, da je tega najbrž kriv kratek sklep (short circuit). Ali bi ga ne mogli vi nekoliko podaljšati?"
SHAWOVO STALIŠČE . PROTI FILMU
Neki ameriški filmski mena-ger je nekaj mesecev- neprestano silil v Bernarda Shawa, da bi mu odstopil pravico fil-manja svojih del. Slavni pisatelj je naposled dovolil in obljubil, da mu drugi dan pošlje pismeno dovoljenje.
In res je menager drugo jutro dobil od njega takole pismo:
LASKANJE
—	Zdaj sem že osem dni v vašem mestu in res mi je žal, da me ni bilo že prej v vašo restavracijo i
—	Gospod, vi se mi laskate!
—	Nikakor ne! Zakaj ko bi bil prišel k vam že prvi dan, bi bila ta riba morda še sveža!
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh.
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING apd PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa
in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, Če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Mi prevzemamo vse vrste dala, gradimo nov« stavba eakorinega koli o b s • g a. Sprejemamo velika dela kot S*ajenje večjih poslopij, šol. tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dala, kot popravljanja hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in na-črto dajemo na šeljo brezplačno.
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten dom. lastno hišo, kar napravimo vam mi za zmerno nizko ceno.
Pokličite nas na teleion Calumet 6570 or 6509
se zavedajte, kaj pomeni pisanje na steni! Minil bo fašizem in ž njim vsa fašistična propaganda, minil' bo morda mnogo prej kot si mislite. Na vsak način bo minil fašizem prej kot bo mogel uničiti ves slovenski narod. Tudi Vam, gospoda, iskreno želimo, da bi dočakali tijtih časov. Kaj pa iakrat? Ne bo stal pred Vami samo slovenski narod, tudi Vaš lastni iztreznjeni narod bo izrekel pred Vami svojo besedo! Gospodje, mislite na to že sedaj! Skrajni čas je!
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois
Btrafi 5 ^
Torek, 6. aprila 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
NEDELJSKI KOTIČEK
^ti
a	m
"Nikdo ni dober razen eden, >Bog." (Mat. 19,17). ♦
Bodi previden in oprezen pri ljubezni, ker nikakor nisi brez prav velike nevarnosti, dasi se morda te nevarnosti niti ne zavedaš. Vsak predmet ljubezni se ti mora pokazati najmanj pod podobo dobrega. Hudega kot takega ne moreš ljubiti, nevarnost pri hudem pa obstaja, ker se ti prikaže pod podobo dobrega. Podoba pa nasave ali bistva hudega ne izpremeni, in te zato vara, ker blediš pač podobi. Bog in svet sta pred teboj. Ne moreš tajiti, da je Bo<s le dober, dobiota vseh dobrot, dobrota sama, ampak na težko-Če naletiš ker se te dobrote božje telko zavedaš, ker Boga nimaš ravno pred očmi. Vse drugače je pri svetu. Svet ti je pred očmi, živiš sredi sveta, odvisen si od sveta, navezan na svet v marsičem. V kolikor si od sveta odvisen v obstanku, pri življenju, je vse to tu-
di dobro. Ali je dobro vse, kar je na svetu, kar vidiš pred očmi? V tem je nevarnost za tvojo ljubezen, ker se ti zdi, prikazuje marsikaj na svetu kot dobro, kar pa v resnici ni dobro, ali najmanj silno nevarno, ker se ti obrne ljubezen na napačno stran, na podobo dobrega, ki pa za te nikakor ni dobro.
Boriti se moraš, da to, kar je res dobro in edino dobro ne izgine izpred oči, in se ti ljubezen ne nagne na napačno stran, na nekaj, kar se ti zdi dobro, prikazuje kot dobro, pa ni dobro in ti more le škodovati, kakor škoduje vse, kar pač ni dobro. Bog je začetek vseh stvari in tako tudi njih konec. Kakor iz njega vse izhaja, tako se mora k njemu tudi vse povrniti in v njem najti svojo dovršite v. Ljubezen obstaja, ker ne prideš do dovršitve, ako ljubiš nekaj, kar se ti prikazuje pod podobo dobrega, pa ni dobro, "ker eden le je dober, Bog".
nih dostojanstvenikov, ko jej šlo za trpljenje SlovenceV v ojkolici ^Ljubljane. \ Kako da Slovenci v Julijski Krajini ,ki niso-izpostavljeni nič manjšim fašističnim strahotam, ne zaslužijo sočutja v očeh in srcih poštenih Italijanov, dasiravno jim je Julijska Krajina mnogo bliže ko Ljubljana? Ali morda še vedno nočejo priznati, da je Julijska Krajina slovenska dežela? Ali mislijo, da žive tam sami prevratni Italijani? Sicer je pa videti, da so bili oni protesti glede Ljubljanske Pokrajine le zelo revna stvar — če smemo soditi po njihovih uspehih. Kljub' temu je protest nekaj drugega, pa še tako reven, nego če kdo naravnost odreče vsako posredovanje . . .
Kako je torej mogoče, da tudi pošteni Italijani, vsaj tako si jih drznemo imenovati na njihovo lastno zahtevo, tako ravnajo? Morda so tudi ti krogi nasedli propagandi fašističnih sorojakov, ki razglašajo v svet, da so vsi Slovenci, kolikor jih je, ena sama nevredna konižništična zločinska banda, ki ne zasluži usmiljenja in torej tudi ne človeškega ravnanja? 2al, tudi mi vemo, da se je tudi po slov. krajih razpaslo nekaj obžalovanja vredne ne posta vnosti, ki jo mora vsak pošten človek obsoditi. Pa o tem bom spregovoril posebej prihodnji petek. Danes se bom omejil na obrambo slovenskega naroda kot takega, kot celote. Pa ne bom pričal sam v svojem imen« v njegov prilog. Pozval bom za priče posamezne poznavalce Slovencev iz italijanskih vrst. Seveda ne bom pri tem apeliral na kako fašistično eksce-lenco z imenom Grazioli, zakaj to bi bilo isto ko izpraše-vati vest samemu Mussoliniju, ki vesti že davno več nima. Apeliral bom na tri druga visoka mesta, o katerih veip, da so spoznali slovenski narod s prave strani, če so le hoteli.
Moj prvi apel naj gre na gospoda nadškofa Margottija v Gorici, ki je z mano vred videl vsaj sto tisoč slovenskega naroda zbranega v Ljubljani na veličastnem m e d n a r odnem kongresu leta. 1939. Celo sam
je pripeljal na kongres lepo skupino Slovencev iz Goriške J Ekscelenca, ko ste gledali je-' dro tega naroda na lj ubij an-1 skem Stadionu — ali ste dobi-' li vtis, da je ta narod zrel zal boljševizem in bo šel po kon-f čanih slavnostih v Ljubljani pobijat svoje lastne rojake in še Vaše rojake po vrhu? Ekscelenca in nadškof Margotti, ali je bil tak Vaš vtis o slovenskem narodu?
Apeliral bom nadalje na drugo, še toliko višje mesto nedaleč doli od Gorice, na njegovo Eminenco gospoda kardinala Piaza v Benetkah. Emi-nenca, tudi Vi ste bili takrat v Ljubljani. Na svoje oči sem Vas videl in Vašo sliko, takrat v Ljubljani narejeno, sem med tem že marsikomu pokazal tu v Ameriki. ESminenca, tudi Vas vprašam : Ko ste gledali deset tisoče Slovencev v sprevodu, j ki se je mogočno vil ljubljanskih ulicah proti Stadionu _
ali ste dobili vtis, da bodo ti ljudje in njihovih rojaki, ki so jih bili poslali na kongres, čez noč posteII zveri in tolpa morilcev? Odgovorite, Emi-nenca!
Apeliral bom še v tretje. Apeliral bom na tistega rimskega Monsignorja — imena
mu ne vem več_ki je poleti
leta 1939, torej komaj pred dobrimi tremi leti, tako krasno pisal o Slovencih v vatikanskem glasilu "Osservatore Romano" in jih razglasil za enega najodličnejših narodov sveta. Ali je Vam, Monsignor, takrat v srcu vstajala sumnja, da bo ta narod v pičlih treh letih po dobroti Vaših italijanskih rojakov razvpit kot divjaški narod zakotnih morilcev — in da bodo to verjeli isti Vaši ljudje, ki so takrat čitali v listu "Osservatore Romano" Vaše slavospeve o slovenskem narodu? ? ?
Ali ne vidite, visoka gospoda, kako slabo se vse to ujema ? Ali res ne spoznate, kako ste zaslepljeni, če se daste voditi fašistični propagandi in si mirite svojo vest, češ: Slovenci okoli Ljubljane in na Primorskem pač žanjejo, kar so sejali, prejemajo ,kar so si zaslužili . . . Odprite, gospoda, že vendar enkrat svoje oči in
1.	Zanesljivega sredstva, ki • Di gotovo preprečilo okužbo s . :o boleznijo, ne poznamo. Spi- : ran je nosa in n j uhan je praškov i Bili dišečih tekočin, da bi se noma sluznica sproti razkuževa- i a, je prej škodljivo ko koristno. Žvečenje in uživanje raznovrstnih pastil in bonbonov, da se razkužijo usta in golt, je dvomljive vrednosti, a v pametni meri dopustno. Izkušeni zdravniki še najbolj priporočajo jod v neznatni množini, zadošča 1—3 krat na dan po ena kapljica jo-dove tinkture na žlico mleka.
2.	Okužujemo se po stiku z obolelimi ljudmi, kužilo se tvori z kihanjem, pihanjem, kapljanjem in podobnim ravnanjem. Dostojen človek naj z lastnim žepnim robcem zavaruje okolico, ko že mora odole-vati zahtevam svojega bolnega telesa, še bolje je, da se obolel človek sam izloči iz stikov. Slabotni in bolehni ljudje naj se ogibajo krajev, kjer se zbira mnogo ljudi v zaprtih prostorih, prav tako stari ljudje in majhni otroci. (Pri zadnji epidemiji 1. 1918. do 1920. smo o-pažali, da je hripa prizanašala starcem in otrokom, pri prejšnji 1. 1889.-90. je bilo drugače.)
3.	Skrbno se varuj prehlaje-nja in večjega napora v tem času, zakaj prehlad in napor te oslabita in napravita bolj občutnega in sprejemljivega za okužbo.
4.	Ko oboliš, nikar ne preganjaj hripe s silo, zakaj močeva-nje se navadno konča bolj kla-verno za junaka. Tudi prav lahno obolenje se ti izprevrže v hudo nevarno, iz zanemarjene hripe nastaja dolga vrsta opasnih zapletov (komplikacij), ki te, če že ne končajo kmalu, napravijo bolnega in delonezmožne-ga za dolge tedne ali celo mesece.
5.	Pri lahnem obolenju miruj, ostani doma v enakomernem toplem stanovanju, uživaj bolj lahko redko in tekočo hrano, zvečer pij v postelji vroč
i čaj; bezeg in lipa sta dobra, i Ako hočeš biti pameten, pojdi
-	z doma po poslih drugi dan po
r tem, ko ti je vročina minila. ■ Pri močnejšem obolenju (s huj-
-	šo mrzlico, znatnimi bolečina-. mi v glavi ali drugocj ali drugi-
-	mi mučnimi znaki v dihalih ali i prebavilih) kar lezi v posteljo,
-	uživaj samo tekočo hrano in
-	čaje. Antipirin, aspirin, salini-
-	rin, arkanol itd. itd. so dobra 7 sredstva, a večinoma odvišna. 5 Počakaj v postelji dva dni več
-	kakor te drži vročnica in ostani še nadalje dva dni doma.
s 6. Hripa srednje vrste traja
-	teden dni, ako jo zdraviš sam,
-	ako pa ti jo zdravi zdravnik, sedem dni in več. V tej norčiji
z sta skriti dve resnici: prva, da »* S6 hripa ne da kar spihati in
-	druga, da kličejo zdravnika sa-a mo k težjim primerom. Dodati jam iz lastne izkušnje: mnogo-t- kdaj prepozno. Kaj naj še po-e maga zdravnik pri razvitem a vnetju možgan ali možganskih >- mren ali proti koncu razsežne n pljučnice ali srčnega vnetja? i- Zdravnik ti more vsako resnej->- šo komplikacijo že ob početku a spoznati in jo zatirati ali odga-ji njati, preden se razpase v nevarno obliko. Zato ga kliči na
s- pomoč rajši poprej in brez pra-i- ve potrebe kakor prekasno, ko e je vsaka pomoč že brezuspešna »- in samo v skrajni sili. a 7. Bodi previden in oprezen, a ne boječ in strahopeten, za-l- kaj strah je slab svetovalec in t- najslabši zdravnik. V vojni pa-i- de največ strahopetcev, pri epi-l- demijah obolevajo najrajše in i- najhujše bojazljivci. Bodi srčen i- in vedi, da je umrljivost zaradi h hripe tudi pri močno kužnih e, epidemijah v primeri s pogost-i- nim obolenjem majhna, znaša namreč pol odstotka, to se pra-i- vi, da na dve sto primerov obolenja je komaj eden smrten, pri pametnem ravnanju je pa še r- manjša. Zakaj bi moral biti ij prav ti tista redka žrtev? Vedi a-1 tudi, da svoje usode na srečo ni->č; si sam gospodar!
KRIŽEM SVETA
—. Canberra, Avstralija. — V Avstraliji so zadnjo nedeljo potisnili ure za eno uro.nazaj. Dose daj so imeli vojni čas, to je eno uro naprej od sončnega časa, kakor ga imamo pri nas v Ameriki. Zdaj so se vrnili nazaj k sončnemu času.
. — New Delhi, Indija. — Angleški letalci so sinoči blizu reke Irrawaddy v Katka okrožju, v Burmi napadli japonske pozicije. Razbili so železniško postajo, dve lokomotive in občutno poškodovali ta-mošnje železniško križišče. -
— Belfast, Irska. — Nad petnajst sto pristaniških delavcev je odšlo na stavko v tem mestu. Angleške vojaške oblasti so poslale na delo v pristanišče vojake, ki zdaj začasno opravljajo delo, ki so ga preje opravljali stavkarji.
j i For Victory... 1 M	DEFENSE
lyf BONDS
STAMPS
_ i
Eksplozija, ki je nastala v oljni rafinariji v West Tulsa. Okla., je povzročila za več. kakor $100,000.00 materialne škode. Vladai uradniki zade-, vo preiskujejo. • > ______L - .i -
OLJNA RAFIN ARIJA GORI
BARAGOV SVETILNIK
Promotor.
Torek, G. aprila 1943
Ko jim je bilo predolgo, je Dolf šel, da bi pogledal, kako in kaj; čakanje in nemo sedenje jih je dolgočasilo; niso marali, da bi. jih vsakdo obzijal. Nazadnje je prišel župan in vse je minilo dosti hitreje in preprosteje, kakor se je Jan bal.
"In zdaj na noge pa k župniku, otroka!" se je smejal Tilie. "Potem bosta za vekomaj mož in žena."
Tudi tam je šlo hitro in vse je poteklo v najlepšem redu. Krenili so skozi vas in jim je bilo malo nerodno, ker so se na vseh vratih prikazovali ljudje, da bi jih videli.
"Še kratko urico, pa bova stran od tu in doma," je menil Jan. Oni kos zemlje tam v dalji in hiša sta mu bila neprecenljivo za-^ točišče, ki je bilo vzrok, da se je poročil in prevzel vse mučne neprijetnosti na svoje rame. Zdaj je končno vse minilo in jutri bo spet dan kakor vsi drugi.
Vina pa je vse tako uredila, <Ja bi uživala edini veliki dan veselja v svojem mirnem življenju. Naskrivaj je poskrbela, da bi Jana presenetila.
"Zdaj vendar ne moremo brž teči domov," je opomnila. "Priče je treba pogostiti, če ne, naju bodo opravljali. Bodimo še vsi skupaj malo zadovoljni in veseli."
Jan se je dal pregovoriti in si je prizadeval, da se je smejal, kadar so Dolf ali Minna ali Rielda katero povedali.
Čim bolj je pokušal žganje, tem hitreje sta ginila njegova nezadovoljnost in ne-razpoloženje. Hotel je biti prav tako glasen kakor drugi. Šli so od gostilne do gostilne. Ko je minilo pol dopoldneva, so začeli piti pivo; kar naprej so natakali velike čase in vedno znova jih je bilo treba izprazniti. Jan se je moral potem pošteno potruditi, da je obdržal oblast nad svojimi čuti. Bal se je, da bi ta prvi dan padel v svoj stari greh.
"Kako se bo neki to izteklo?" je menil sam pri sebi. Vina je zašepetala nekaj sosedi; zapazil je, da je skrivala pod mizo polno košaro. Nenadno je nekdo zavpil.
"Seven je tu! Zivio Seven in njegov osel!"
Pogledali so ven. Tam je stal stari voz nik s svojo oslovsko vprego in čakal. To je bilo Vinino presenečenje!
"Jan, peljali se bomo v mesto!" Potegnila ga je krepko za rokav. Pogledal ji je začudeno v obraz, zakaj mislil je, da je zdaj vse pri kraju in da bodo šli domov. Ker ga je pa Vina gledala tako zadovoljno in pričakovala, kako bo presenečenje učinkovalo, je nekaj zamrmral in se delal, kakor da ga veseli in da je s predlogom zadovoljen.
Jan in Vina, Tilie in Rielda, Dolf in Minna so sedli na tri deske na vozičku.
"Zivio mladi par! Mlad par imamo na vozu!" so klicali. Naložili so košaro. Seven je nategnil va-. jeti, udaril z bičevnikom po oslu in dejal: "Hi!" Zivalica je odcapljala in praznična družba, ki jo je na cizi pošteno treslo, se je z glasnim veseljem odpeljala skozi vas. Seven je živahno tleskal in priganjal osla; mrmral je in vlekel svojo lončenko, ne da bi se menil za hrumeče ljudi za seboj. Mimo dreves, ki so stala vzdolž gole ceste, je vozilo dolgo in enolično drdralo po kamenju. Tako so se peljali v sončnem jutru velikonočnega ponedeljka. Nikjer se niso
ustavili, ker se jim je mudilo v mesto. Da bi si skrajšali pot, so svatje pripovedovali razne vesele zgodbe in spomine na dan poroke. Tako je prišel poldan, ko so zapazili v mestu visoke stolpe in hiše s strmimi strehami.
"Brr, Peter!" je zavpil Seven in ciza je obstala pred vrati stare gostilne. Izstopili so, pogladili obleko in Seven je spravil osla v hlev ter naročil zanj ovsa.
Gostje so sedli v gostilni v kot. Vina je odprla košaro in razložila na mizo meso, kruh in jajca. Dobre volje so jedli in kosili kakor doma. Krčmarica je polnila čase s šumečim rjavim pivom. Rezali so si meso na kruh, použili trda jajca in se smejali, kadar so se spogledali. Pozneje so prepevali in pili spet žganje.
V veliki gostilniški sobi so se počutili strašno dobro. Krčmarica je bila zelo prijazna \ prišla je tudi ona s kozarcem in trčila s svati. Pri pitju je voščila:
"Dolgo živita! Vse najboljše! In prihodnjo zimo dvojčke!"
"Toda kaj čepimo tu, namesto da bi si ogledali mesto!" je opomnila Vina. Prav za prav je bilo v krčmi zelo veselo, a morali so vendar iti po velikih cestah, da bi pozneje lahko pripovedovali o vseh teh čude-sih. Skrtačili so si drobtine z obleke in so se v pisani vrsti odpravili v mesto. Seven naj bi počakal dokler se ne vrnejo. Zulil je svojo pipo in ostal pri osličku.
Po pločnikih je hitela množica ljudi v nedeljski obleki; tako da so Jan in njegova žena in drugi ostali sredi ceste, kjer so se morali kar naprej umikati živahnemu vrvežu voz in vozičkov. Jan je gledal Vino in potem izložbe. Bil je ves osupel nad toliko lepimi stvarmi in nad tako bogatimi hišami; nič več ni bil vesel in tesno mu je bilo in neprijetno. Iz strahu pred tatovi je trdno zatlačil roke v hlačne žepe. Vina ga je ustavljala pri vsakem koraku,, da bi ogledovala razstavljene reči. Rada bi bila šla v katero teh krasnih gostiln, po katerih se je vse lesketalo v zlatu in zrcalih, da bi ga tam zvrnila kozarec. Danes se je čutila bogato! A Jan jo je ustavljal:
"Ljudje gledajo tu preveč zviška na nas, Vina."
"Ko sva že V mestu, morava vsaj kaj kupiti. Morda leseno pipo ali nekaj steklenih i svečnikov."
Najprej so neodločno stali pred izložbo velike trgovine, nato jih je vseh šest vstopilo. Kazali so jim na izbiro; oči so jim hotele izstopiti. A vse, kar so prijeli v roko, je bilo neverjetno drago! Jan je sunil ženo.
"To je blaznost!" je menil. Torej so jo spet od kurili, ne da bi kaj kupili.
Ko so prišli na velik, odprt trg, kjer so se križale ceste, jih je popadel strah, da bi se utegnili izgubiti. Zatrjevali so, da so videli dovolj in da bi spet radi sedeli na svojem vozu.
Osliček je bil že naprežen. Dolf in Tilie sta zamenjala žene in počasi so se odpeljali po taisti poti nazaj v vas. Zdaj so bili spet veseli in dobre volje. Brž ko so prišli na odprto cesto in so se vozili vzdolž dreves, je začel Dolf prepevati in Rieldo šči-pati v roke. Tilie je vlekel Minno za lase. Nobene gostilne niso izpustili. "Brrr!" so vsako pot vpili oslu in naročali: "Sedem piv!"
Tie vnrte točno in lično izvrtata izdeluje naša tiskarna za organi-sadje, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
SHEBOYGANCAM POZOR!
IZVOLITE ZA MESTNEGA ODVETNIKA
(City Attorney)
Dave Rabinovitz
RADI SLEDEČIH RAZLOGOV:
1.	Njegova 13 letna legalna skušnja veliko šteje.
2.	On razume, kaj ljudje v SHEBOYGANU potrebujejo.
3.	Ker on bo delal za najboljše interese vseh ljudi. Volilci ne pozabite njemu oddati vaš glas!
(Authorized and paid for by David Rabinovitz, 2231 North 7th Street, Sheboygan, Wis.)
H. M. Trunk
KRASNA
ZGODOVINSKA SLIKA
Velikost 16^x12 V« _ #
MBWMWBBHHWWB Tiskana v večih bar-I	"	I D- Roosevelt. Okrog in
1 mi ^pf^fc ^	jr^B njihovimi lastnoročni«
jVy .-f'	1	**<inikovo sliko vihra
t	I	▼ vetru pnosno sv«sd>
jXZtiLr	J ■ -W; I	sala zastava. Pod xa-
I	stavo J« spominska
(JU i	1 SZJL I	plošča in na nji tiskano
ij&jP" ►	J I	* okrajšavi listina pra-
iu v k-»*- _	i. I f C) I	vie in svoboščin. lika
1	pomenljivost za
I i^syffuj1cT'^^'TmT^-i*- tv •%, -fM Ker nas naši naročniki ■■■■SMHHMMBnBHJI » «3© poprašujojo.
smo jih U nska) dobili
Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov.
Polil jstvene stroška plača vsak prajamnik sam. ko sa
mu dosla?!
sliko po Exprassu. To naj vsak. ki bo naročil sliko, vzame aa znanja, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si jo selijo.
Naročilu je pridjail potrebni znesek In ga poslali na:
AMERIKANSKI .SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois

<3
NAROČITE
IN *
CITAJTE
lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik
it
NOVI SVET"
ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano Čtivo za ameriške Slovence.
Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno.
Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na:
UPRAVA "NOVI SVEr
184C W. Cermak R<L,
Chicago, Illinois
Čudne reči, da jih človeku presoditi ni. Hrvat je bil kot dijak maflo /vseslovansko na-j vdahnjen, sam tako pripove-' duje, zdaj je "ruski boljševizem" vse pozobal, Hrvat je le Hrvat. Pa je še nekaj. Pretaka bridke solze nad Finci, katere hoče ruski boljševiški medved pohrustati, in solze toči nad Estonci, Leti, Litvan-ci, Rumunci radf Besarabije, ki so vsi v nevarnosti, da padejo v žrelo boljševiškega rus- j kega medveda. Lepo, lepo, če J je kdo tudi za svobodo drugih narodov in bes naj butne tistega boljševiškega medveda, ki hoče te narode požreti. Am-1 pak isti solzavi Hrvat ne vidi c'grozenih Slovencev, Čehov, Slovakov, Poljakov, o Srbih se pri Hrvatu ne more govoriti, i Čudno je le, da je na — Mace-donce pozabil, in morda je, ker so baje tudi le Slovani, da-si skozinskoz le Macedonci.
Mašta brez možganov.
* -
Med Rusi in Poljaki je nekaj razumevanja, nekaj riba-rij pa tudi ne manjka. Kakšno je razpoloženje pri Rusih do Poljakov, ne vem, vem pa, da je pri Poljakih večinoma sla-
bo to razpoloženje, le sila lomi kola, da se vgriznejo v ustnice. Prave meie ni bilo. Poljaki so upali tja do Moskve, Rusi najmanj do Varšave, prišel pa je Hitler, Nemec, zadavil Poljake in. prijel za vrat Ruse, in tako so prišli malo
skupaj.
Poljske še nikjer ni, ampak meje bi radi, in tu je nekaj ri-barij, ker Rusi so nr ;nike postavili že prej bolj m* zapad, in Rusini bi bili vsaj deloma raji pod Moskvo kakor pod Varšavo. Še drugi povodi so, da so ribarije. Očitanj ne manjka. Moskva pravi, da so Poljaki mešetarili prej zoper Ruse, Poljaki zanikajo, pa pravi Moskva, da ima dokaze itd. itd.
Sikorski, se zdi, je razumen mož, ker je rekel: mir zdaj, nič špetiranja, dokler ima še vse Nemec v«rokah! Pametna beseda. Stavim pa, da bo tem več špetiranja in še krvi, ko odide Nemec, ako med Poljake ne poseže močna in pravična roka in jih strese za lase, da jim bo sape za prepire zmanjkalo4. Zedinjena Evropa .. he . .
IZ SLOV. NASELBIN j
(Nadaljevanje z 2. strani)
stram veliko lažje za naš misi-jon, če bi imeli drugačne ljudi, tako se je pa nam treba zelo paziti v vsem, ni tako kot je v Buenos Airesu ali sploh v Argentini. Da če mislim nazaj mi postane zelo dolgčas. Z druge strani mi je pa v veliko tolažbo, ker imamo dobre du-hovnike-salezijance, ki so nam zelo naklonjeni in jih lahko kličemo kadar je potrebno. Imamo veliko misijonskega dela: spreobrnitev, krstov, prvih sv. obhajil odraslih, cer-' kvenih porok.
iPrečastiti gospod, sem še dolžnica za Duh. življenje, ki sem ga že tudi sem dobila. Bog Vam povrni za Vašo pozornost. Prosila Vas bi, da ga mi pošiljate nadaljno, saj je edini list, ki iz njega zvemo I kako "žalostno" novico iz drage domovine.
Drugo leto je tu 100 letnica ! ustanovitve Magallanesa, mogoče se bo tudi Vam zahotelo
priti tu na jug, da bi videli Punta Arenas, ki je tako podobno našemu Jadranu. Leta 1945 bo pa Evharistični kongres. Bog daj, da bi prišlo do tega. Preč. g. Maroša je pa zelo delaven in goreč duhovnik in zelo zaposlen, je pač Slovenec. Se vidimo zelo malo. Škoda, da ni naših slovenskih misijonarjev, da bi prišli sem. Prevzv. g. škof so nam rekli, da jim bi dali takoj eno župnijo, če bi prišli.
Kdaj neki bo zasijala zarja miru, ki ga tako želimo, zlasti pa še naši bratje; in sestre v domovini, ki izumirajo pod so-vragovim mučilnim orožjem.
Veselilo me je, da ste poro-mali v našo baziliko M. M. na katero se spominjam tako pogosto.
Za danes dovolj, ob drugi priložnosti kaj zanimivega. Če imate slučajno kaj izvodov "Slovenskega lista", bi bila zelo vesela če mi jih pošljete, da bi me brale (ne prosim novih ampak že prebranih-. —
S. G.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400	Premoženje: $5,100,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
_i___
Če hočeš dobro sebi in svdjim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ sa amrtnlne,
razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in šenske od 16. do 60. lets;,otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 9250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliške podporas organizacije, potrudi se in pristopi takoj. ,
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite
na uradnike in uradnice krajevnih društev %	K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joiiet, Illinois
? • ■ i • r AMERIKANSKI SLOVENEC
Stijn Streuvels
Tiskarska dela
" Strmn 4