CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Admimstración"~GRAlT DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Es. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 28 DE JULIO (JULIJA) DE 1939 Núm. (štev.) 130 Poma? igajmo si sami Spodaj napisani članek je prinesla "rosveta", ki izhaja v Združenih rzavah in je glasilo ene največjih ainošnjih podpornih organizacij. Uanek prinašamo, ker prikazuje Pravo sliko in-potrebo tamošnjih slo-enskih priseljencev, ki v nekoliko spremenjeni objiki velja v bistvu tu-01 za nas. Največja nesreča priseljenih slogih delavcev v Ameriki že od daj je, da vedno pričakujejo po-°ei iz krogov, v katerih nimajo °"locilne besede. v Politiki se vedno zanašamo na ranke in skupine, ki hodijo svoja P°ta m nas ne vprašajo, kako in kaj, nase glasove poberejo za nekaj ved ^ obljub' Pozabili smo jn še ne Pozabljamo, da sami politčno štejemo nič — izvrzemši lokalno ih fa.tam — ker nas je veliko pre-n a 0 preveč smo raztreseni. Sploh verjamemo, da je katere druge arodnosti v Ameriki tako malo kot mo Posledica tega je, da sa- capljamo za prefriganimi politič tjvmi šarlatani, ki kontrolirajo poli-¿e'našhle v večjih in manjših metan" druženil1 držav — in ti šarla-j( 1 nas povsod dobro izkoriščajo do : v svoje interese. Ha^v. ^anes se nismo v splošnem ! so n da 0(1 vladajočih strank, ki ben aVadn°.I.ia krmilu> ne dobimo no-om 1 P0®0" v prid našemu gmotne-Sov. bIagostanju. To lahko vidijo ti-i'iin naŠlh rojakov danes, ko se bo-Ji;/a mizerne drobtine relifa ali kdo t- dela WPA; tu pa- tam se j.j ' Je posebno hlapčevski, pre-Večii drobtin, ampak velika Ua Sto^ zunaj na eesti in zaman ]j va. Pomoči. Ali bomo kdaj spozna-zdrvf" zadnjega, da edino v močni dobi 6ni m P°šteni delavski stranki rev*-? sv°Je Pravice kot delavci in z!!ezi? Najbrž ai^o tega! Evropa pred odločitvijo S POGODBO V EVROPA ŽIVI V BOJAZNI PRED VOJNO — ANGLEŠKA VLADA ZAVLAČUJE _ MOSKVI — ANGLIJA PRIPRAV LJENA NA POGAJANJE Z NEM ČIJO — NEMČIJA IN ITALIJA NE BOSTA RISKIRALI OSVOJEV ALNE POLITIKE V PODONAVJU IN BALKANU. pripravljeni, kot katera drugih tota- , nec njunih režimov. Nobedén teh tarnih ali demokratičnih velesil, ali narodov ni danes politčno tako ne-pa še bolj. Sedaj gradijo veliko šte- j zrel in narodno tako malo zaveden, vilo podmornic ter zatrjujejo, da bo ; da bi se ga dalo podrediti. Musso-Rusija ne samo na kopnem in v zra- lini niti jugoslovanske marveč tudi na morju ena naj- NAROCNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 XXSA-Dolarjev, POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Španski generali se kregajo 'že — nikdar ne spo- dailaV° žudo je, da smo si že zgo-ma' Pred 57 leti začeli sami po-in ^ t' s Podpornimi organizacijami nes oziru kooperiramo še da-Aitieffl mi' «lovenski delavci v vpr; v' ' «Ploh počeli vsa ta leta bi n neštetih nesreč in potreb, če 2aciiVrleIi SV0Jil1 Podpornih organizo ' pomislimo malo! In če do-g]as Premislimo, si moramo na ves s t0 Priz!lati' da smo sijajno uspeli m0 sSv?j° samopmočjo. Sami vodi-in ¿0i0,,e Podporne organizacije — tni n- t0 vodimo na splošno; sa-br0 °Spodarimo P»n jih — in do- Tj=ospodarimo na splošno vzeto. I cij0 ^ Sm° le sPosobni za koopera-1 Na Vs!U, Podporno-socialnem polju! I druo-a' Uac'in moramo biti sposobni,' naPredC 116 bi tak° dobro uspeli in Oren,, - ovaii s svojimi podpornimi pizacijami. 8aill0Vj e"eme oziru si sami poma-je. ]\|a n \udi uspevamo do neke metanj 'lasei" kulturnem polju. Amense ^ spl°šno se ne brigajo za krat u'v0nomsko blagostanje, tisoč-ftiače un;lse pa brigajo za naše do- ^ Kulturna L. rr, V Evropi živijo ta čas v veliki negotovosti vojnega izbruha. Pogodbe v Moskvi še vedno niso podpisali in kot se je že koj v začetku predvidevalo, jo tudi zasedaj ne bodo, iz-vzemši skrajne sile. Anglija namerava poslati nove odposlance v osebah vojaških izvedencev v Moskvo, ki bodo pogajanje zavlačevali dokler se duhovi ne pomirijo in če se ne bodo, tedaj bodo seveda na ruske pogoje f&koj pristali. Sovjetski krogi v Parizu so tudi mneja, da Chamberlain nima namena skleniti kake pogodbe v Moskvi, marveč samo straši Japonce in Nemčijo, da so Angleži s prvimi lažje sklenili premirje glede Kitajske in z drugo, da prisilijo Hitlerja, da odloži vsaj do pomladi zadevo Gdanske-ga. Do takrat pa bi se seveda lahko j marsikaj spremenilo. | Francoski desničarski listi pa se-! veda pripisujejo vso krivdo Stalinu, ; ki da je z odpoklicem Litvinova po-! stal zelo nerazpoložen napram An-[ gliji. Francoska vlada pa je po drugi strani mneja, da ko so najslabši izgledi, je cilj najbližje. Baje je Chamberlain obljubil Nemčiji veliko posojilo, če preneha z oboroževalno politiko ter pristane na trgovinsko pogajanje z Anglijo. Ta vest je vzbudila v Evropi veliko pozornost ter so dejali v Parizu, da na drugo Monakovo ne pristanejo več. V Londonu so seveda vest zani kali, a popolnoma brez podlage pa najbrže le ni. Če bi bil Hitler pri pravi j en za trgovinsko pogajanje z Anglijo, tedaj bi se ost nemške politike spet obrnila proti Rusiji, a Hitler angleške ponudbe ne bo sprejel, oziroma ne bi sprejel angleških pogojev, denarja bi se že ne branil in je Rusija Angleže prehitela ter nudi Nemčiji vse potrebne surovine za domačo vporabo ali za vojne svrhe, s čemer hoče dokazati svetu, da se Nemcev ne boji in da bi se najbrže stokrat premislili predno bi se odločili za vojno proti sovjetom. In če se Nemčija za vojno mrzlično pripravlja in ne proti Rusiji, tedaj se proti Angliji in Franciji, je opravičeno mnenje zadnjih. Sovjeti niso za vojno nič manj ku, bolje oboreženih velesil. Mnogi zatrjujejo, da če Hitler ne bo mogel uresničiti svoj«? ideje glede Gdanskega, da se bo obrnil preko Madžarske v Romunijo ter v Jugoslavijo in da mu bo od druge strani Strang, angleški diplomat v Moskvi prišel na pomoč Mussolini. To seveda so samo ugibanja, brez podlage. Neverjetno je namreč, da bi Hitler in Musolini resno mislila na pod-j ar ml j en je podonavskih in balkanskih držav, ker to bi pomenilo ko- narodne manjšine na Primorskem ne more in ne bo mogel nikoli asimilrati in jo podrediti in še toliko manj bodo opravili Nemci s Čehi. Zato ne verjamemo, da bi si želela še več tujih narodnosti v svojih mejah, ko bosta še one, ki jih imata, morala odstopiti če si bosta hotela nemški in italijanski narod zagotoviti mir in napredek. Zato je naše mneje, da si bodo podonavske in balkanske države, v koliko si še niso, najprej med sabo vse spore uredile, ter bodo potem svojo neodvisnost skupno branile in bodo avtomatično na strani onih, ki jim bodo nudili razumevanje. Ti so sedaj sovjeti, a se bodo po vsej priliki tudi v' Nemčijii n Italiji odločili za politko priznanja narodvega obstoja in svobode, kot sebi, tudi drugim narodom. Zato se bodo morali odločiti, ker jih bodo razmere same prisilile. Tedaj pa sta napotu k razsulu francoska in predvsem an-' gleška imperija. V nevarnosti nista morda toliko pred narodi, ki jih imata pod pokroviteljstvom, marveč pred Nemčijo in Italijo, ki jih skušata izrinti iz kolonijalnih posetev. ko pri evropskih narodih, kot smo prej rekli, ni več upati uspeha pod-rejenja in nadvladanja. Angleži so se pogodili z Japonsko Ivo so v Tokiju in Londonu spri čo zadnjih dogodkov, ki so jih Japoncem prizadejali Rusi in Kitajci, spoznali, da enim kot drugim preti nevarnost, če se posreči preveč oslabiti ali celo zlomiti japonski imperij, so se takoj zbrali k posvetovanju ter so Angleži dosegli premirje z Japonci, ki so jih še nedavno podili nage po Trientsinu in jih na ta način jav- "ače k„u H UI,SilJo za n, moral; ,ne Potrebe. Torej smo takoi „i aj storiti, če nismo hoteli amerisu naselitvi utoni * storili Prebivalst va. ste I1C Ule>; uspena — in fiask ''nil) neuspehov, polomov «e ved», - sali in iskali smo — in Oe liste i P'Semo in tiskamo — svo-íojüi sm J-'ge' revije- zbornike itd.; drainatik0n m..še, K°jÚno svoje petje, ln drUtr e'talnice, knjižnice, šole V tem o- • Ulturne aktivnosti. Tudi Sp°sobni sni° Pokazali, da smo Zelo VSa'' do lieke meje. «ali J! "lal° Pa smo do danes pokarali rrohn<*ti, da bi si sami poma-Pa tam V gospodarskem oziru. Tu kako,. i.P da, toda ne v splošnem, sebi jn '"orali, če bi zaupali sami *auPamo Jeii Vase toliko kolikor vodii0 „ I11 verujemo vsem onim, ki ' na»o politiko in delajo z njo, utoniti v morju , ------" bistva. Res smo nekaj in ne brez uspeha kakor se jim zljubi. Zadružništvo je edina oblika skupnega demokratičnega gospodarstva in v to zadružno gospodarstvo mi jako malo verujemo. Tu pa tam, kot že rečeno, poskušamo in kljub temu, da se v večini primerov dobro obnese ta naša poskušnja — še vedno nimamo vere v ekonom, kooperacijo, v gospodarsko samopomoč. Pokazli smo, da imamo zmožnosti za podporno kooperiranje in za kulturno delovanje in — to je vse. Ali je res, da smo v lastnem gospodarstvu nesposobni? Ni res! Privatno smo uspeli v neštetih primerih in tudi na naše zadruge, kolikor jih imamo, smo lahko ponosni, čeprav imajo naši trdni zadrugarji v več krajih trnjevo pot zaradi nedoslednosti, zavisti in ignorance neštetih naših ljudi. Mi želimo, da se ta strašna zamuda med nami popravi in da si naši ljudje v vseh večjih naselbinah v Amerik sami pomagajo z zadružnimi trgovinami vsake vrste, z zadružnimi stanovanjskimi hišami, zadružnimi mlekarnami in pralnicami, zadružnimi garažami in delavnicami vsake vrste, s kreditnimi društvi in zadružnimi pogrebnimi društvi. Na noge, bratje in sestre, še je čas! večji dobiček, če bi zavladali nad rumenim plemenom Japonci, kot nameravajo, bi Angležem odklenkalo. In prav tako tudi, če bi bili Kitajci na svojih tleh lastni gospodarji in neodvisni. Edini resnični prijatelji Kitajske so brez dvoma Sovjeti. Ko so videli, da Kitajcem slaba prede, so takoj v Zunanji Mongoliji "obrnili pozrnost no zasmehovali, obenem pa napenia-¡ ,, T " : v.,.. Ü vse sile, da izrinejo Anglijo iz ! "Tr ÍT S° SC ^ ustrfsl1; »1 Kitajske, kjer poseduje velilfe kon-' ^Si^xS' * ^^ ces.je, ki jih je bila dobila svoj čas premirje . Že večkrat smo ugotovili, da je bila fašistična zmaga v Španiji pravzaprav zmaga Nemčije in Italije. Nekateri generali, med njimi Queipo de Liano, so bili že pred zaključkom državljanske vojne nezadovlj-ni s Francovo politiko ter so to večkrat precej odkrito pokazali, a je general Franco zmerajXznal nezadovoljstvo potlačiti. Sedaj pa so se spet oglasili španski generali in zahtevajo od generala Franca, da naj vodi politiko nevtralnosti. General Franco mora pač tako plesati kot mu v Berlinu in Rimu godejo, kjer so mu od tod pomagali do zmage. A Hitler in Mussolini sta postala ne le politčna, marveč tudi gospodarska gospodarja v Španiji. Španci morajo najprej ta dolg poravnati in še le potem misliti na lastno gospodarstvo. Prepustiti so morali vse rudnike in druge surovine tujcem. Nekateri generali pa niso tega mnenja ter brez dvoma stojita za njimi Anglija in Francija, da se Španija popolnoma preda v roke osi ■ Rim-Berlin, marveč so mneja, da more Španija voditi samostojno in neodvisno politko in gospodarstvo, ki ne bo imelo nič skupnega s fašistično osjo. To bo moral seveda Franco u-poštevati in zadnje vesti iz Španije tudi kažejo, da je tako. Nekateri pa napovedujejo, da bo v Španiji iz-bruhniia nova revolucija. Mi ne moremo prerokovati, kaj se bo zgodilo. A rečemo: Gorje narodu, ki pride v roke tujim izkoriščevalcem, bodisi demokratičnim ali fašističnim. Trdno pa verujemo, da bo-prišel čas, ko bo tudi španski narod svoboden in lasten gospodar na svojih tleh. Odstavljeni bivši kralj Alfons, in bi rad ponovno zlezel na prestol, vidi v teh dogodkih najlepšo priliko. General Franco je menda pripravljen postaviti Alfonsa spet na prestol. Bogve kako se bodo stvari zasukale, a miru v Španji ne more fei-ti, dokler ne bo narod dovolj zrel in si svobodo ne pribori in jo potem tudi znal obdržati. za usluge,, ko je pomagala takrat nemu kitajskemu cesarju potlačiti upor "bokserjev", ki so se bili dvignili zoper svoje tlačitelje. Angleži pač ne želijo niti močne Japonske niti Kitajske, marveč so pripravljeni držati "ravnovesje" med obema. Pri tem imajo oni naj- Na Kitajskem so zelo razočarani glede angleške pogodbe z Japonsko. V Rimu pa izrabljajo to v proti angleško propagando ter strašijo manjše evropske narode, naj nikar ne zaupajo Angliji, ko vidijo nje zadnjo žirtev, ki je Čankajšek. Vsekakor imajo v Rimu v tem slučaju prav. UTRJEVANJE NA JUGOSLOVANSKIH MEJAH Te dni so bili prinesli nekateri tukajšnji listi vest iz Ljubljane, da se tudi Jugoslavija utrjuje na nemški in italijanski meji, dasi je v "prijateljskih" stikih z obema državama. To prijateljstvo pač ni naravno, ni iskreno in ne bo vse dotlej, dokler ne zavlada pri naših sosedih duh spoštovanja do našega naroda. Tega doslej še niso dokazali, zato vkljub vsem "dobrim odnošajem" Jugoslaviji ne kaže drugega kot se utrjevati in oborževati, da je ne bo našel veliki čas nepripravljene za izvršitev velikih dejanj in v najboljšem slučaju, da utrjena obdrži svojo nevtralnost ko bodo medsebojno obračunavale nasprotujoči si bloki velesil. Princ Pavle y družbi vojvode in vojvodinje kentske v Coppins, letnem bivališču angleške kraljeve dvojice, ob priliki poseta Anglije NAŠE MANJŠINE Če bi imele naše narodne manjšine, posebno ona pod Italijo, svobodo in bi lahko v svojem imenu govorile, bi se mi o tem toliko ne pečali. Tako pa smo v izseljenstvu edini glasnik in majhno upanje naših v robstvu, da jim pomagamo priti do svobode. Pripravljeni smo ne odnehati prej. dokler ne dosežemo kar nam gre Naj se zasukajo razmere v Evropi kakorkoli, ne bomo od naših pravic v nobenem slučaju odstopili, Lahko bomo menjali način borbe, a naših misli in načel nikoli J asaesaec im^am srnam® mmmamoms m< m® -¡mt m^mmmBmmammmmmmmmemm^mBm^ Argentinske vesti I v I DOMAČE VESTI "MARIJA IZ RIGLOSA" UMRLA V nedeljo ob 11 uri zvečer je umrla v tukajšnjem mestu Marija Mer-vič, doma iz Volčje Drage pri Gorici, ki je bila menda ena prvih pri-seljenk v Argentini, saj je bila prišla čez morje že pred 36 leti. Imenovana je imela v ulici Iiiglos št. 222 trgovino z jestvinami. Obenem pa je šla zelo na roko našim priseljencem pri iskanju služb, posebno v začetku, ko so naši ljudje kar trumoma prihajali sem, ne da bi znali jezika in se niso vedeli kam obrniti. Marsikdo, posebno ženske in zakonski pari so pokojno dolžni o-hraniti v hvaležnem spominu, saj so potom nje prišli do dobre službe, ki jim je omogočila, da se nahajajo sedaj v dobrem položaju. Pokojna "Marija iz Riglosa", kakor se jo je splošno imenovalo, zapušča sina Josipa, hčer Marijo ter več sorodnikov. Stara je bila 63 let. Pogreb se je vršil v pondeljek popoldne na Chacariti, katerega se je udeležilo veliko število prijateljev, sorodnikov in znancev ter bližnjih argentinskih trgovcev. Bodi ji ohranjen blag spomin! POMAGAJMO SI MEDSEBOJNO Naš rojak Franc Margon je pričel dobavljati s kampa v mesto prvovrsten pristen med, jajca, piščance in kokoši. Naše družine, ki bi želele dobiti te vrste pristno robo, kakor tudi naše služkinje za svoje gospodarje, naročite telefonično 50-5591 in vam bo postreženo na dom. Prepričajte se sami o tej ponudbi. ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Naš rojak Košuta je prejel iz domovine iz Brj pri Rihenbergu žalostno vest, da mu je umrla mati vsled pljučnice. Naj ji bo lahka domača zemlja. Preostalim pa naše sožalje! DOMAČE MIZARSKO PODJETJE Naš rojak Vinko Rogelj ima že več let lastno moderno mizarsko delavnico, ki izdeluje vsakovrstno pohištvo po najugodnejših cenah. Če želite nabaviti celo ali samo delno pohištvo, obrnite se do njega. V njegovem oglasu dobite naslov. SMRTNA KOSA V nedeljo zjutraj ob eni uri je u-mrla v bolnišnici Teodoro Alvarez An^ Babič por. Kocjančič, stara 35 let, doma od Sv. Antona pri Kopru v Istri. Tu v Argentini zapušča moža Josipa, ki je doma iz Truške pri Kopru, dečka Oskarja starega sedem let in hčerko Ines, staro pet let. Doma pa zapušča očeta in brate. Pokojna je živela v lastni hiši svojega moža v Villa Devoto, Avenida fíral. Paz 7250 v najlepši sreči in zadovljstvu. Napadla pa jo je za-vratna bolezen, kateri je po dolgi bolezni podlegla. V Argentini se je nahajala okrog osem let. Pogreb se je vršil v pondeljek ob 3 pop. na pokopališče v Floresu. Pokopal jo je po starem domačem običaju naš izseljenski duhovnik Iva-stelic ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in vaščanov. Naj ji bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje! UGRABITELJI MARTE STUTZ Sodnik Mártinez Gavier je predlagal za glavnega sokrivca ugrablje nja deklice Marte Stutzove, Suarez KROJACNICA «GORICA' Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni Pridite v kroiačnioo " Gorico " Ji postrežteni. [i i rriFRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Pa-■. ternal.) Zabalo .17, za Juana Barrientos in njegovo ženo Carmen 8, za Dominga Sabatina pa 4 leta ječe. DOBRA SLUŽBA Kuharica dobi dobre službo. V tej hiši je že zaposlena ena Slovenka. Če bi katera naših kuharic želela nastopit to službo, naj se pismeno ali telefonično obrne na g. Hladni-ka Janeza, Pasaje Salala 60 (Flores). SLUŽBO DOBIJO Na razpolago imamo več dobrih služb: za kuharice, sobarice in 1 zakonski par (matrimonio). Poizve naj se pri uredništvu Slovenskega lista. Povabilu so se odzvali vsi voditelji razen Cesara Uriana in Augu-stina a Carusa, ki sta bolna. Za prihodnji teden bodo povabljeni na obed tudi poslanci in senatorji. ARGENTINA NAMERAVA GOJITI KOŽUHARJE Poljedelsko minstrstvo bo sklicalo za 16, 17 in 18 avgusta zborovanje, na katerem se bo raspravljalo o ko-žuhorejstvu. Ministrstvo je mneja, da ima Argentina vse prepogoje za gojitev živali z dragoceno kožo, katerih kože bi se v slučaju gojitve teh kožuhar-jev, zadoščevale domači potrebi in moglo bi se jih še izvažati. NESREČA PRI DELU Pri delu stavbe, ki jo gradijo v llici Godoy Cruz 3269, je v ponedeljek padel 15 metrov globoko s stavbe, ko je nesel vedro zmesi po deski in je pri tem zgubil ravnotežje 35 letni Santiago Asiti. V težkem stanju je bil pripeljan v bolnišnico Las Heras. COLIQUEJSKI INDIJANCI ŠE VEDNO NIMAJO ZEMLJE Indijanska delegacija štirih mož iz Coliquea, ki se mudijo v Viamon-teju so posetili v torek ministra dr. Espila ter prosili pomoči za štirideset coliqejskih indijanskih družin, katerim so odgovorne osebe krivično odvzele zemljo, da te družine sedaj stradajo in trpijo veliko pomanjkanje. Dr. Espil je delegaciji obljubil da se bo za te družine zavzel. "Rešimo mladino pred alkoholizmom" Pod tem naslovom je izdal Higi- i ralna propast zelo tesno povezana, jenski zavod v Ljubljani zanimivo | V pijanem stanju izgubi človek čut knjigo, v kateri so priv. doc. dr. B. Škerlj, dr. Pire Ivo, di', Gagoíá'SíRli- ha. Zavrže telo. BUENOSAIREŠKA PROVINCIAL-NA DEMOKRATIČNA STRANKA ENOTNA Provincialna demokratična stranka v kateri je že skoro eno leto vladal razkol in je bila že skoro v nevarnosti, da se razcepi v dve skupini tradicionaliste in renovadoriste, se je te dni popolnoma zedinila. To zedinjenje so razni veljaki demokratične stranke že več časa sem pripravljali. Ko je ta stvar že dovolj dozorela, so to sporočili guvernerju dr. Freseu. Dr. Fresco je tedaj povabil strankine voditelje k sebi na obed, ki se je vršil v torek, na katerem so se vsi spori rešili, ki so doseda ogražali enotnost stranke. ZLET OCEANIJE Motornik "Oceania", ki je prispel v ponedeljek v Buenos Aires iz Trsta, je vs redo zvečer odplul iz tukajšnjega pristanišča n« zletniško potovanje okolu Brazila. Vožnja bo trajala 15 dni ter se okrog 11. zopet vrne v Buenos Aires. UGRABIELJI GENERALA MIL-LLERJA OBSOJENI Ruski general Nikolaj Skobline, ki je bil v zvezi z rusko tajno policijo in ki je ugrabil generala Miller-ja, poveljnika 'belih" v Parizu, je bil od pariškega sodišča obsojen na dosmrtno prisilno delo. Generala Millerja so tajni ruski agentje izvabili iz svojega stanovanja, ga nato s silo odvedli ter baje odpeljali z ladjo v Rusijo. Šala v šali Gospodična: "Čigava je ta šala, ki ste jo pravkar povedali?" Gospod: "Moja". Gospodična: "Hm, potem ste pa mnogo starejši kot izgledate." ko, univ. prof. Aleksander Maklecov in strokovni učitelj Jagodič Vojko napisali daljše, z dokazi podprte razprave o čezmernem uživanju alkoholnih pijač, ki naš narod in posebno mladino uničuje. Znano je, piše dr. B. Škerlj, da so otroci pijancev v najboljšem primeru inteligenčno zaostali, slabo razviti, podvrženi nizko inim instinktom, tatvini in drugim deliktom, ki napravijo človeka za vse življenje nesrečnega. Znano je tudi, da so pijači podvrženi predvsem socialno slabo stoječi ljudje. Na mesto kruha, zvrne "šilcc" žganja ali pol litra vina. Na prazen želodec pa vsaka količina alkoholne pijače deluje kot strup, ki tudi je. Na ljudi z močno prehrano pa seveda pijača nima toliko vpliva in zato tudi takim ljudem manj škoduje, čeprav mnogo pijejo. V Sloveniji pa, kot ugotavljajo zgoraj omenjeni znanstveniki, dajejo ponekod otrokom že v nežni mladosti opojne pijače. In največ kar je razumljivo, po vinorodnih in sadnih krajih, kjer kuhajo iz sadja žganje. Opojnih pijač dajejo otrokom namesto kruha. Kot ugotavljajo po zbrani statistiki, je v Sloveniji več kot polovico otrok slabo hranjenih, ki jim je vsled tega ogrožen pravilen telesni in duševni razvoj. Alkoholizem pa vpliva tudi na vzgojo otrok. Tudi o tem je v knjigi po dr. Pircu dokazno in razumljivo pisano. Kjer je oče pijanec .je v hiši gotovo prepir, ki porazno vpliva na vzgojo otrok. In četudi v družini ne vlada alkohol, je treba vse pažnje in previdnosti med starši, da so dober zgled otrokom in domačemu o kolišu, ki sili k spoštovanju. Vsi pa vemo, kaj je z otrokom, ki ga je mesto polnega človeškega doživljanja ljubezni in spolnosti, spočela nepre-računljiva in slepa strast pijanca. "Otrok alkohola" je že ob spočetju zapisan svoji mračni usodi... Brezdvoma sta alkoholizem in mo- Kavarna in pizerijaj Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal Bs. Aires Veliki zavod "RAMOS MEJIA" V enereas VNALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. 5IPILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) XOžA: Kronžni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. 'LATO ŽELO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. 1POLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ■IVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. & '-EVMATIZEM.: kUa, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. 3LJUCA: Kašelj, šibka pljuča. 'REVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. 3RLO, NOS, USE S A, vnetje, polipi: brez operacije m bolečin., POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLA$fcVANJE PO $ a— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi naprava-;vmi in z izvratnlmi SPECIJAMSTI je edini te viste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me- plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE CAJA NACIONAL DE AHORRO POSTAL I. _ VENTAJAS EXTRAORDINARIAS. que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes: 1.° Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000. 2." Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000. 3." Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos .diseminadas en todo el país. 4.° Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos. II. — VENTAJAS ESPECIALES. que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes: 1." Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. 2.° Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cedidas hipotecarias. 3." Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales. 4.° Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante. 5." Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan. 6." Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para : " ,1 ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías. 7.° Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés. 8.° Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a , los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin. juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), • cuando el saldo de la cuenta no excede ^S^Pli^i iguales condícriortes se entrega dilectamente' los jíí)ft;. -s» <♦> •»> >«r i Vesti Iz organizad j § * '■'¿mam*. *bobb<»BS> Prireditev "Slov. doma na 6, avgusta Ko.t je že javljeno, bo Slovenski dom ijnel v nedeljo 6. avgusta veliko prireditev v proslavo desetletnega kulturnega delovanja v izseljenstvu. Na to prieditev je povabilo vsa slovenska in srbohrvatska društva, ki so se radevolje odzvala vabilu. Kot vidite na programu obeta biti ta prireditev nekaj posebnega, kakršne še ni bilo v Buenos Airesu. Zbrali se bomo Slovenci, Hrvatje in Srbi ter s tem dokazali smisel za skupnost. Četudi so med nami morda nekatere razlike v mišljenju, bomo s sodelovanjem na ta dan velikodušno dokazali, dan am to pri nadaljnih korakih ne bo v oviro. Ker je program precej dolg, se bo pričelo z izvajanjem točno ob napovedani uri, to je ob štirh in četrt, ¿ato je potrebno, da je- dvorana zasedena že do četrte ure, da ne bo nepotrebnega ropota in pa ker se med izvajanjem posameznih točk ne dovolilo vstopa v dvorano, ker se »loti užitek poslušalcev in izvajale na odru. , Pridite vsi in ne pozabite pripekati s seboj tudi vse vaše prijatelje ln znance. VSI, ki. sodelujete na nedeljski priredi-vi, bodite pripravljeni za nastop, da ooste takoj nastopili, ko pride vaša °eka, kajti program se bo izvajal elo hitro brez najmanjšega čakanja aJl Pripravljanja. NA PRIREDITVI DRUŠTVA "SKLAD" Prejšnjo soboto je imelo hrvatsko društvo 'Sklad" svojo prireditev na iñeyru, ki je povoljno uspela. V razgovoru s Hrvati so tožili, da je ' njimi velik križ, ker se vse preveč °grevajo za politiko doma in prema-0 za lastne izseljenske interese. Najslabše pa da je zanje, ker ni-ajo med sabo potrebne in poštene inteligence, ki bi jih vodila. Kar da je dosedaj prihajalo med nje, so v 1 vsi več ali manj samo za svoj ^P> Pa naj je že prišla od kjerkoli, enda bo na tem res precej resnice. Društvo "Triglav" Slov, Dom v Rosariu VABI na Plesno zabavo, ki se bo vršila v proslavo DEVETE OBLETNICE ustanovitve društva, v nedeljo 13. AVGUSTA, 5 uri pop. v ulici 1' DE MAYO 1159. Rojakinje in rojaki vljudno vas vabi ter pozdravlja ODBOR OBDARITEV ŠOLSKIH OTROK Ob prilik jugoslovanskega praznika Vidovega dne in argentinskega 9 de Julio so bil šolski otroci Slovenske šole obdarovani s površniki in najpotrebnejši tudi z drugim oblačilom. Za nakup teh stvari so prispevali : Dr. V. Kjuder 10.—, ga. Mara Kjudrova 5.—, Ivan Kacin 5.—, Lakner Franc 2.—, Loj k José 1.—, Hvala Ivan .1.—, Kovač Jurij 2.—, Stepančič Srečko 1.—, Husu Franc 1.—, Bratuš Stanko —.80, Bratuš Miroslav 1.—, Mihelj Stanko 2.—, Pečenko Silvan 2.—, Prekrški Ferdinand 1.—, Ličen Rado 1.—, Mavec Štefan 1.—, Paškulin Jožef 1.—, Frančeskin Vilko 1.—, Groser Stanko 1.—, Markič Jožef 1.—'Ličen Polde 1.—, González José —.50, Dreossi Bruno —.50, Špacapan Jelka 2.—, Gregorio Lojze —.50, Colja Julij —.50, Kljun Ivan 1.—, Špacapan Pavla 1.—, Drufovka Marija 1.—, Trebše Franc —.50, Franinovič I Ivan 1.—, Rogelja Albin —.50, Mihelj Milka 1.—, Pečenko Marija 1.—, Matija Humar —.40, Josip Švagelj 1.—, Peter Roje 1.50, Škrbec Andrej 1.—, Franc Faganel 1.—, Ivaučič Straus y Cía. 1.—, Stanislav Baretto 5.—, Beltram Albert 3.—, Mlakar Pavla 1.—. ZAHVALA Odbor Slovenskega doma se zahvaljuje gdč. Elizi Kragelj za darovane gramofonske plošče. G.P.D.S. v Villi Devoto VABI na domačo zabavo, ki se bo vršila dne 30. JULIJA v društvenih prostorih v ulici SIMBRON 4851. Na sporedu so sledeče točke: 1) Flajšman: "Triglav", meš. zbor. 2) V. Vodopivec: "Ena ptica", meš. zbor. 3) Klajč: "Pod oknom", moš. zbor. 4) Burka v enem dejanju: "Damoklejev mec' Po končanem vzporedu prosta zabava in ples. Vljudno vabi ODBOR. RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Tovarna pohištva "Los Andes" Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires PAZITE NA VASE KORISTI zaupajoč nam Vaše PRIHRANKE V HRANILNICO DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne) ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno VSE NAJBOLJŠE POGOJE Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska) Centrala v Buenos Airesu: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. Podružnica v Buenos Airesu: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. Važno opozorilo za naša društva Dne 15. avgusta bo stopil v veljavo dekret argentinske vlade o tujih organizacijah. Pred tem dnem morajo društva, ki jih tvorijo priseljenci, zadostiti predpisom tega dekreta. Ker so naša društva samo kulturna ter podporna, jih po čl. 7 vladnega dekreta zadevajo samo predpisi čl. 1, ki se v prevodu glasi: 'Vsa društva, če imajo ali ne ju-ridično osebnost, ki se ustanovijo v glavnem mestu republike ali v državnih teritorijih, bodo morala sporočiti Ministrstvu za notranje zadeve ter načelnikom policije krajev, kjer imajo svoj sedež, ime, ki si ga izberejo, svoje namene, svoja pravila in pravilnike ter seznam svojih članov, z navedbo imena in priimka, starosti, civilnega stanu, poklica, narodnosti in bivališča. Morala bodo voditi ter na zahtevo predložiti oblastem zapisniško knjigo, v kateri bodo vpisani vsi društveni sklepi". Za društva, ki že obstojajo, je čl. 9 dekreta določil, da morajo tekom 90 dni, torej do 15. prihodnjega meseca, zadostiti predpisom. Potrebno je torej, da naša društva, ki tega doslej še niso storila, poskrbe v najkrajšem času za sledeče: 1. Prevod društvenih pravil in pravilnikov. 2. Seznam vseh članov s sledečimi podatki. a) ime in priimek . b) starost c) družinsko stanje (oženjen, ne-oženjen, vdovec, ločen) d) poklic e) narodnost f) bivališče. Ne bo škodilo, če se v seznam vpiše tudi številka policijske izkaznice (Cédula de identidad) ali potnega lista, in kraj, kjer je bil dokument o istovetnosti izdan. 3. V najkrajšem času, na vsak način pa pred 15. avgusta, morajo društva poslati s posebnim pismom Ministrstvu za notranje zadeve in načelniku policije dotičnega kraja, pravila, pravilnike in sežnam članov. 4. Po 15. avgusta bo treba skrbeti, da se zapisniki sej in setankov vodijo v posebni knjigi in sicer v kaste-ljanskem jeziku, čeprav bi se po besedilu dekreta, ki se v nekaterih točkah da razlagati na več načinov, moglo sklepati, da smejo kulturne, umetniške in podporne organizacije voditi zapisnike tudi v drugih jezikih. Dekret zvezne vlade velja za glavno mesto republike in za teritorije, dočim so pokrajinske vlade objavile posebne dekrete o delovanju društev v svojih območjih. Predpisi pokrajinskih dekretov so v bistvu isti. V pokrajini Buenos Aires je bil zadevni dekret objavljen dne 30. maja 1939 ter bo za že obstoječe organizacije stopil v veljavo 30. avgusta. Društva, ki delujejo v imenovani provinci, morajo v seznam članov navesti tudi številko policijske izkaznice, izdane v La Plati. R o J Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAčNlCO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Trgovina čevljev BELTRAM Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires ÍOE 30E20I 101= ZOE M OI Slovenski Dom • * • * • ' ' VABE ^ — NA U o D o Veliko prireditev v KI SE BO VRŠILA V PROSLAVO DESETLETNEGA KULTUR- § NEGA DELOVANJA V UL ALSINA 2832. V NEDELJO DNE 6. AVGUSTA \\ Začetek tog.no ob 4.15 pop. SODELOVALA BODO SLEDEČA DRUŠTVA: SOKOLSKO DRUŠTVO DOCK SUD-BOCA Slovensko del. kult. društvo LJUDSKI ODER GOSP. PODP. DRUŠTVO SLOVENCEV iz Ville Devoto. SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO s Paternala. JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO z Dock Suda. Hrvatsko pjevačko društvo SKLAD. Društvo IVAN CANKAR iz Saavedre. « P QRED I0E30I I0E30E I0E30E loaoi KROJAČNICA Martin Turk , ima na izbero vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760 Buenos Aires o D o n 1) A. Zaje: SIJAJ SONČICE, Moš. zbor Slovenskega doma. 2) Deklamicije: BARČIC1 izvaja učenka Ida Pečenko in DOMOVINI — H. Faganale; Slovenska šola na Paternalu. 3) Deklamacija, izvaja učenka jugoslov. šole na Dock Sudu. 4) J. Ivanovič: DONAVSKI VALOVI na glasovir izvaja Još-ko Lojk, narščajnik Slov. doma. 5) Venček narodni izvaja mladinski odsek društva Ivan Cankar iz Saavedre. — 6) J. Alja": OPOMIN K PETJU, meš. zbor Ivan Cankar iz Saavedre. 7) Župančič: MORNAR, meš. zbor iz Saavedre. 8) S. Gregorčič: SOČI, deklamira Marija Mavčeva, SI. dom. 9) Deklamacija, šola z Dock Suda. 10) Nastopi moš. pevski zbor hrvatskega društva "Sklad". 11) Izvajanje na citre: Alicia Černetova. 12) G. Ludovik: VESELO RAZPOLOŽENJE, na glasovir izvaja Marica Mavčeva od Slovenskega doma. 13) Solospev: Zofka Sulič od Slov. doma. 14) J. Aljaž: NE ZVENI MI, meš. zbor GPDS. v Villa Devoto. 15) J. Aljaž: O J PLANINE, meš. zbor GPDS. v Villa Devoto. 16) Duet, pojeta Vencelj in Ivo. 17) Vodopivec: NAROČILO, meš. zbor Ljudskega odra. 18) Pahor: VESELI BRATCI, meš. zbor Ljudskega odra. 19) Ruska pesem: TROJKA, meš. zbor Ljudskega odra. 20) Filiberto: CLAVEL DEL AIRE, meš. zbor Ljudskega odra. 21) Nastop naraščaja in članstva Sokola Dock Sud-Boca. 22) F. Trebše: O DA JE ROŽA, moš. zbor Slovenskega doma. 23) Flajšman: NOČ NA ADRIJI, meš. zbor Slovenskega doma. 24) E. Adamič: KRESOVALE TRI DEVOJKE, meš. zbor Slovenskega doma. 25) Nagovor predsednika. 26) Zvonimir Maslé: Burka s petjem v dveh dejanjih: "DVA PAVLA" Ta prireditev obeta biti nekaj posebnega v Slovenski odnosno Jugoslovanski naselbini, kakršne doslej še ni bilo, kajti nastopila bodo skupno vsa slovenska in srbohrvatska društva, ki se kulturno udejstvujejo. Pridite na to prireditev vsi ter pripeljite s seboj tudi vse prijatelje in znance. Posebnih vabil ne bomo dostavljali, ker je to po novi poštni določbi zvezano s precej velikimi stroški. Vzemite to blagohotno na znanje ter prihitite v polnem številu, da boste s svojo navzočnostjo potrdili skupnost slovenske in jugoslovanske naselbine. Opozarjamo na točnost, ker bomo točno ob napovedani uri pričeli z izvajanjem programa, in se med izvajanjem točke ne bo dovolilo vstopa v dvorano, ker se moti poslušalce in one na odru. Vpoštevajte z dobrim namenom to ter pridite dočasno. Za to prireditev bomo povabili tudi fotografa, ki bo slikal vse prizore na odru in občinstvo v dvorani. Po končanem vzporedu BOGAT SREČOLOV in PROSTA ZABAVA S VIRA ORKESTER "SLOVENSKEGA DOMA" O D o o n o o D o D o o D o K veliki udeležbi vljudno vabi ODBOR Q Slov. Babica jfttQjpiNA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno • dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES Ü. T. 23 - Buen Orden 3389 Prvi dekan Italijan v slovenski dekaniji Uprava idrijskega rudnika prodrla s svojim kandidatom Idrija, junija 1939. — Po skoraj enoletni borbi med cerkveno in svetj no gosposko, ki je toliko razburjala duhove v našem mestu in vsej deka-niji, smo 21. maja sprejeli novega dekana, proti vsakemu pričakovanju, Italijana, v osebi Ettore Carlet-tija, dosedanjega župnika v Krminu. Na ta način se odpira v zgodovini našega mesta nova važna stran, ki nas ne navdaja z najlepšimi pogledi v bodočnost. Po peščici Italijanov, ki so se priselili v naše mesto, je bil sprejet kar najsvečanije in z navdušenjem. Ne bi pa to mogli reči za domače prebivalstvo, ki je sprejemu prisostvovalo le v zelo malem številu in s kaj mešanimi občutki; od domačinov so bili pač prisotni največ le oni, ki so morali to storiti. Po svečanem sprejemu se je napotil novi dekan na ogled prenovljenega župnišča, kjer mu je dal potrebne informacije dosedanji župni upravitelj Gnezda, nato pa se je napotil v cerkev, kjer je daroval mašo in nagovoril prisotne v italijanskem in slovenskem jeziku. Pri tem smo o-pazili, da govori dokaj dobro slovenski, čeprav se mu v izgovorjavi in naglasu pozna, da to ni njegov materinski jezik. Zanimvo je in omembe vredno, da je že pri prvem snide- in sedaj k nam. Znan je kot strasten zagovornik fašizma, kateremu je zmožen podrediti tudi koristi cerkve ter je v političnih pokrajinskih krogih zato zelo upoštevan. Kakšno pot si je začrtal v dušnopastirskem delovanju med nami, bomo še videli. V zvezi z njegovo umestitvijo smo izvedeli sledeče zanimive podrobnosti. Po smrti pok. dekana Ar-ka so bili smatrani za najresnejše kandidate nai zpražnjeno mesto: le-dinski župnik in župnik iz Otaleža, poleg njiju pa župnik iz Gor in gr-garski dekan. Cerkveni patronat — uprava rudnika je že takoj v začetku zahtevala za to mesto Italijana. Priznati jet reba, da je v tem slučaju nadškofijski ordinariat v Gorici popolnoma objektivno presojal položaj in zagovarjal stališče, da je treba naši dekaniji domačega človeka, ki bo razumel težnje in potrebe prebivalstva — v kolikor ni bilo to samo na zunaj. Končno je bil baje sestavljen spisek pri škofijskem ordi-nariatm v poštev prihajajočih resnih kandidatov, med katerimi pa ni bilo sedanjega dekana, ki ga je rudnik izrečno zahteval. Ko je uprava rudnika zvedela za to, je vložila pritožbo direktno na vatikansko kurijo, ki je slednjič pritožbi ugodila in iz- in manjšega korisuma. Sedaj je prišla na vrsto celo kava, ki jo morajo največ uvažati iz Brazilije. Če se spomnimo, koliko je bilo reklame za abesinsko kavo, se moramo nehote vprašati, kako to, da je sedaj nikjer ni. Ko so zasedli Abesinijo, so celo mislili, da bodo v bližnji bodočnosti kavo tudi izvažali in ne samo da bi pokrili iz afriškega cesarstva svojih potreb. Celo izrazili so bojazen, da ne bi izvoz tako naglo napredoval in da bi morali uvoz iz Brazilije prenaglo ustaviti, ker bi Brazilija odgovorila s sličnimi ukrepi. Toda zgleda, da vsaj za enkrat, z abesinsko kavo ne bo nič. Po listih že propagirajo, naj se ljudje odrečejo kavi. Fašistična stranka pa že konkretno postopa v avtarhičnem smislu in predpisuje oz. zaenkrat samo prou-eava, kakšne možnosti bi bile za mešanje kave z raznimi surogati in pripravlja prebivalstvo na nove pri-krajšave. Razne surogate proucava- .jo tudi s higijenskega stališča in ka- dič 500 lir. teri bi najbolj prišli v poštev. Zaenkrat pa ne povedo, kakšni so ti surogati (nadomestila — Ersatz). Italija mora plačati inozemstvu za kavo 130 miljonov lir letno. Kako je u-padel konzum kave, jasno povedo sledeče številke. L. 1937. je bilo uvožene kave za 185 miljonov lir. Tu ni všteta kava iz Abesinije in drugih j kg kolofonije. italijanskih kolonij. Leta 1938 je u-voz padel že na 138 miljonov lir, a v prvem četrtletju 1939, pa znaša 31 milj. lir napram 38 milj. lir v istem razdobju leta 1938. ZGODEN GROB Našemu narodno zavednemu rojaku Ivanu Curku iz Budanj pri Vipavi je umrla hčerka Polonca Curk-Ličen dne 17 pr. m. v tržaški bolnici. Pokojnica zapušča moža in dva mala fantka, ki sta prišla tudi v emigracijo s starim očetom. Težko prizadeti družini naše sožalje! Drobne vesti iz naših krajev Trst. — Dne 11 pr. m. je pričelo goreti v ladjedelnici sv. Marka. Vnela se je kolofonija v oddelku za cevi. Ker je bilo v bližini mnogo lesa, se je ogenj hitro razširil' in je tako zgorelo tudi precej lesa ter strelra skladišča. Cenijo da je zgorelo 1500 Trst--58-letna Barbara Pernovic je pri padcu dobila rano na glavi in pretres možganov. Prepeljali so jo v bolnišnico. nju z domačo duhovščino povpra- i dala nalog za imenovanje. šal o obstoječih cerkvenih organizacijah; razumeti je dal, da je tako Tretji red kakor Marijina družba nepotrebna organizacija in da jih bo slej ko prej ukinil. Novo nameščeni dekan je star 63 let in pri tej starosti še dokaj čil. Dolgo vrsto let je služil na Plac-uti v Gorici, kjer se je baje priučil slovenščini. Iz Gorice je odšel v Krmin Nekaj povsem novega za naše pojme je bil svečan banket, prirejen na čast novoimenovanemu dekanu in ki so se ga udeležili vsi predstavniki civilnih in vojaških oblasti našega mesta ter, da bo novoimenovani prejemal od rudniške uprave 1.400 lir mesečne plače, med tem ko se je moral pok. dekan Arko zadovoljiti le s 300 lirami. Italijanski Židje bodo imeli samo židovske priimke Razen že znanih mer, ki jih je italijanska vlada predpisala Židom glede njihovega imetja, družinskega življenja, porok itd., so sedaj na reda tudi čidovski priimki. Vlada bo izdala v nakrajšem času zakon, da bodo morali Židje nosili samo židovske priimke ali sedanje svoje priimke spremeniti v židovske. Fašisti trde, da so predniki Židov imeli nekdaj samo židovske priimke in da so se pozneje protizakonito prisvojili italijanskih priimkov, da bi s tem prikrili svojo raso in poreklo. Na ta način je nastalo mnogo italijanskih priimkov med katerimi so sledeči najčešči: Caviglia, Fornari, Rossi, Bianchi, Neri itd. V bodoče bodo morali vsi ti nositi samo židovske priimke. Ministrski svet je že sprejel zakon o židovskih priimkih in o pravu dediščine. Po tem zakonu je med drugim dovoljeno Italijanom, ki niso Židje, a imajo značilne in razširjene židovske priimke, da vzamejo druge pristne italijanske priimke. * V prejšnji številki smo prinesli kratko vest, da so bili v Rihember-ku spremenjeni slovenski priimki v italijanske z dekretom, ki ga je izdal goriški prefekt. Te dni je prinesel "Gazzettino" ponovne dekrete goriškega prefekta o spremembi priimkov. Tako so bili spremenjeni sledeči priimki 9 druSTnam v Koprivi pri Krminu: Krasnič v Cassani. Žni-daršič v Sartori, Mavrenčič v Mau-renzio, Kocjančič v Coceani, Kos v Cossi in Lenardič v Lenardi. Dekreti so bili nabiti na občiusko desko v Koprivi in ob javljeni v italijanskem uradnem listu. Po temu sodeč, zgleda, da je zopet oživljena akcija za ppit.alijančevanje naših priimkov. V Italiji hočejo omejiti potrošnjo kave Kakor smo že čitali, so v Italiji omejili uporabo velikega števila predmetov, ki jih v veliki množini konsumirajo in katere morajo za drag denar uvažati iz inozemstva. Veliki izdatki za Abesinijo, španska državljanska vojna, oboroževanje, vse to je Italijo prisillo, da omeji izdatke za blago, ki ga je treba uvoziti. Nastala je tako imenovana avt-arhija: stremljenje, da se čimveč izdela doma in čim manj potroši. Najprej so omejili uporabo kovin (najbolj železa, ki ga je prepovedano u-porabljati celo v gradbene svrhe, če ga je le mogoče nadomestiti) in nato tudi drugih predmetov velikega Chicago, USA. — Po dolgi bolezni je dne 10. maja umrl naš rojak Mihael Lenarčič, star 54 let. Pokojnik se je rodil v Nadanjem selu pri Št. Petru na Krasu. Na Primorskem zapušča pet seter in več sorodnikov, v Ameriki pa ženo in hčerko. * Gorica. — V ponedelje so otvorili razstavo češenj, ki je bila zelo dobro obiskana in imela lep uspeh. * Gradiška. — Na cesti proti Za-graju je neznani avtomobil povozil do smrti 60.letnega cementnega delavca Josipa Terpina. Oblasti so odredile preiskavo. Herpelje-Kozina. — Občina namerava najeti posojilo v znesku 180.000 lir, ki ga bo uporabila za gradnjo občinskega vodovoda. Posojilo se bo obrestovalo baje po 6 in pol odstotka. * Kojsko. — S češnje je padla 20-letna Poldka Rožičeva. Padla je s 4 m visokega drevesa in zadela z glavo ob kamen ter si prebila lobanjo. V goriški bolnišnic so zdravniki izrazili, da imajo malo upanja, da bi jo rešili. Koper. — Nekdanji goriški nadškofijski upravitelj Sirotti je bil i-menovan za kanonika koperskega kapitlja. * Koper. — Minister za javna dela Kobol-Gigli si je pretekle dni raz-gledal razna javna dela v Istri, posebno pa dela na cestah. Ob njegovi prisotnosti so pričeli z delom za no- K R O J A 6 N m&vamms jsk< >sm: I C A "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga. Cene nizke. Za obilen obisk se- priporača rojakom STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232 "VMV S> Poslužujte ?e PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso (iorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" $ VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite i FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires V v OB él »asoasoseoak vo ljudsko šolo, ki bo posvečena Ani Sauro, materi znanega Nazarija Saura. * Materija. — Pri košnji se je 26-letni Filipčič Ivan tako nesrečno ranil v trebuh s koso, da si je prereza] nekaj črevesja. V težkem stanju so ga prepeljali v tržaško bolnišnico. * Orlek. — Z vojaškim streliyom, ki ga je našel na travniku, se je ob-strelil 10-letni Franc Fabjan. Odneslo mu je nekaj prstov na levi roki. Odpeljali so ga v bolnišnico. * Sv. Križ pri Trstu. — V tržaško bolnišnico so pripeljali v zelo nevarnem stanju 13-letnega Valentina Ko-driča, vsega ožganega in s počeno lobanja. Ko so se igrali, je Valentin za šalo splezal na železni drog in prijel žico elektrovoda z visoko napetostjo. Nesrečni deček je pri tem padel z droga, ožgan po vsem telesu. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi ga rešili. * Šempas. — Za novega župana je bil /pred nekaj dnevi imenovan fašist Evgen de Rocco. * Trst. — Umrli so: Trojan Ivan 44 let, Zabukovič vd. Brandolin Uršula 85, Škerjanc Anton 24. * Trst. — Statistični podatki za ljudsko gibanje tržaškega mesta so sledči: v aprilu je umrlo 266, rojstev je bilo 338 (prirastek 72) v ostali provinci pa je umrlo 177, rojstev je bilo 89 (primanjkljaj 160), v maju je v mestu umrlo 302 osebi, rodilo se 257 (priman jk. 45) v provinci je umrlo 161, a rodilo se je 80 (primanjk. 81). * Trst. — Listi so prinesli razveseljivo vest, da bodo v najkraješm času pripeljali iz Abesinije 27.000 kg kave, ki jo bodo prodajali po vsej Italiji. * Trst. — Oblasti so aretirale 27-letnega Konstantina Grahonjo iz Milj. Obtožen je, da je izvršil številne tatvine, tako tudi da je ukradel trafikantinji Klementini Gasvo- Ob Soči jezero kot v pradavnih časih Pred kratkim sta začeli obratovati dve izmed treh turbin velike podzemske električne centrale v Dobral-ju. Dela pri graditvi električne centrale v Plaveh gredo polagoma h kraju. Za to centralo so morali narediti velik jez, ki sega do železniške proge, katero so morali zaščititi z obrambnim zidom za primer, če bi voda le preveč narasla. Nastalo j jezero ki se razteza proti Sv. Luciji od Soči. Iz vode gledajo zdaj drevesa, kar priča, da je bila prej struga nižje, že nekoč, v predzgodovinski dobi, je bilo v teh krajih jezero, ki je segalo do Kobarida in dalje. Voda pa si je izkopala pozneje prekop in se je jezero kmalu odteklo. Prav ta prekop, ki ga je v predzogovin-skih časih izkopala -voda sama, so zdaj spet zazidali in se tako pojavlja prav takšno jezero, kakor je bilo nekoč v teh krajih. Pri teh velikih gradbenih delih pa je značilno to, da so graditelji uporabljaji kolikor se je le dalo, predvsem kamen in beton, le tam, kjer je bilo nujno potrebno, so uporabljali tudi železo. To zaradi tega, ker v Italiji nimajo mnogo železa in bi ga morali uvažati, kar pa ne bi bilo v skladu z načeli avtarkije. V spomin na moža, ki danes vodi usodo Italije, so v notranjosti te električne centrale številni Mussolinijevi napisi. Pi iznanje slovenski moderni umetnosti v tujini Slovenski umetniki so dobili šele te dneve sporočilo, v katerem jim sporočajo, da je višja? italijanska oblast potrdila odkup del, katere je rezervirala za svojo zbirko Gallería d'Arte modema di Milano na razstavi slovenske moderne umetnosti, ki je bila spomladi v Milanu in ki je imela zelo lep uspeh, o katerem smo v našem listu že poročali. Odkupljena so bila za zgornjo galerijo sledeča dela: Krajina iz ljubljanske okolice, olje od Mihe Maleša; Kompozicija, žgana glina od Fr. Gorše-taá nadalje po en lesorez od B. Jak-ca (Mati in hči), Ivana Kosa (Dubrovnik), Toneta Kralja (Krst) in M. Sedeja (Slepec). Tako so v tej svetovnoznani galeriji v Milanu zastopani kot prvi Slovenci in Jugoslovani sploh — omenjeni umetniki s svojimi deli. (Neda vno so trdili, da smo brez kulture in barbari). KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZA VSE BOLEZNI ZDRAVNIKI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Trst zasluži novo radijsko postajo Z ozironi na število prebivalstva je med vsemi italijanskimi mesti Trst prvi po številu radijskih naročnikov in to kljub temu, da je to mesto v tako imenovanem "gluhem območju" in se vse radijske postaje zaradi "nesrečne" lege Trsta slabo slišijo. Tržaeani se zdaj potegujejo za to, da bi dobili še eno lokalno radijsko postajo za en kilovat, ki gotovo ne bi preveč stala. S pomočjo te postaje bi naročniki ujeli vsaj še en državni radijski spored. Vse italijanske radijske postaje so namreč razdeljene na oddajo treh sporedov, ki jih prenašajo določene postaje. Tržačani so vezani samo na svojo postajo, medtem ko druga i-talijanska mesta stoje v območju več postaj. Tako se je, kar je čisto razumljivo in upravičeno, rodila želja Po enakopravnosti tudi v.tem oziru. Radio je namreč sila, ki je ne sme noben narod zanemariti, kajti z njim lahko vzdrzuje najboljše stike med tistimi, ki so ostali v svoji domovi-ni, m onimi, ki so raztreseni po sve-tu in so morali zaradi kakršnih koli vzrokov ostati na tujem in se pod drugačnimi okoliščinami in drugačnimi pogoji boriti za svoj jezik, vero m svoj obstanek. Prijateljsko razmerje .med Jugoslavijo in Italijo bo °rez dvoma mnogo pripomoglo k te-jlU' ')0 tudi ta želja tržaških in drugih Slovencev onstran meje uslišana, saj gre vendar tu za narodno manjšino, tiste države, s katero je I-talija v "najprisrčnejših" odnosih. Dornberžanke odnesle nagrado Tržaške fašistične organizacije so Priredile pred kratkim gospodinjski tečaj. Končal se je s pevskim nasto-^hü1' ^ je bil nekako tekmovanje zborov. Peto nagrado za zborovsko Petje so dobile Dornberžanke. Posebno pozornost so vzbujale na tem tečaju žene in dekleta s Krasa in iz tržaške okolice, ki so prišle tja v syojih slikovitih narodnih nošah. DR- STOJADINOVIÓ IN TOVARIŠI IZKLJUČENI Na seji širšega in ožjega glavnega odbora JRZ v Beogradu ie bil izvoljen za predsednika JRZ g. Dragi-sa Cvetkovič, predsednika vlade in Minister notranjih poslov; dr. Stoja-m°vié in njegovi pristaši pa izklju- Stojadinovič, bivši preds. vlade ceni bo stranke. Vzroki : Glavni od-il poskus dr. kVJana j^tojadinoviča in tovarišev, -načeli neuspelo akcijo, da bi se hít raztrgala, ali da bi ji vsaj »stveno škodovali. Glavni odbor ob- soja tako njihovo interpelacijo v narodnem predstavništvu kot tudi vso njihovo agitacijo proti kr. vladi, njenemu delu in njeni politiki in obsoja tudi, vse poskuse za omajanje discipline v klubu narodnih poslancev in senatorjev JRZ. Na isti seji je dr. Korošec govoril v spomin po-poknemu dr. Spahu: "Dovolite mi gospodje, preden preidemo na dnevni red, da se s tega mesta in ob tej priliki poklonim spominu našega drugega podpredsednika pokojnega dr. Spaha. Mi vsi smo z njim izgubili svojega podpredsednika, mnoga od nas pa tudi dobrega, zvestega in zaupnega prijatelja ter smo z njegovo izgubo dvakrat užaloščeni. Mene so s pokojnim dr. Spahom vezali posebni stiki. Spominjam se ga še za časa, ko je besnela svetovna vojna. Prišel je tedaj mladi dr. Spaho deputacijo v dunajski parlament in se je takrat pridružil našemu jugoslovanskemu gibanju v tedanji Avstriji. Od začetka Jugoslavije je bil in ostal dr. Spaho najzvestejši sin svoje domovine ter je tudi v najtežjih razmerah pokazal z ostalimi istovernimi brati, kako draga in ljuba mu je naša država. Kot človek je bil pokojni dr. Spaho dober, pravičen in značajen, skratka: idealen človek. Kot politik ni nikdar pretiraval. V svojem političnem delovanju je upošteval vse elemente, po katerih je mogel biti vedno nepristranski. Prav zaradi tega moramo takemu človeku ohraniti trajen spomin, ne samo zato, ker je bil naš podpredsednik, temveč tudi zato, ker je imel tako odlične vrline." MINISTRSKI PREDSEDNIK KJOSEIVANOV NA BLEDU Ministrski predsednik bolgarske vlade, gosji. Kjoseivanov, se je na svojem povratku iz Berlina, kjer je bil nekaj dni gost nemške vlade, u-stavil na našem Bledu, kjer ga je pričakoval zunanji minister gosp. dr. Oincar-Markovic, da z bolgarskim državnikom nadaljuje pogovore, ki sta jih imela, ko se je g. Kjoseivanov peljal v Nemčijo. Ko pišemo o Bolgariji in jeni zunanje polithični usmeritvi v sedanjem iz redno važnem in marsikaterem oziru za Balkan odločilnem trenutku, ne smemo preslišati besed, ki jih je bolgarski ministr ski predsednik izrekel pred beogarjskimi časnikarji, ko je nekoliko razkril kopreno, s katero se prostovoljno obdaja, in menil, "da se bo vrednost jugoslo-vansko-bolgarskega prijateljstva --v katerega 011 v globini svoje duše veruje — v kratkem pokazala". G. Kjoseivanov svoje misli ni hotel razvijati dalje, da bi točno opisal okoliščine, ki jih v bližnji bodočnosti pričakuje in ki naj bi prijateljstvo ed obema sosednima bratskima državama preiskusile in mu dale pravo vrednost. Tako nam ne preostaja ničesar drugega, kakor da tudi mi še čakamo in da medtem skušamo iz raznih zunanjepolitičnih dejstev, ici prihajajo, razbrati ono, kar je predsednik bolgarske vlade tajinstveno napovedal. Na sestanku na Bledu 9. in 10 julija 1939 sta bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Gregorij Kjoseivanov in naš zunanji minister dr. Aleksander Cin-car-Markovic po vsestranskem razgovoru o medsebojnih odnosih na Balkanu in o mednarodnem položaju, ugotovila tole: 1. da je korist Bolgarije in Jugoslavije, da v duhu pakta o večnem prijateljstvu nadaljujeta politiko sodelovanja med o-bema kraljevinama; 2. da je v obojestranski koristi, da se ustvari v najkrajšem,času med Jugoslavijo in Bolgarijo čim večje gospodarsko zbližanje; 3. da politika neodvisno- KROJAČNICA MOZETIČ si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si zorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne 0 žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše °de. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji eni. __ Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke Der sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih e "°biš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ge sam! OSO Rl O 5025 (Paternal) — Buenos Aires V sti in nevtralnosti najbolj ustreza koristih Bolgarije in Jugoslavije, kakor tudi miru na Balkanu; 4. da je potrebno, da obe vladi nadaljujeta politiko dobrih in prijateljskih odnosov s sosednimi državami. SPORAZUM S HRVATI Vprašanje sporazuma s Hrvati se po pisanju srbskih listov razvija zelo ugodno. Največ pozornosti je vzbudil članek navadno dobro poučene "Jugoslovanske pošte" v Sarajevu, ki piše, da ni izključeno, da se ne bi sporazum sklenil že v najkrajšem času. Še bolj določno pravi beograjska "Nezavisna tribuna", ki je zelo resen list, da se obe stranki vnovič razgovarjata s trdnim namenom, da se sprava med Hrvati in Srbi sklene in da bivanje vladnega predsednika Cvetkoviča na Bledu ni bilo nobeno letovanje, ampak da je bilo namenjeno reševanju našega največjega notranje-političnega v-prašanja. Razgovori pa so se po trditvi tega lista v tem pravcu vršili tudi na Vukovi Gorici. Značilno se zdi ::Nezavisni tribuni" tudi, da vo- Dr. Maček, vodja Hrvatov clilni politiki še niso šli na dopust in da se prvaki posameznih strank v prvi vrsti pečajo s hrvatskim vprašanjem. Pravi pa tudi, da, čeprav stvar sporazuma napreduje, nikakor ni res, da bi se bilo doseglo že popolno soglasje v vseh podrobnostih. V Ni-šu izhajajoča "Tribuna", ki je glasilo JRZ, pa piše, da se razgovori o sporazumu nahajajo pred koncem in da ne bo treba nanj dolgo čakati. "Danes ali jutri bomo slišali, da je sporazum podpisan, kar nas nikakor ne bo iznenadilo, ker je ta sporazum z ozironi na svetovni položaj postal nujno potreben". PODPORE ZA ZADRUŽNE ZVEZE Predsednik vlade je prenesel na kmetijskega in finančnega ministra pooblastilo o razdelitvi kredita 30 milijonov din na podlagi pooblastil finančnega zalona za tekoče proračunsko leto. Finančni in kmetijski minister sta razdelila podporo na Zadružno zvezo z Gospodarsko zvezo v Ljubljani, ki dobi 12 mili j. din. na Zadružno zvezo in zadružno Matico v Splitu ter na zvezo srbskih po-Ijedeljskih zadrug. i Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega £ konstruktorja FRANCA KLANJŠEK t Marcos Sastre 4363 j Villa Devoto U. T. 50 - 0277 I Ana Clirpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 TRIDESETLETNICA DRUŠTVA 9. julija t. 1. je prosvetno društvo na Ježici pri Ljubljani proslavilo 30-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je vršila na Ježici velika slavnost, katere se je udeležilo mnogo občinstva iz Ježice ter okolice. Pri slavnosti je bil blagoslovljen nov društven prapor. NAŠ ROJAK — ČILSKI POSLANIK NA NAŠEM DVORU V Beograd je prispel čilski poslanik na našem dvoru Esteban Ivovič. Novi čilski poslanik, ki je doma iz Kotora, je živel že dalj časa v republiki Chile ter postal tam tudi vse-učiliški profesor, član komisije za intelektualno sodelovanje ter stalni zastopnik republike Chile v Mednarodnem uradu dela v Ženevi. Italija želi izvoziti iz Jugoslavije več lesa Mnogo večje količine lesa kakor do sedaj bi rada uvozila Italija iz naše države. V prvem polletju je bil določen kontingent za 60 mili j. lir. Ker pa je v Italiji gradbena delavnost silno razvita, se kaže čedalje večja potreba po lesu. Zato je italijanska vlada tudi predlagala, naj bi se mešana jugoslov.-italijanska trgo-i vinska komisija sestala v kratkem ter razpravljala o podvojitvi izvoza našega lesa v Italijo. TKALSKA DELA SRBSKIH KMETIC Posebno propagando bo za prodajo del srbskih kmečkih tkalk v Ameriki priredila predsednica srbsko-ameriškega instituta v Beogradu ga. Grujičeva. Pred dvema tednoma je odpotovala, v Ameriko, kjer bo najprej v Newyorku 11a svetovni razstavi poskušala zainteresirati Ame-rikance ter amerikanski trg za tkalska dela srbskih kmetic. Grujičeva je namreč mnenja, da bodo odlični izdelki našli v Ameriki obilo kupcev, čim se bodo tujci z njimi seznanili. JUGOSLOVANSKA ŽELEZNA RUDA Tri milijone ton železne rude bo v petih letih prodala družba Jugoslovansko jeklo d. d. Nemčiji, Pro-tektoratu, Madžarski in Romuniji. Železna ruda je iz rudnika Ljubija. Samo Nemčija Up od tekoličine dobila milijon ton. Po petih letih pa družba ne bo več\rodajala surove rude v tujino, ker bo v tem času sama izpopolnila svoj obrat tako, da bo vso nakopano rudo doma pretopila v svojih topilnicah. Potem bo prodajala v tujino le surovo železo, surovo jeklo in druge proizvode v primarnem stanju. Tona železne rude se prodaja po-120 din. NAJPRAKTICNEJŠI NAČIN NAKAZOVANJA DENARJA V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Dolgoletna praksa nam daje možnost katerikoli način nakazovanja izvršiti z največjo varnostjo, hitrostjo in ugodnostjo. Nakazani denar bo izročen prejemniku brez kakih odbitkov, a Vam bomo dostavili odgovarjajočo priznanico s podpisom prejemnika in ozna-čenjem dneva izplačila. Izkoristite tudi Vi ta praktični način nakazovanja. Posetite naš Jugoslovanski oddelek v katerem boste vljudno in hitro postreženi v svojem materinem jeziku in v najkrajšem roku. Nakazani denar izplačan: Potom POŠTE, izplačan približno v 25 dneh. „ ZRAKOPLOVA, približno v 12 dneh. „ BRZOJAVA, približno v 6 dneh. Naš način naKazovanja je hiter, varen in praktičen. Izkoristite ga! THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA SLABA PRODAJA VINA Vinska trgovina v naši državi je zadnnje mesece precej opešala. Domače tržišče porabi stalne količine, vendar pa je skoraj popolnoma izostal izvoz v tujino. Pretekla leta sta bila najboljša kupca jugoslovanskih vin Avstrija in Češkoslovaška. Zlasti slednja je kupovala skoraj izključno naša vina. Po propadu obeh držav pa je izvoz vina skoraj pojenjal. Nemci so kupovali in še kupujejo v naši državi ogromne količine drugih predmetov, le vina skoraj nič. Zastoj v trgovini ima nujno svoj kvaren vpliv tudi na cene. Vinogradniki, ki imajo v zalogi še dosti starega vina, se obračajo na me-rodajne oblasti, da bi skušale poskrbeti nov trg za naša vina, kajti tudi letos se obeta ponovno izredna vinska letina. DVE NOVI TOVARNI Dve novi tovarni, prvo za umetno svilo, a drugo za letala, in podobne stroje, bosta postavili dve beograjski delniški družbi v okolici Bosanskega Novega. Prva družba, ki ima naziv "Celofan", bo zgradila veliko tovarno, v kateri se bo predeloval tanin, celofan ter pridobivala umetna svila, umetni bombaž in umetna volna. Druga tovarna, ki jo bo zgradila delniška družba "Majstori", pa bo izdelovala stroje, kolesa, mo-tocikle, avtomobile in letala. Obe tovarni bodo začeli graditi še letošnje poletje ter bosta zaposlili okrog 1000 delavcev. ŽELEZNIŠKA PROGA OD SARAJEVA DO DOBOJA POSTANE NORMALNOTIRNA Ozkot irna bosanska proga od Sarajeva do Doboja bo že prihodnje leto normalnotirna. Nove tračnice so položili večinoma na stari trasi ozkotirne železnice, le pri Zenici so traso spremenili. Dosedanja proga je delala okrog Zenice vijuge ter tako na nekaterih koncih ovirala razvoj mesta in tamkajšnje industrije. Zato so sedaj izdelali nov načrt, po katerem bodo reko Bosno speljali po novi strugi, ki bo ravna, in s tem pridobili dva ovinka, ki ju bodo zasuli. Na novem zemljišču bodo postavili postajo, na drugem pa novo letališče. Taka železnica ne bo več ovirala razvoja mesta. Prekoračenje meje dovoljeno samo po železnici in cestah ga trga beležiti na posebnih sklepnih listih. Potrebni formularji se dobijo pri okrajnih kmetskih vodstvih. Sklepni list ipolni kupec, podpišeta ga pa prodajalec in kupec in sta oba enako odgovorna za pravilno izsta-Vo lista. Sklepni list se nato pošlje okrožnemu kmečkemu uradu, prepis tega lista pa ohrani kupec. Prepovedana zborovanja Tudi letos so na Koroškem prepovedana v juliju in avgustu vsa zborovanja za stranko in vsa njena priključna društva. Izvzete so prireditve oddelka za predvajanje pokrajinskih filmov in akcija "Stari borci govorijo Hitlerjevi mladini". Kakor poroča "Kor. Slovenec", je bila za nedeljo dne 16 t. m. nameravana slovenska materinska proslava v Vo-grčah. Na sporedu so bili prizori, petje in govor. Kakor izvemo, je bila med tem slovenska prireditev v Vogrčah po krajevnem vodstvu stranke prepovedana. V času od 10 julija do 9. septembra bodo klicani "k naboru letniki 1919 in 1920 dalje neklicani letniki 1906, 1907, 1910, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 in 1918. Vpoklicani bodo namestni rezervisti letnikov 1918 in 1919 ter doslej nepotrjene osebe letnikov 1914, 1915, 1916 in 1917. po 10 do 22 din. Poprej so bile cene nizke, pa še kljub temu je volna težko dobila kupca. Čim se je te vrste trgovina začela razvijati, so se takoj prikazali številni prekupčevalci, ki so hoteli zaslužiti na račun kmetov. Kmetje so to uvideli in prodajajo ponavadi blago kar neposredno industriji. PREMOŽENJE SKLADA GLEDALIŠKIH IGRALCEV 10.000.000 din premoženja ima že pokojninski sklad jugoslovanskih gledoliških igralcev. V sklad se stekajo takse, ki jih gledališke blagajne pobirajo od gledalcev z vstopnino vred. Vsega skupaj ima sklad 846 članov. Sklad vodi odbor, izvoljen iz vrst gledaliških igralcev, nadzoruje pa prosvetno ministrstvo. V BEOGRADU SE MNOGO ZIDA Dvesto novih zgradb je zraslo iz tal v Beogradu v prvem letošnjem polletju. Beograd se torej lahko postavi s številkami, ki kažejo, da se mesto tako naglo razvija, kakor skoro nobeno bližnje mesto ne. Če bo šel razvoj tako naglo naprej, ne bo dolgo, ko bo Beograd že štel pol milijona prebivalcev. Sicer so se tudi druga jugoslovanska mesta naglo razvijala po osvobojenju, zlasti Zagreb, Ljubljana in Split, vendar pa tekme z Beogradom ne vzdrži nobeno imenovanih mest. V Beogradu se zazidava v prvi vrsti središče. m Jahia paša v Beogradu 7. julija je prispel v Beograd egiptovski zunanji minister Jahia paša. Na kolodvoru so mu priredili slovesen spremej. Jahia paša je ostal v Beogradu tri dni ter je bilo več sestankov med njim in našim zunanjim in trgovinskim ministrom. Svoj prvi obisk v Jugoslaviji je Jania paša „ v končal v Niški Banji. Namen njego- Za Koroško pristojni alpinistični Vega krožnega potovanja po balkan-reterent javlja, da prekoračenje dr- | skih državah je poglobitev gospodar-zavne meje proti Jugoslaviji ni do- [skih stikov med temi državami voljeno tudi ne članom nemškega ~ alpskega društva. Meja se sme prekoračiti samo po železnici ali državnih cestah s potnim listom. Na gorskih poteh in vobče na gorah je prestop državne meje vsakomur prepovedan. Istočasno je beljaško okrajno glavarstvo z ozirom na dejstvo, da se je v radovljiškem okraju pojavila slinovka in parkljevka odredilo, da je paša dovoljena samo na onih rožanskih planinah, ki so vsaj 1000 metrov oddaljene od državne meje. Koder domača živina lahko, pride v stik z jugoslovansko, je paša sploh prepovedana. Tudi po tem odloku je osebni promet dovoljen samo po določenih cesetah in po železnicah. PREDPIS GLEDE PRODAJE ŽIVINE S 1. julijem je na Koroškem v veljavi predpis, da je treba vsako prodajo goveda in svinj izven živinske- Egiptom. To je Jahija paša potrdil v svoji izjavi. ŽETEV V JUGOSLAVIJI V POLNEM TEKU Žetev je v vsej državi v polnem teku, zlasti pa, v Banatu in Bački. Kal vor so napovedovalci dejali, je letošnja žetev nekoliko slabša kot lani, vendar pa še zmerom bogata. Donos.koruze bo rekorden. Pač pa so kmetovalci letos rabili mnogo manj sezonskih delavcev kakor prejšnja leta zaradi tega, ker so si nabavili stroje. Delo gre tako hitreje od rok. DOBRA CENA DOMAČI VOLNI ^ Cene domači volni so se dvignile, čim je bila naša tekstilna industrija prisiljena kupovati.večino surovin doma. Narodna banka ne daje namreč več deviz v onih količinah kot poprej. V južnih krajih se prodaja volna po 14 do 18 din, v severnih pa x»e< x««x<»:< >ac< >»>: >:♦:< >:♦:< x«< AKO HOČITE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLO VENCÍ PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične itrip, , bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 w-mmHMmammmx- W I » i I B S I i Izjava bolgarskega ministrskega predsednika 4. julija je potoval skozi Beograd predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Gr. Kjoseivanov na u-radni obisk v Nemčijo. Na beograjskem kolodvoru ga je pozdravil naš zunanji minister dr. Cincar-Marko-vič, ki ga je za tem spremljal v salonskem vagonu do Sremske Mitro-vice. Tu sta se oba državnika, medtem ko je vlak stal na postaji, sprehajala po peronu. Ob tej priliki sta dala domačim in bolgarskim časnikarjem krajši izjavi. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov je dejal: "Jaz sem eden največjih pobor-nikov jugoslovansko-bolgarskega prijateljstva, ker bo ravno v teh dneh to prijateljstvo pokazalo svojo največjo vrednost, čim težji bodo dnevi, tem čvrstejše bo tudi prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo." IZSUŠITEV MOČVIRJA PRI PANČEVU Okrog 60.000 hektarov izredno plodne zemlje je pridobila država z izsušitvijo obraznega predela Donave blizu Pančeva. Poprej je Donava ob vsakem večjem dežju preplavljala ves predel, ko se je pa odtekla, so ostala močvirja, v katerih so se kotile milijarde komarjev. Končno so začeli leta 1929 obrežje izsuševati. Proti reki seo zgfradili zaščtini zid, znotraj pa prepregli vso zemljišče s prekopi, a posebne črpalke so metale vodo v Donavo, Nedavno so bila dela končana, močvirje je izsušeno, a zaščitni zid brani vodi dohod. Vsa dela so veljala skoraj 300 milijonov din, ki so šli iz državne blagajne. Pridobljeno plodno zemljo, ki jo cenijo na vrednosti poldruge milijarde dinarjev, bo država večinoma razdelila med prostovoljce. POŽIVITEV TRGOVINE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Trgovinska izmenjava med našo državo in Italijo se je v prvem polletju letošnjega leta zelo poživila. Italija je izvozila v našo državo raznega blaga, kakor: bombaž, umetno svilo, avtomobile, dele letal, povrtni-no za okroglo 113 milij. lir, medtem ko je naša država izvozila v Italijo blaga (les, žito, koruzo, živino) za 87 milij. lir. Tako so se trgovinski-posli med obema državama povečali v navedeniem razdobju za 30%. NEPISMENOST MED HRVATI V BOSNI 19.000 nepismenih Hrvatov v Bosni se je lani naučilo čitati in pisati na tečajih, ki jih je priredilo znano prosvetno društvo "Napredak" po Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se DANIEL KOSIČ Villa Devoto Ul. Calderón 3098 vsej Bosni. "Napredak" je razdelil med nepismene v dveh letih skoraj 36.000 abecednikov, 20.000 božičnih in velikonočnih knjig, več tisoč ra-čunic in drugo. Občnega zbora društva sta se udeležila tudi predsednik Seljačke Sloge, Ilerceg in predsed1-nik Društva ABC za pobijanje nepismenosti Pecikovic. KONCERT ŽENSKEGA AKADEMSKEGA ZBORA 7. julija je bil v veliki, do kraja razprodani filharmonični dvorani koncert Ženskega akademskega pevskega zbora pod pokroviteljstvom soproge bana dravske banovine gospe A. Natlačenove. Dekleta so pridno vadile vso zimo ter so se v zgodnji pondadi lotila težavne naloge, ki so jo uspešno absolvirala: naštudira-la so program, v katerem smo srečali kompozicije Gallusa, Osterca, Brav-hičarja, M. Tomca in Fr. Marolta Za prvi nastop tega zbora je v Ljubljani vladalo po pravici veliko zanimanje, kajti ni nam znano, da bi kje v sosednih deželah in drugod po svetu š_e obstojal podoben samostojen ženski pevski zbor.'Nastop mladega inteligentnega zbora je z delavno prisotnostjo našega najboljšega zborovskega dirigenta Franceta Marolta le še pridobil na svoji privlačni moči. Kljub datumu, ki je za koncertno sezono dokaj nenavaden, je bila dvorana razprodana. Pevke so pokazale izredno dober interpre-tácijski smisel poleg zelo dobre tehnično pevske šolanosti. BEOGRAJSKI DIJAKI V LJUBLJANI 6. julija je iz Beograda prispela v Ljubljano večja skupina beograjske trgovske mladine z namenom, da si ogleda lepote in zanimvosti naše slovenske zemlje. Skupino dijakov, po številu 35, ki so absolvirali višjo trgovsko šolo, vodijo prof. Stevan K. Jovanovic in člana šolskega odbora gg. Milorad Djorovic ter Živko Čolovic. borski meščan je postal znan zadnje čase zaradi svojih zvez z močno taj-1 no inozemsko organizacijo. Povzročil je namreč nčkaterim svojim mariborskim znancem v inozemstvu ve-ltttfe tteprilike ter bi bili skoraj izgubili svoja dobro idoča zastopstva. Tudi ta meščan je bil v seznamu prostozidarske lože v Gradcu ter je izgubil sedaj svoje zaupno mesto pri omenjeni organizaciji. Pa še druge posledice so se sedaj pokazale. Nekateri mariborski meščani so bili člani tukajšnjega Rotary-kluba. Ker pa je tudi rotarijstvo v Nemčiji prepovedano, so iz previdnosti — za vsak primer — izstopili tudi oni iz rota-rijskega kluba v Mariboru. Prav tako je nastala kriza v znani mariborski "Šlarafiji". To so posebna društva pivskih bratcev, ki so bila nekdaj v Nemčiji močno razširjena, sedaj pa so prepovedana. Zaradi tega izgublja tudi mariborska Š1 ara-fija večino svojih članov ter bo menda v kratkem popolnoma likvidirala. NEPRIJETNOSTI NEKATERIH MARIBORSKIH MEŠČANOV Mariborski meščani, ki niso slovenske narodnosti, so že prel vojno bili včlanjeni v raznih odličnih društvih v Gradcu. Posebno imenitno je bilo biti član graške prostozidarske lože. Tudi v povojni dobi so ostali člani te lože. Potem pa je prišel v Avstriji prevrat, ki je zadel tudi prostozidarske lože, ki so v Nemčiji razpuščene ter prepovedane. Saj so bile vse prostozidarske lože pod vodstvom Judov ter so imele zveze s svetovnimi judovskimi veličinami. Ni čuda, če je v Nemčiji sedaj zaprta pot do kariere vsakemu bivšemu članu prostozidarskih lož. Ista u-socla je zadela tudi avstrijske lože. Le da tam dolgo časa niso dobili seznamov članstva vseh teh lož. Nedavno pa so dobile nemške oblasti v roke seznam članstva graške lože. Ta seznani je bil poslan Gauleiterju Bürcklu in posledice so bile prav neprijetne. Cela vrsta mož, ki so do tedaj zavzemali vodilne pozicije, se je morala umakniti ter so postali spet navadni smrtniki. Usoden pa je bil seznam tudi za več Mariborčanov. Enemu je preprečil, da bi bil postal docent na vseučilišču na Dunaju. Bii je poklican iz Maribora na Dunaj, pustil je tukaj dobro prakso in bil bi sedaj že imel službo na univerzi, če ne bi bilo fatalnega seznama, v katerem je bilo zabeleženo tu-din jegovo ime. Drugi imenitni mari- PRISPEVEK PROSVETNIM DRUŠTVOM V SLOVENSKI KRAJINI Kraljevska banska uprava je dodelila prosvetnim društvom v Slovenski Krajini lepe prispevke za postavitev prosvetnih domov in opremo društvenih knjižnic. Prosvetna društva, ki so bila deležna podpore, so dokazala s svojim delom, da sores vredna in potrebna pomoči od strani oblasti. Kajti prosvetna društva so v SI. Krajini žarišče pro-svetno-kulturnega dela, kjer se mla-dinta vzgaja po krčanskih naščelih v ljubezni do svoje rodne slovenske-prekmurske 'zemlje. V prosvetnih domovih se mladina vzgaja v zavedne Slovence in ponosne Jugoslovane, ki nad vse cenijo in ljubijo svobodo v svoji domovini Jugoslaviji. Prosvetni domovi in člani prosvetnih društev stojijo in bodo stali kakor granitna stena proti vsakemu tujemu in protikrščanskemu vplivu» V DAR DOBJTE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v bar/ah. Odprto tudi ob nedeljah. A tel i e MARKO RADAU Facundo Quiroga 132o U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Petindvajsetletnica vojne napovedi Srbiji 25 letnice, ko je bila na posvetu vodilnih avstro-ogrskih državnikov sklenjena vojna napoved Srbiji, so se spominjali prestolniški časopisi 7. julija. Po sarajevskem atentatu na prestolonaslednika je dunajska vojaška kamarila takoj sklenila predlagati vladi vojno napoved Srbiji, češ da je prišel tedaj primerni tre-notek, da se mala slovanska država uniči. Sprva se je madžarski ministrski predsednik Tisa protivil vojni, pozneje je pa odnehal, nakar je bilo na ožji vladni seji 7. julija 1914 sklenjeno, da se pošlje Srbiji tyko oster ultimati da ga Srbija ne bo mogla sprejeti, nakar bo sama od sebe sledila v85na napoved. Da bi pa svet zavedli v zmoto, so se takrat vsi vodilni ministri odpravili z Dunaja in odšli na običajni letni dopust. Dejansko je bil ultimat izročen srbski vladi šele 23. julija. POLITIČNA PROPAGANDA V SREDNJIH ŠOLAH O tej stvari so govorili na svojem kongresu jugoslovanski gimnazijski profesorji, ki so obrnili pozornost nauČnega ministrstva in vse javnosti na politično propagando, ki jo vršijo nekatere stranke med srednješolsko mladino. Očividno gre za komunistično propagando na eni in agitacijo fašističnih elementov na drugi strani. Profesorji govorijo tudi o neki propagandi, ki se širi iz inozemstva in ima namen, da bi omajala v mladini zaupanje v moč naše države. Profesorji so priporočili ministrstvu primerna sredstva zoper tako vplivanje na mladino. Zdi se, da je ta propaganda najmočnejša med srbsko šolsko mladino. I Empresa "Premier"! * Avda. DE MAYO 1035 - 5" Piso f U. T. 38 - 3564 Construya 6 Refaccione su casa Pagaderos en mensualidades. Hipotecas de 1 a 30 años. Capital 6 Provincia. Trámites rápidos -------------r muí TII1IWIW !■" Začudeni Matevž Ali slišim prav ali ne, je posluhnil v soboto stari Matevž. In vendar je res. Da so se razkorajžili šentjakobski, to je prav in vr edu. Naj le por trkavajo. Saj je jutri Jakobova nedelja, ee se nisem v pratiki zmotil. Toda kaj je udarilo mežnarja na Brdu, ki ima svoj glavni praznik za Lovreneovo nedeljo, to mi pa res ne £i'e v glavo. Toda Matevževega začudenja še ni bilo konee. Saj se je oglasilo slovesno potrkavanje tudi iz Podgorja, iz Gore iz Vrha'iz Ravnika iz Smrečja..Vsepovsod so potrkavali, da je bilo veselje in je tudi bil vesel Matevž, kateremu nekdaj noben zvon ni visel previsoko, da ga ne bi šel pogledat in potipat od blizu. Bil je eden tistih slovenskih fantov, ki Je v vsakem kraju najprej pogledal zvonik in tudi stopil vanj. "Od kod hi pa naj kaj videl", tako je presodil, "če ne iz turna. Zato so ga pa postavili". Toda Matevža je vse tisto minilo. Še po bregu navzgor do domače cerkve ga je zdelavalo, pa bi plazil v zvonike. Ne, ne zmorem več, je žalostno pomislil, ko so se mu kar nehote začele premikati roke za pritrkavanje. Pa vendar bi rad vedel, zakaj toliko zvonenja danes. Počasi je stopical v hišo. Posegel Je na polico nad vrati in dosegel pratiko. Kmalu je spet sedel na klopi pred hišo in iskal med rdečimi in črnimi svetniki. "Nič ne vem, kaj bi bilo. 29. julij 3e danes. Sveti Jakob, sveta Ana to ze, toda to je vsako leto, letos pa je menda le nekaj posebnega", tako je Ogibal in brskal po pratiki. No stric Matevž, kaj pa iščete? se •le ogiasila potovka Mina, ki je prav tisti hip stopila izza vogla. Veš Mina, svet je danes vse drugače. Ne vem kaj se godi. Povej mi »o, zakaj pa danes tako slovesno zvone vsepovsod. Kot da je jutri največji prazniki in vendar bo to le za svetega Janeza in sveto Ano. Zakaj pa tudi na Brdu, lovrenški in vrhovski in gorjanski in- ravniški? Dajte mi sem pratiko stric, pa vam bom pokazala. Poglejte tukajle: 'V dneh od 25. do 30. julija je v Ljubljani svetovni kongres Kristusa Kralja. Glavna slovesnost pa v nedeljo 30. julija. Prejšnje dneve bo- do zborovanja posameznih stanov." Tako je bral Matevž in se zamislil. Sedaj razumete stric? Da, vidite, zato potrkavajo danes pa ne samo pri nas temveč po celi deželi od Triglava pa doli čez Gorjance in tam od Mure pa do Javomika. Hm, čudna stvar, je razmišljal stric Matevž. Da bo kongres Kristusa Kralja. Le na pol razumem, kaj se to pravi. Da bo veliko ljudi skupaj prišlo in da jih kliče Kristus Kralj. Ne vem, kako naj to razumem. Ali bo že prišel k sodbi, Mina? Saj še ni konec sveta. Stric, malo manj kot konec. Torej ni še konec. To pa rečem, da bi bilo zares dobro, da bi Kristus sam sklical eno zborovanje, na katerem bi mu človek lahko vse povedal, kar se po krivici godi. Le poslušaj Mina, jaz bi mu imel mnogo povedati. Zatožil bi tistega Lipniko-vega poba, ki mi je tepke oklatil, o-nega mešetarja Jerača, ki mi je jalovo kravo za dobro prodal... oj dosti bi mu imel povedati, saj ljudje mi tako nočejo dati pravice. Verjamem stric, da bi imeli mnoge pritožbe. Toda tisti kongres ne bo na ta način, da bi prišel Kristus Kralj in sprejemal pritožbe. To bo na sodn j i daii, ki pravijo, da ni več daleč. Sedaj gre za druge stvari. Jutri gre vse v Ljubljano. Zakaj ne greste še vi stric. Star sem, Mina. Noge me ne nesejo več. Boste pa prisedel in se peljal. Saj Mlinarjev Janez pelje z velikim vozom. Ka] mi poveš, Mina. Da bo šlo veliko ljudi praviš. Pa še koliko! Saj pravim, da gre vse. ■Čudim se samo, kako da niste vi še tega nič vedeli. Kaj bom vedel. Za nove stvari se kaj malo menim. Moja Neža je pa ravno taka. Če bi mi ti tega ne povedala, pa bi šlo mimo mene. Sedaj me pa res mika, videti, kako bodo napravili tisto s Kristusom Kraljem. In veliko ljudi praviš da bo? Strašnega ljudstva. In od vseh krajev in vseh dežel. Še iz Amerike pridejo. Saj tako se spodobi. Saj Kristus je prav tako kralj tam kot tukaj. Za vse krščene in nekrščene mu gre ta pravica, tako se zdi meni, je modroval Matevž. Pravica mu gre, samo nočejo mu je priznati vsi. Lahko jih je sranr pa tudi kesali se bodo tega kmalu, tako se meni zdi. Čudne reči se slišijo danes. Tisti prezidenti, ali kako jim že rečejo in Mussolineti in Hitlerji so dali ven čisto drugačne postave kot so bile stare, ki so se držale božjih postav. Da oče in mati nimata pravice nad otroci, ampak da so državni, da naj jih država uči, da jih uče taki, ki nobene vere nimajo. In še to pravijo, da se krščanski nauk ne sme v šolah učiti po svetu. Pri nas ni tega, drugod pa je res, stric. Tako, da. Pri nas praviš da še ni. Hvala Bogu. Pa je žalostno, da je tako drugje. Kaj misliš Mina, ali more biti iz tega kaj dobrega? Kaj dobrega? Saj se že lahko vidi. Včasih ni bilo treba nobenega žan-darja. Eden je bil dosti za celo glavarstvo. Danes pa pravijo, da je v Ameriki na vsakih 5 ljudi potreben en policaj po mestih, tako hudobni so ljudje postali. Policaja se še boje, Boga pa že nič več. Saj pravim, da drugače ne more biti, kjer ni Boga. In praviš, da celo otrokom hočejo skriti Boga in ne pustijo, da se jih poduči v veri. In prav veliko je iakih dežel danes. In še vse! druge reči, ki se danes na svetu gode. Kot da ni nobene božje zapovedi. Ali verjamete stric, da je ponekod ljudi, ki žive slabše kot živali. Zakon, poroka v cerkvi jim je deveta briga, oblačijo se pa ženske tako, da je poštenega človeka kar sram. In kaj delajo z delavskimi ljudmi po mestih po fabrikali in z deklami po gosposkih družinah! Stric, to so čudne stvari, o katerih se preje ni nič slišalo. Pa praviš ti Mina, da je veliko 'tistih ljudi, kateri se tako obnašajo? Veliko, veliko. In k maši tudi malo hodijo, stric. Včasih je bilo drugače. Včasih da. Danes se pa ljudje po zraku vozijo in z vozovi brez konj in streljajo s kanoni. To je res nekaj, Mina. Toda vrabci so se že davno preje vozili po zraku in vrane, pa zato niso postali prevzetni. In oblaki se tudi brez konj vozijo. Tisto ni nič, če so tudi ljudje nekaj novega izumili. Bogu niso prehiteli. In pravijo, da žive v velikih hišah. Tisto pa tudi. Tako so visoke kot gore. Pa pravijo, Mina, da vseeno ni dosti strehe za vse. Čudno. Tako veli- ke hiše, pa so onega Jernača, ki je delal v fabriki, vrgli na cesto, ker je imel otroke, tako mi je pravil neki dan Boštjan. Ljudje, tako učeni, pa tako delajo s siromakom! Bog pa vsem daje zastonj vode in zraka in za vse tudi dovolj zraste kruha. Prav imate stric. Toda nekateri pa hočejo ves kruh za sebe in ga za druge ne ostane. Vidiš, vidiš, Mina! Prav imajo v Ljubljani, da so sklicali tisti kongres. Jezusova postava je bolj prava kot so pa tiste, s katerimi kradejo bogati revnim, ki mečejo iz velikih hiš na cesto Jernača zato, ker se njegovi otroci malo bolj razgibajo in kričijo po hiši. Kaj pa naj drugega delajo otroci.... Jezusova postava je zares vse bolj modra in koristna. Da je treba ljubiti bližnjega kot samega sebe, tako naroča. In otroke jg Jezus imel rad, jih ni metal na cesto. Odpuščal je grehe in bil z grešniki usmiljen, toda hinavščine ni trpel. Danes, stric, je to drugače. Tisti, ki zna hudobijo dobro skriti, velja za poštenjaka, čeprav je poln hudobije. Že razumem. Zato ker na skrivnem vidi samo Bog in tega se pa nič ne boje. Kaj pa ti ljudje sploh mislijo! Ali ne vedo, da bodo tudi morali umreti? To vedo. In kaj vse počno, da bi si življenje podaljšali. Neumnost. Jaz bi pa rad že umrl. Saj to po smrti stokrat lepše. Vidite stric, kako čudno je svet zmešan. Nebesa pravijo, da bi kar vrabcem prepustili. Je pa tudi takih, kateri si kar življenje končajo. Nič ne pomislijo, da jih tam čakajo še bolj hude stvari, kot je tisto, česar se boje tukaj. Vidiš Mina. Svet gre po zlu. Bolj ko so študirani, bolj narobe gre ljudem. Pravijo, da danes vse delajo z mašinami. Kako lahko bi torej človek počival. Pa pravijo, da morajo v nedeljah delati... Drugi pa dela dobiti ne morejo. Ti Mina nisi poznala gospoda Antona. To je že dolgo. Oni so tako rekli: kadar bo ljudi sram odkriti se, ko bo poldne zvonilo, tedaj bo na svetu slabo. In mislim, da se tisto sedaj na svetu godi. Res je tako stric, kot pravite. Zato pa razumem, da je potreba ljudi prepričati, da se po taki poti ne pride naprej. Prav imajo. Mina! Prav zares, da bi tudi jaz hotel iti v Ljubljano in tam kaj povedati vsem. Saj sem že star in bi jim lah- ko kaj pametnega povedal in bi jih skušal prepričati, da je v prid ljudem samo tisti nauk, ki ga je učil Jezus. Njega je zares treba za kralja postaviti. Kaj bi pa vi stric povedali, to me pa zanima. Kaj bi povedal? Počakaj, da pomislim ... Aha. Že vem. Tisto bi povedal, kar je Jezus sam povedal takrat ko je imel kongres na gori Tabor.. Čakaj. Da, že vem: Blagor ubogim.... Da, da. Osem blagrov W jim povedal. Gotovo jih ne znajo več. In prav zares Mina. Tako me ima, da bi šel. * Ko so na večer zagoreli kresovi po vseh vrhovih daleč naokoli in še enkrat opozorili vso deželo na veliko slovesnost naslednjega dne, je tudi v Matevžu dozorel sklep in je naročil Neži, naj mu pripravi nekaj prigrizka. "Predno umrjem bi še rad videl enkrat Ljubljano, še bolj bi pa rad videl tisti veliki shod na čast Kristusu Kralju ¿n tudi povedal bi rad kaj tistim, ki so čisto pozabili, da na tem svetu ži\imo za to, da bi se na večnost prav pripravili". In tako je tudi bilo. Matevž je ostal mož beseda. Janez Hladnik CERKVENI VESTNIK •30. julija ob 10 uri slovesna sv. maša v Floresu Rivadavia 6950 v baziliki svetega Jožefa. Ta dan je zaključni dan ljubljanskega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, katerega bomo mi proslavili tukaj s to slovesnostjo. Pri maši bo zapel naš moški zbor in bo med mašo tudi primeren nagovor. Molitve bodo na Paternalu. 6. avg. Maša na Paternalu za Jerneja in Avgusta Milharčič. Molitve na Paternalu. 20. avgusta se vrši velika prireditev na Azceunagi 159. Začetek točno ob 3 'uri. Janez Hladnik ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 148 Vi tudi ne slutite, kako me je va-*e vprašanje zabolelo, — dotaknili fcte se moje rane, katera se mi ne bo nikdar zacelila, — dotaknili ste se rane, ki jo moram skrivati pred neko osebo. Oh, doktor, vi ste zdravnik, moder, vesten in slaven zdravnik, — °iar zares ni zdravila za bolno srce? —1 Takšnih zdravil pa mi zdravniki ne predpisujemo, —, odvrne doktor Betalesi. -— Kaj naj storim? Ko bi človek vedel, kaj naj bi storil? — vzklikne Potemkin. •— Zato mora imeti človek samo malo poguma in volje, — odvrne francoski zdravnik, njegov glas pa zvenel mehko in nežno. Ali pa mora pozabiti; če pa to ni mogoče, če si ne more iztrgati iz sr-ca spomina na to, kar se je nekoč zgodil o, tedaj mora imeti toliko poguma, da živi za ta svoj spomin in da napravi iz preteklosti sedanjost, ee mu je to mogoče. Potemkin ga) pogleda. — Da bi napravil iz preteklosti sedanjost, _ oh, prijatelj, če bi bito to mogoče! v Potem pa se je hitro obrnil ih od-jfel proti vratom svoje spalnice. .""Na pragu pa se je usta v jI, sé obrnil k zdravniku, ki je nepremično stal sredi sobe in mu dejal: — Lahko noč, prijatelj — pravkar ste mi rekli nekaj,''o* čemer semj ze ninogo ,razmišljal in na kar Met Jon, neha)misliti ^{ftavítíiz . teklosti sedanjoSjSt,..sanio malo volje 'n Poguma imate L pop«- noma Prav — to bo zacelilo mojo ; rano. .pez trenutek je izginil, -- vratn "■'''""Ve spalnico pa so se za njim zaprla. Doktor Betalesi je prisluhnil. — Ni zaklenil vrat, — je zašepe-tal. — Že danes — Da, danes! Francoski zdravnik je odšel v svojo spalnico, v majhni vrtni hišici se je vse umirilo. Potemkin je stopil k oknu, zazrl se je v vrt, ki ga je obsevala bleda mesečina. Že dolgo ni bil tako razburjen kakor nocoj. Nocoj se je zopet spomnil na svojo mladost, še več, zdravnikovo vprašanje ga je zadelo sredi srca, — spomnil se je na Elizabeto in njegovo srce je vedno hitrejše udarjalo. Razen tega je opazil, da deluje bližina mladega francoskega zdravnika nanj zelo čudno. Doktorja Betalesija je vzljubil že v prvem trenutku. Ta mladenič je nanj čudno deloval, — Potemkin si ni mogel razložiti čuvstev, ki so ga navdajala, kadar je bil v zdravnikovi bližini. Naposled pa ga je premagal spanec, zastrl je okna z zavesami, prižgal sveče in se jel slačiti. Čez nekaj trenutkov je ležal v svoji svilnati postelji. Zaprl je oči, zaspati pa ni mogel. Tisoči misli so mu rojile po glavi, vedno je videl Elizabeto, — svojo nekdanjo zaročenko. Kje je bila in kje je sedaj živela ta ljubljena žena? Ali jé sploh še živa. Kaj se je z njo zgodilo od tistéga ?dne,lj¿0 se mu je približala kot ba-Ironitfa Elv? K.fe'fje je nahajala? Zakaj se ni vrnila k njemu? Mar je ljubezen iz njenega srca izginila? Potemkin je skoraj zavpil, ko se • je spomnil te možnosti. Naposled pa ga. je premagal spa- :nec in Potemkin je. zadremal. V polsnu sanjamo po navadi naj-razločnejše in tudi najslajše. In zopet je videl Elizabeto v njeni preprosti obleki, kakršno je videl takrat, ko je bila še njegova zaročenka. Sleherni večer je tajno prihajal k njej, čeprav samo za pičlo urico. Oh, kako so bile tiste urice sladke in srečne! Čeprav je bil prej nezadovoljen s svojim položajem, čeprav se je moral boriti s pomanjkanjem in z bedo, — vendar je iz tistih ur črpal novih življenskih moči, — srečen je odhajal od nje, na svojih ustnicah pa je še čutil Elizabetine vroče poljube. Vedel je, da bo enkrat napredoval in da bo napočil čas, ko se bosta z Elizabeto lahko poročila. Da, to napredovanje je prišlo, prišlo pa je mnogo prej, kakor ga je .pričakoval, poročnik Potemkin je čez noč postal general-major, — toda on ni bil srečen. Carica je bila neprenehoma pri njem, obsipala ga je z zlatom in z odlikovanji, dala mu je vsega, česar si more zaželiti človeško srce, — samo nečesa mu ni mogla dati — sreče! Katarina ni bila Elizabeta Voron-cov, — samo Elizabeta, je lahko osrečevala. Katarina pa ga je mogla samo obdarovati. Toda tako strašno je onesreeil K-lizabeto! Oh, Bog, bilo mu je, kakor da jo je zagledal na pragu. — Da, to je bila ona — bila je oblečerp v sivo obleko, prav takšno karšno jo je tisočkrat videl v hiši njenega deda. Oh Bog, kako bi mogel človek tako živo sanjati! — Potemkin bi bil prisegel, da se je Eliabeta sedaj počasi bližala njegovi postelji. Sedaj je stala poleg njega, vsaj zdelo sé mu je tako. Elizabeta se je sklonila k njemu. Videl je solzo' v njenih očeh, za- zdelo se mu je, da čuti njen dih. — Elizabeta! — je zašepetal Potemkin v snu, — oh, moja ljubljena Elizabeta, — ali si zares ti to? Elizabeta mu položi svojo roko na vroče čelo, pogladi ga po laseh, kakor je to mnogokrat storila, potem pa ga je ss vojimi solznimi očmi žalostno in resno pogledala in mu za-šepetala: 'Elizabeta Voroneov — Aleksander Potemkin neločljivo združena." Ha, napis v prstanu, — njegova prisega, ki jo je tako nesramno prelomil še isto noč! Potemkin plane in strese z glavo. Ne, — mar ni več sanjal: Mar se v sobi ni zares nahajala neka vitka žena? Potemkin si potare oči — razločno je videl Elizabeto, ki je sedaj prispela do praga--obrnila se je še enkrat — sveti Bog, to je bil njen obraz, torej kljub vsemu — le ni sanjal? — Elizabeta — Elizabeta — ali si ti ali pa je tvoj duh? — Govori, ljubljena — govori — rotim te! — Neločljivo združena! — je zaslišal s praga. Vrata so se tiho zaprla — prikazen je izginila. Potemkin omahne na blazine. — Bolan sem, — je zastokal Potemkin in se prijel za sence, — bolj bolan sem, kakor pa sem mislil. Vidim prikazni, ki jih ni. — Oh, Bog, — kaj bo še z menoj? Nemirno se je začel valjati po postelji, — zaspal je selé takrat, ko je luna izginila rega prijatelja. Pogledal je mladega zdravnika, čudil se je, da je bil doktor Betalesi tako bled. — Zdi se mi, da tudi vi nister dobro spali, — reče Aleksander Potemkin. — To je vedno tako, — odvrne zdravnik, — kadar spim prvikrat v tuji hiši. — Kako pa ste spali vi, Visokost ? — Zelo slabo, prijatelj, mnogo sem sanjal. Sedaj pa zajtrkujva, vidim, da je miza že pogrnjena. — Zjutraj je bil sluga tukaj in prinesel zajtrk, — reče doktor Betalesi. — Ali smem prosit, doktor — sedite, da bova zajtrkovala. 131. POGLAVJE Povesti o lepi Georgijki. Po zajtrku je knez Potemkin predlagal mlademu francoskemu zdravniku, da bi šla v park na iz-prehod. Vreme je bilo zelo lepo in kmalu sta se knez in mladi zdravnik izpre-hajala pod košatimi drevesi. Živahno sta se pogovarjala, Potemkin je občudoval duhovitost mladega Francoza, čudil se je njegovi ostri sodbi o sodobnosti in njegovi izobrazbi. Najbolj i>a se je Potemkin čudil nečemu, kar se je zgodilo med njunim sprehodom po parku. Sprehajiila sta se po gozdu in zašla vedno globlje, na neki jasi pa sta nenadoma opazila dvoje otrok, deklico, ki je bila stara kakšnih sedehi Ko se je zjutraj zbudil, je bilo že let in petletnega dečka. Brala sta lUÚ/JI deset. V salonu je bilo popolnoma tifió'. Ali je doktor Betalesi tudi še spal? Potemkin se pogleda v zrcalo, potem pa stopi v Salon. Mladi francoski zdravnik je sedel pri oknu in čital. Potemkin ga pozdravi kakor sta- e. rnftffWka sta bila siromašno oblečena, -brez dvompsta bila iz sosedne vasi. Imela sta majhne košarice, v katere sta metalašrdeče jagode, ki sta jih utrgala. Potemkin je zamišljeno hodil poleg mladega francoskega zdravnika. SLO VEliS I H T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Stari hlapec pripoveduje Janezek je bil na počitnicah pri teti, ki je imela veliko posestvo na deželi. Še nikoli ni bil na deželi, zato mu pač ne smete zameriti, če je vsak dan odkril nova čudovišča, ki se mu o njih v mestu niti sanjalo ni. Tako je lepega dne stopil tudi v konjski hlev. Ko si jeo gledoval konje, je opazil, da imajo najrazličnejše barve. Radovednost mu ni dala miru in povprašal je starega konjskega hlapca, ki je v kotu blaženo žulil svojo pipo: "Stric, zakaj so pa konji tako pisani?" Starec se je nasmehnil in začel pripovedovati: "Ko je Stvarnik ustvaril konje, so se morali pred njim postaviti v vrsto. Natančno si jih je nato ogledal, da bi videl, ali ni morda česa Mladinski kotiček Kmalu so dobili vsak svojega gospodarja. Stvarnikovi lonci z barvami, po-mazani zunaj in znotraj, pa so ostali pozabljeni tam, kjer jih je Stvarnik pustil. Nekega dne se je priplazila tja mlada mucka. Bila je siva kakor vse druge mačke. Ko se je tako plazila med lonci za drobno miško, se je koža drgnila ob lonce in sivi barvi se je primešala še črna, bela iu rumena barva. Drugim mačkam jubila mucka s pisanim kožuščkom na vso moč všeč. Hitro so še same pohitele k lončkom za barve. Neka mačka se je tako dolgo vrtela okoli lonca s črno barvo, da je postala črna kot vran. To pa vendar ne gre, da bi imela samo eno barvo, ko so pa druge tako pisane, si je mislila in skočila je še k loncu z belo barvo ter pritisnila glavo k njemu — tako, da pozabil. Zadovljen je bil s svojim ima še danes belo liso na glavi. Nedelom in je že hotel konje, sive, kot katere starejše mačke pa so bile paso bili, poslati na zemljo. metnejše in niso hotele posnemati Toda konji niso bili zadovoljni, norčavosti mladih muck. Te so osta- 1 le sive do danes. Eden izmed njih je stopil pred Stvarnika in ga prosil, naj mu kožo pobarva črno. Potem bi ga njegov gospodar lahko jahal tudi ponoči in nihče ga ne bi opazil. Ko je to slišal drugi konj, se je obrnil k Stvarniku in ga prosil, naj mu napravi belo barvo. Domači bi potem njegovega gospodarja pri sončni luči že od daleč spoznali. Opogumil se je tudi tretji konj in prosil Stvarnika, naj ga pobarva z belo in črno barvo, da bi ga gospodar lahko jahal podnevi in ponoči. Potem so se kar po vrsti oglasili še drugi nezadovoljneži: eni bi bili radi rumeni kot žito, drugi drugi rjavkasti kot drevesna skorja, tretji spet pisani kot gozd v jeseni. Divjačini pa konji na noben način niso hoteli biti podobni. Stvarnik je ukazal prinesti barve, ki so še ostale, ko so ptici dobili vsak svojo barvo, in je pobarval konje po nihovih željah — takole, glej, kakor jih vidiš zdaj! Ta je lisec, ta je belec, ta je rjaveč, ta šareč in ta vra-nec. Konji so zdrveli v svobodo, kjer je bila miza zanje že pogrnjena. Ko so mačke tako barvale svoje kožuhe, so se od nekod priklatili psi. Komaj so zagledali svoje stare sovražnice mačke, so se zakadili vanje in med lonci z barvami se je začel divji lov. Tako so tudi psi dobili pisane kožuhe. Bog je zaslišal živžav in stopil je pogledat, kaj se godi. Lahko si mi- Ugodna prilika za čitatelje Slovenskega Lista Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225. Avda. SAN MARTIN 2700 U. T. 59 - 0504 (Nasproti pošte) sliš, kako se je razjezil, ko je videl to razdejanje. Pograbil je lonce in zlil vse barve na zemljo. Nastale so rdeče, rjave, črne in bele mlake. To je bilo poleti. Huda vročina je vladala. Prišle so krave in legle v mlake, da bi se malo hladile. Tako so tudi krave dobile razne barve. Kar v kravji hlev pojdi, pa boš videl, da je res!" je stari hlapec končal svojo zgodbo — in Janezek mu je do zadnje pike vse verjel. OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre) GARMEN- -Wberia 'DIA 4947 11 " v Bs. Aires, Paternal NA KONCERTU Oče je vzel Janezka prvič s seboj na koncert. Ko se je vrnil domov, ga je mati vprašala: "No, Janezek, ali je bilo lepo?" "Zielo lepo je bilo," je odgovoril Janezek. "In tudi igrali so dobro. Saj so pa tudi morali!'' "Kako to?" se začudi mama. "C4odci so sedeli v polkrogu, eden izmed njih pa je stal pred njimi in jim ves čas grozil s palico!" se je odrezal Janezek. Zato te ljubim domovina! Zakaj te ljubim, domovina moja? Ker tekli so mladosti dnevi zlati v naročju tvojem mirno mi in srečno Zato te ljubim, ker si moja mati! Vedno" mislim nate, domovina: le bodi zdrava mi, želim iskreno. Če delam, zadovoljna sem, saj delo je tebi, domovina, posvečeno! In ko počivam, občudujem tvojo lepoto ob nedeljskih popoldnevih — takrat slavim te, domovina moja, slavim te vedno v novih slavospevih! Nekoč mi boš kotiček miren dala — lepo mi bo v naročju tvojem spati zato, ker ljubim žemljico slovensko zato te ljubim, ker si moja mati! Marija Brenčič ZÓBOZDBAVNIKA DRA. SAMOILOVIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Po ločitvi Žmetna je ločitev bila, teško sam jemao slovo: jokala mi mati mila, skuznato mi b'lo oko. Lüba mati mi pravila: Sinek liibi, siijek moj, oh. či več te ne bom vidla — ne idi ešče, ne, postoj! Srce mi pa krvavelo, diiša mi trpela je; dužnosft zvala me na delo, lübav pa mudila me. — Oh, pa tü zdaj v tihoj noči, kak mi žmetno za moj dom, i za one blage oči, ki pozabil jih ne bom. Oh, pa tak po tihoj noči srci dve skuzita se, z dvojih prle siihih oči vlevlo bridke se skuzé. Kaj Med otroci Pepček: "Moj ata je šofer, dela pa tvoj?" Tonček: "To, kar mu mamica u-kaže." * Vlomilci in uslužbenec Trgovec pride domov in pomočnik mu pove, da so v trgovčevi odsotnosti prišli v trgovino vlomilci in odnesli mnogo blaga. — "Pa kaj nisi ničesar ukrenil, Tine?" — "O, da gospod! Ko so praznili police, sem dvakrat pogledal izza omare, a me kljub temu niso opazili." slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Várela 5283 U. T. 50 - 5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 Nenkrat pa se je zdrznil, slišal je zdravnika, ki je vpil. — Otroka, otroka, ne ganita se, za vama je gad! V tem trenutku je Potemkin videl kako je mladi francoski zdravnik odhitel k otrokoma in s palico ubil nevarno kačo, ki je lezla k otrokoma. Otroka sta bila rešena. Potemkin je osupnil, — bil je zelo razburjen. Ni toliko občudoval prisotnosti duha doktorja Betalesija — naposled bi sleherni moški storil isto, vsakdo bi rešil otroka — ne, Aleksander Potemkin se je tako začudil radi nečesa drugega. Besede doktorja Betalesija so bile ruske, izgovoril jih je čisto ruski, brez tujega naglasa, — izgovoril jih je tako, kakor so takrat govorili v višjih ruskih krogih. Ko se je Potemkin malo pomiril, je tudi on odhitel tja, kjer je stal doktor Betalesi z otrokoma, ki sta s svojimi velikimi modrimi očmi opazovala nekaj časa kačo, nekaj časa pa doktorja. — Torej otroka, — je rekel Potemkin in ju pobožal po laseh, — sedaj sta rešena, toda recita svoji materi, naj vaju ne pošilja več v gozd. — Kdo je vajin oče Deklica spregovori: — Najin oče je siromašni ogljar. Mati naju vedno pošlje v gozd, da nabereva jagod, katere potem prodava dvornim damam v Oarskojem selu. Potemkin potegne iz žepa denarnico in vrže v vsako košarico po en zlatnik. — T O' daj ta svoji materi, — reče Potemkin, — recita ji, da sta to našla v gozdu. Prihodnjič pa vaju naj zopet ne pošlje sama v gozd, posebno pa ne brez nogavic, in brez čevljev. Otroka sta se zahvalila, čeprav ni- sta poznala vrednosti zlatnikov, potem pa je deklica prijela bratca za roko in z njim odšla. — Dragi doktor, to je bilo junaško delo, — reče Aleksander Potemkin, ki je govril juski in ne francoski, kakor vedno doslej. — To pa ni ničesar izrednega, — odvrne zdravnik. — Gada pač ni težko ubiti, gad ni Pugačev! Potemkin se zasmeje. Veselilo ga je, da je mladi francoski zdravnik omenil njegovo sijajno zmago nad Pugačevim. Še vedno pa je premišljeval o tem, kako govori mladi francoski zdravnik tako dobro ruski. — Doktor, —i reče Potemkin po kratkem molku. — Nekaj se mi zdi izredno čudno. Ali veste kaj? — Vem, — odgovori doktor Betalesi, — prvikrat ste me slišali, da sem govoril ruski. — Da, vi govrite ruski, kakor da bi bili rojen Rus iu sicer pripadnik najodličnejših krogov. Mladi francoski zdravnik je po-rdečel. — Res je, moja mati je bila Rusinja, — reče zdravnik Betalesi, — moj oče je precej potoval, nekoč je bil v Rusiji, zaljubil se je v mojo mater, se poročil z njoi n jo odpeljal v našo lepo Francosko. Znano je, da noben Rus, ki živi v tujini, ne pozabi svoje domovine, tudi moja mati je mnogokrat in zelo rada govorila svoj materinski jezik, učila je tudi mene tega jezika in tako ni čudno, da znam tudi jaz ruski. — Potemtakem je to čisto razumljivo, — odvrne Potemkin. Ko sta se vrnila v majhen vrtni paviljon, je bilo že poldne. Miza je bila že pogrnjena. Čakalo ju je obilno kosilo. Carica je zares v vsakem pogledu skrbela za svojega miljenca in za mladega zdravnika. Popoldne je Potemkin odšel v svojo sobo, mladi francoski zdravnik pa je šel izdelovat stekleno oko. Ko sta se zvečer zopet sešla, je Aleksander Potemkin predlagal svojemu prijatelju partijo šaha. Kmalu sta sedela in jela igrati. Potemkinovo srce pa je bilo med igro zelo žalostno. Spomnil se je, kako mnogokrat je tako sedel z Elizabeto in igral to igro. Elizabeta je bila izvrstna šahisti-nja, ki je le redkokdaj izgubila kakšno partijo. Izmislila si je posebno metodo igranja, ki je obstojala v tem, da je žrtvovala figure, samo da je dosegla svoj cilj. Da, Aleksander Potemkin — to so bili srečni trenutki, ko si še lahko gledal v bleščeče oči svoje zaročenke, kadar ti je s smehljajočim obrazom rekla: — Čuvaj svojo kraljico, — v nevarnosti je! — Čuvajte svojo kraljico, — v nevarnosti je, — je zaslišal Aleksander Potemkin v tem trenutku. Potemkinu se je zdelo, da je slišal prikazen. Oh Bog, to je bil tisti glas, katerega je tolikokrat slišal od Elizabete, to je bil njen glas — kljub temu pa je bilo vse to samo plod njegove domišljije. Saj pred njim je sedel doktor Betalesi in mirno gledal v svoje, figure kakor da1>i se' ne bilo ničesar zgodilo. Aleksander Potemkin si je potegnil z roko preko čela, kakor da bi si hotel pregnati svoje misli. Igro sta nadaljevala. Doktor Betalesi navali na Potem-kina. — Doktor, izgubili boste trdnjavo !! — Tako? — odvrne mladi Francoz. — Bodite prepričani, da imam za to vzrok. Čudno, to je bil isti način igre, s katerim ga je Elizabeta tolikokrat premagal?. Igro sta nadaljevala. Zunaj so z drevja padali cvetovi, lahen vetrič pa jih je prinašal v sobo Sedaj pa reče doktor Betalesi: — Čuvajte svojo kraljico, izgubljena je. — Izgubljena? Jaz pa sem mislil, da je moja kraljica dobro zavarovana, — odvrne Potemkin. — Ni zavarovana, — odvrne mladi francoski zdravnik in čudno pogleda Pothemkina. — Prisegel sem si, da bom vašo kraljico, uničil, zato jo bom odstranil kakor da bi je nikdar ne bilo. — Kaj vam je storila moja uboga kraljica? — Ukradla mi je najdragocenejšo figuro, tega ji ne bom nikdar pozabil! — vzklikne zdravnik. — Kakšno figuro mislite? — Ukradla mi je trdnjavo moje sreče —■ Nekaj trenutkov pozneje je moral Aleksander Potemkin žrtvovati svojo kraljico. Doktor Betalesi je obkolil njegovo kraljico in dejal: — Ali vas smem prositi za vašo kraljico? — Zdravnik se je smehljaj, ko pa mu je Potemkin ponudil veliko figuro iz slonove kosti, jo je vrgel nat la in vzkliknil: Naj si poišče drugega kralja! Igra je končala s popolnim porazom kneza Aleksandra Potemkina. Knez pa se je priklonil in dejal: — Doktor, vi ste izvrsten šahist, povejte mi, kje ste se naučili tako dovršeno igrati? * — Naučil sem se v šoli življenja, — odvrne mladi zdravnik, — mislim — z vajo. Sicer pa ste mi bili v s svojo kraljico ves čas zelo nevarni, — v ne- sreči pa je človek iznajdljiv. — Jutri bova zopet igrala, — reče knez. — Jutri se bova zopet borila, — odvrne doktor Betalesci in stopi k oknu. Po večerji sta si prižgala cigarete, ker pa je jelo deževati, sta morala ostati v sobi. ' — Ali bi radi kaj čitali? — vpraša doktor Betalesi. V hiši se naTia-ja lepa knjižnica, morda bova našla kakšno dobro knjigo. — Da bi eital? — reče Potemkin in skomigne z rameni. — Sedaj nisem razpoložen za čitanje. Sicer pa mi je ljubše z vami se pogovarjati. Včeraj sem vam jaz pripovedoval o svoji mladosti, danes pa pripovedujte vi meni, dragi doktor. Mladi francoski zdravnik zmaje z glavo. — Osvoji mladosti ne morem mnogo pripovedovati, — reče doktor Betalesi, — moja mladost ni taka zanimva, kakor vaša. Moj oče je bil zdravnik, kakor jazr moja mati pa je bila Rusinja, kakor sem vam že pripovedoval. Moji starši so me skrbno vzgojili, živeli so v slogi in v ljubezni, toda umrl je oče in kmalu zan jim je šla moja mat',. Vi vidite torej knez Potemkin, da vas povest o moji mladosti ne ba zanimala.' Ker pa sem vam dolžan povest/ vam bom nekaj pripovedoval, kar je morda zanimivejše od moje mladosti. Toda zadovoljiti se morate s pripovedko, — je končal doktor Betalesi. — S pripovedko? — vzklikne Potemkin. — Kot otrok seni, tudi sam rad poslušal in čital pripovedke, doktor Betalesi, toda sedaj me bajke ne zanimajo več. (Nadaljevanje prihodnjič)