SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Izliajn 5. in 20. vsakega meseca na celi lil	Za oznanila se pliičujo od navadne ver-
poli in velja za celo leto tfld., za pol	I	stice, če sc natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 60 kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Dopise sprejema odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer.M
Štev. 13. V Mariboru 5. julija 1876. Letnik IV.
Ali bi se ne dali oddelki po razredih s čim nadomestiti?
V st. 11. „Slov. Učitelja11 sem čital dopis iz logaškega okraja o sklepu okr. uč. zbora (i. marca zoper nepedagogični in nepostavni način podučevanja religije v naših šolah v poletnem času in pa o opravi naše okrajne knjižnice. Daši me ni volja poročati Vam obširneje o našej koferenei, naj vendar omenim predloga, kojega sem takrat stavil in so mi moji kolege svetovali, naj ga objavim, da se natanko prerešeta.
Predlagal sem namreč, naj se po šolah na deželi odpravijo oddelki in naj d e te a hodi v vsaki razred po dve leti.
Utemeljeval sem ta predlog nekako tako-le: Znano je, da je hoja v šolo na deželi po vsem slaba. To uzročuje nekoliko podnebje, daljava, revščina, delo in pa način podučevanja religije po leti. Dokazovati mi tega ni treba, ker to leliko vsakdo uvidi. Prigodi se torej ne malokrat, da ima učitelj jedva ‘/s delce v šoli. .S to tretjino po mojih mislih ne more učitelj poduka nadaljevati nego le ponavljati. Nadaljevanje stoperv prične, kadar je vsaj dobra polovica detee v šoli. V mestih je druga; tam detea redne je hodi v šolo in redka izjema je, da sti samo a/s detee v šoli. Učni uačerti so pa za vse šole enaki. Dii, — za šole na deželi so še dokaj težav-neji, ker imajo te šole redom manj razredov, a toliko več oddelkov. Poleg tega je pa v mestih redom jako težko doseči predpisani cilj in sem ter tja se tudi ne doseže. Razvidno je, da se na deželi predpisani cilj ne more doseči, če tudi bi imeli vse potrebne učne pomočke, kar nam pa žalibog po vsem manjka. Vseh ugodnih razmer, koje služijo narodnej šoli v mestih, nam večinom primajkuje. Poleg tega se pa moramo mi truditi še z več oddelki, kakor v mestih. In skorej
13
zastonj se trudimo s temi oddelki, ki gotovo več škodujejo nego koristijo. Nikdar nisem v stanu v pol ure kako berilo temeljito razložiti in se potem prepričati ali so me učenci umeii ali ne. In pol ure je odmenjeno n. pr. za direktni nank. Poleg tega se [ta izgubi preje ali pozneje nekaj časa. Učenci imajo korist le od direktnega nauka. Indirektno podučevani učenci so m o tj eni pri izdelavanji nalog, n. pr. iz računstva ali slov nice, ker slišijo vse drugo govoriti učitelja proti drugemu oddelku. Nikdar torej ne morejo nalog p o voljno rešiti, ker je njih pozornost deljena. Posebno za 1. oddelek
I.	razreda je čas indirektnega podučcvanja popolnoma izgubljen. Isto je tudi v višjih oddelkih, dokler učenci ne dobe potrebne samostojnosti. Učenci v šolah z več oddelki, kakor jih zapovedujč učni načcrti, slišijo pač multa, a se še uče ne multa tem manj torej mullum. Naloga narodne šole pa je in mora biti: „non multa sed multunr'. Narodna šola ne more človeka vsestransko izobraziti, nego mu more in mora položiti le temelj ter ga sposobiti, da se sam izobrazi s čitanjem knjig i novin. Da se pa učencu položi ta temelj in se 011 sposobi za uadaljuo izobraževanje, mu pred vsem treba znanja maternega jezika.
Da se dosedaj pri nas na jezikoslovje (Sprachunter-licht) gleda premalo, je sploh znana slabost našega šolstva. Jezikoslovje se temeljito tudi ne more gojiti, ker imamo premalo časa in pa še to same pol ure. Kolarske knjižnice so menda zato, da se iz njih učencem knjige izposojujejo! Dober pomo-ček za gojenje jezikoslovja. A kolikor je bas meni znano, se
to redko kje godi. Zakaj?! „si....................To	le	mimogrede.
Da se pa torej pride v okom preje omenjenim zaprekam, moramo dobiti cele ure in samo direktni nauk. Z oddelki torej proč! Mesto v oddelke naj bi pa učenci hodili po dve leti v en razred. Učni smoter naj bi bil za pervi razred n. pr. 2/3 od tega, kar imasta sedaj pervi in drugi razred oziroma oddelek itd. Ta razdelitev bi imela zasč tole: Sedaj moramo precej hitro nadaljevati, če hočemo doveršiti tvarino do konca leta. Ne moremo se baš veliko ozirati na tiste učence, ki nas ne dohajajo. Da nas nekateri ne dohajajo, je kriva ali absolutna nezmožnost ali se pa njihov duh začetkom le počasi razvija. Z absolutno nezmožnostjo, ki je pa bolj redka, ne opravimo bog ve kaj tudi v dveh letih ne, a učenci, ki so sc začetkom le počasi razvijali, nas bodo dohajali. In baš taki imajo potem največje veselje do uka. Dan danes pa baš taci h učencev veliko zaostaue in ker ne morejo dohajati, jim jame veselje do uka pešati. Da — merzeti jim začne uk nekoliko iz obupnosti, nekoliko pa radi sramote, da morajo še eno leto v istem razredu sedeti. Navedeno sem sam izkusil nekoliko v Ljutomeru, nekoliko pa v Starem tergu.
Uresničenje navedeno misli podpira postava, ki dovoljuje za posamezne okraje, da detca jame stoperv se sedmim oziroma osmim letom hoditi v šolo in pa tudi to, da sc na novo upiše vsako leto povprečno le 30 učencev. Teh 30 ne. bi čakalo drugih 30 in potem bi prišli skupaj v 1. razred. In če računamo kacih 20 k večjem zaostalih, bi jih bilo v I. razredu 80. In s temi bi se ložje kaj doseglo, nego se 130—140timi, kar jih imamo sedaj navadno v I. razredu. Učni smoter upam doseči vkljub vsem zaprekam na deželi tako, da bi mi vsak razred z dobrim vspehom doveršilo 7/io učencev. Seveda, — učni smoter narodne šole bi se potem na videz skerčil, a prepričan sem, da bi faktično narodna šola rodila boljši sad, nego ga je dosedaj.
Radoveden sem, kaj moji kolege o tem mislijo!? Če ima ta misel kaj dobrega v sebi, pridobi stvar s tč m, da moji kolege navedeno misel vsestransko in javno prerešetajo.
V Starem tergu na Notranjskem 7. junija.
Janko Žirovnik.
O psihologiji in logiki.
Blaže Pernišek.
(Dalje.)
Iz jedncga, dveh ali še več sodov izcimi se drugi, tretji itd. sod, na pr.:
a) Meteljka (medicago satira) je stročnica (leguminosa): to-r e j je meteljka d v o k a 1 i č n i c a (d i c o ty 1 e d o n a).
b) Slavec je pevec, (ptiči) pevci so životinje, životinje so božje stvari: torej je slavec božja stvar.
c) Vsak čelovek je zmotljiv, učitelj je človek: torej jeuči-t e j z m o 11 j i v. *)
Vsi primeri pod: a), b) in c) so vsak zd.se 3 — zaključki (izvod, sklep).
V prvem primeru dohaja sod: „torcj je meteljka dvoka-ličuica“ od soda: „meteljka je stročnica11.
V drugem primeru izvira sod: „torej je slavec božja stvar11 iz sodov: „slavec je pevec itd.11
Iz zadujega primera pa je razvidno, daje sod: „torej je učitelj zmotljiv11 in iz: „ učitelj je čelovek.11
Na temelju spomenutega razpravljanja velja torej ta-le definicija: Zaključek je logična'1"11) izpeljava kacega
*) To so zna, da velja to tudi i o župniku i o županu. ?is.
**) Beseda: „logika“ dohaja iz grščino od besede: „logos“, kar znači v slovanščini: „slovo, rieč, beseda". Logika je voda, koja uči o miselnosti, torej o pojmov.h, sodovib in zaključkih. Tudi: ..psihologija" izvira iz grščine od substantiva; „psiho (duša) in uči o dušnih silah.
Pis.
13*
soda iz j e d n c g a, dveh ali Še več d r u z i b sodov.
Prav zaključek ima 3 sodove: prednjak, zadujak in zaključuj a k. Prva sta vsak zase: praemissa, zadujak pa se zove: conclusio. Takov popolen zaključek je mej na-vedeuimi trijemi primeri samo oni pod : c).
Ako pa menjka zaključku ali prednjaka ali pa zadnjaka, zove se: entbymen, kakor kaže primer pod : a).
Zaključek pa, kojega sodovi so tako zvezani, da postaja pogovor (predik.) podmet (subj.) sledečega najbližnjega, ter se pokazuje zveza kot uzrok in učinek, pa nastane: v eri ž n jak (sorites), kar se čita v primeru: b)
Po prednjakovem sodu, kateri može biti ali bczuvcten, uvcten ali pa razstaven, dele se zaključki:
a) vkategorične,
b)	v b i p o t e t i č n e,
c)	v d i s j u n k t i v n c.
Pravi logični zaključki so samo kategorični, ko jim se tudi pravi, da so prostostavni, t. j. analitični.
Hipotetični in disjunktivni zaključki pa so sestavljeni, t.j. sintetični.
V prostostavuem kategoričnem zaključku se nahajajo samo 3 pojmovi:
a)	višji pojem (z	najširjim	obsegom),
b)	srednji pojem	(z	ožjim	obsegom) in
c) spodnji pojem (z najožjim obsegom), n. pr.: Vsak človek je ume rij iv, ločni k je človek: torej je tudi i e č n i k u m e r I j i v.
Algebrajično dalo bi se to nazorno tako-le predstaviti: a = b, e = a: c — b.
Neistinit (sofističen) je kategoričen zaključek,
a) ako prednjak neima univerzalnega soda,
b) ako broji nad 3 glavne pojmo ve,
c) ako ima zadnjak prednjakov pogovor (predik.), kajti mnogo stvarij možč imeti taisto svojstvo, akopram nespadajo v taisti rod (pleme).
Za kategorične zaključke velja tudi to le:
a) Kategoričen zaključek mora imeti samo kategorične s o d o v e.
b) Z n a k o vi, k o j i se d o z n a v a j o vse m u r o d u, d o-znavati se morajo tudi samo ter im stvarem, katere sc na bajaj o v istem rodu.
c) Zn ako vi, k oj i se odrekajo vsemu rodu, odrekajo se tudi s a m o ter im stvarem, katere spa daj o v taj ro d.
Za hipotetične zaključke velja to-lc:
a) A k o se izrazi uzrok, mora se izraziti tudi učinek.
b) Posledični stavek mora postati zaključujak, ako seje stavil njegov uvetui stavek kot zadnja k, n. pr.: Ako dežuje, pa je mokro, sedaj dežuje: torej je mokro.
c) Ako sc učinek zanikuje, mora sc tudi uzrok zanikovati.
d) Uvetui stavek sc mora kot zaključujak zanikati; ako se zanikuje posledični stavek kot zad n j a k.
Hipotetičen zaključek je neistinit,
a) ako sledi u v e t n i k iz posledičnika,
b) ako sledi zanikovanje posled.ičniko v o iz pogoj n i k o v e g a zanikovanja.
Neistinit bil bi ta-le zaključek:
Ako dežuje, pa je mokro, sedaj ne dežuje: torej ni je mokro. Harem je znano, da se može zmočiti, kakova stvar tudi bez deževanja,	n.	pr.	z	razlivanjem.
0 disjunktivnih	zaključkih	naj	se pomni:
a) A k o s e d e v a v z a d n j a k n e k o v predikat, potem se morajo v zakljnčnjaku subjektu odrekati vsi predikati, kateri ostajajo v predujaku.
b) Ako se v zadnjaku ('»dreka predikat, potem se morajo v zakljnčnjaku vsi v predujaku ostali predikati subjektu doznavati, n. pr.: Ali si se lagal, ali šalil, ali pa si se motil; ti pa tcrdiš, da se nisi ni motil, ni šalil: torej si se — lagal!
Algebrajično:
a + b	+	c,
— b	—	c:
a
Disjunktivni zaključki so neistiniti, ako sev zaključnjaku nenahajojo vsi predikati, kateri ostajajo v predujaku p o odstranitvi tega, kaj seje bilo zadnjakovemu subjektu ali dognalo ali odreklo.
V disjuuktivncm zaključku može biti zaključnjak ali k a-tegoričen, ali pa d i s j unk ti v en. So pa tudi hipotetično-disjunktivni zaključki, n. pr.: Ako si bolesteu, imaš malo, mnogo ali celo nikakošuih bolečin.
Znakovi neistiniti h zaključkov bez razločka:
a) Zaključek je neveljaven, ako je prednjak uc-
1 s t i u i t,
b) ako je neistinit z a d n j a k,
c) ako sc rabi slovo (beseda) v raznem pomenu,
d)	a k o je v zaključil jaku drugačna kvantiteta,
nego 1 i v z a d 11 j a k n.
Zaključki ne spadajo mej produkcije, t. j. po zaključkih se ne dospe do uovili predstav, nego p o j as n u j 6 nam to, kaj nam je temno.
Reči pa se tudi može, da zaključki nadomeščajo izkušnje; se zaključki sc — dokazuje, t. j. „neverujočemu Tomažu" sc kaže na nujnost in izverstnost kacega soda ter se u k repi ujegova i s t i u a.
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Srednji vel«.
I.	Od propada zahodno-rimskega cesarstva do Karola Velikega.
(Daljo)
§ (!. Mohamed.
V Evropi se je kerščanstvo vedno bolj in bolj razširjevalo, v Aziji seje pa prikazal oznanovalec nove vere, Mohamed.
Mohamed je bil rojen leta 571 v Meki v Arabiji. Vsled rane smerti staršev izrodil ga je njegov stric, katerega je Mohamed po njegovih tergovskih potili spremljal. Pozneje je bil kup čijski vodja v veliki kupčiji neke vdove, katera ga je tudi za moža vzela. Arabci so Inli sicer pagani, pa so imeli tudi judovske nazore. Kar sklene precej nadarjeni Mohamed, ki se je po svetu tudi druge vere poznavati učil, novo vero ustanoviti. Sel je v samoto ter začel verske reči premišljevati; pripovedoval je potem, da sc mu je angel Gabrijel prikazal iu ga za preroka božjega izvolil. Pervi nauk njegove vere je: „Šamo en bog je in Mohamed je njegov prerok." Mozes in Kristus sta mu bila božja poslanca. — Predigoval je pa o neumorčnosti duše, o plačilu po smerti, priporočal molitev, miloščino in prepovedoval vino.
Začetkoma je imel le malo prijateljev in priveržencev; moral je celč pred njegovimi sovražniki iz Meke v Medino bežati (622), kjer pa je bil z veseljem sprejet. Od tega bega (v arabskem jeziku hedšna) štejejo Arabci leta.
Od tod je razširjal svoje nauke na vse strani, najpervo s svojo zgovornostjo, pozneje tudi z mečem. Da je svoje pri-veržence za boj navdušil, pripovedoval je, da v vojski padle čaka v raju največje veselje, in da je človeku osoda že naprej odločena, da sc bližnje smert, človek ne moro odtegniti, tudi če v boj ne gre. Na taki način je pribojeval mesto Meko in skoro vse arabske rodove. Umeri je v Medini (632), kjer je v železni rakvi v mošeji (jempeljnu) pokopan.
Njegovi nauki se '/»vejo Islam, in so v knjigi Koran popisani. Mohamedovi nasledniki sc imenujejo Kalili, t. j. namestniki preroka. Ti so si pribojevali Silijo, Palestino, severne afrikanske pokrajine, in šli so (710) pod vodstvom vojskovodje Tanka na Špansko. Tu so bili v taboru, imenovanem Ge bel al Ta lik, iz česar je nastala beseda Gibraltar. Tu so premagali zahodne Gote in so gospodovali čez Španijo. Hoteli so se tudi v Galiji utaboriti, toda ta naklep jim je bil Karol Mattel preprečil.
V znanostih in umetnostih so bili Arabci takrat precej izvedeni, pečali so se z astronomijo, medicino, stavbarstom, pesništvom in godbo.
§ 7. P i p i li M:i li.
Karol Bat (Martel) je zapustil dedni urad hišnega mojstra (majores domus) na merovingarskem dvoru svojemu sinu Pipinu, imenovanemu Mali. Takratni merovingarski kral j je bil to le na videz, Pipin je marveč imel vso deržavno oblast v rokah. Pipin je bil jako močan; pripoveduje se, daje pri neki igri levu na en mah glavo odsekal. Tudi duševne zmožnosti njegove so bile velike. Hotel jc torej ne samo oblast kraljevo, ampak tudi čast kraljevo imeti. Pridobil si je bil zaupanje frankovskih žlahtuikov in duhovnikov. Zato je prašal takratnega papeža Caharija, kdo naj bode prav za prav kralj, ali tisti, ki ima vso oblast kraljevsko, ali pa oni, ki ima samo ime. Odgovor je bil Pe-pinuu goden. Postavili so ga na frankovski prestol; on je bil ute-melitelj nove vladarske hiše na Francozkcm, imenovane Karlovci (Karolingarji). Pipin je bil zato papežem tudi hvaležen. Branil jih je zoper napade Langobardov, vzel cclč tim del srednje Italije in ga podaril papežu. Na ta način se je bila cerkvena deržava (papeževa dežela) ustanovila.
ll.	Od Karola Velikega do križanskih vojsk.
§ 8. Karol Veliki.
Pipin je zapustil frankovsko kraljevstvo svojima sinovoma Karlinami in Karolu. Pervi je že za tri leta umeri in tako je prevzel frankovsko deržavo sam Karol, kateri si je vsled svojega močnega in modrega vladanja pridobil pridelek „Veliki KarolVelikije imel dolgo-trajajoče in kervave vojske, osobito s Sak si, ki so stanovali med Labo, spodnjo Reno in Severnim morjem. Hotel jih je, ker so bili še pagani, h kerščanski veri spreoberniti; pa so se hrabro branili nove vere, ubili k njim poslane kerščanske oznanjevalce in razdjali sezidane cerkve. Na to je Karol prijel za meč in jih silil k pokorščini.
Karol je šel na pomoč papežu v Italijo zoper ■ Deziderija, kralja Langobardov, premagal Pavijo in se sam postavil za kralja Langobardov; med tern so se vperli Saksi na novo pod
vodstvom Wittekinda. Karol je na to prihitel iz Italije in Sakse popolnem pobil. Pozneje so se Saksi sc večkrat prizadevali, oteti se frankovske podložnosti, toda zastonj; še celo Wittekind se je^ moral s Karolom sprijazniti in se je dal kerstiti.
Tudi na Španskem je bil Karol do Ebra Arabce zmagal in pridobljeno deželo pod imenom špansko marko k svojemu kraljestvu pridružil. Da bi vshodne meje svoje deržave pred roparskimi A v ari (Obri), ki so stanovali na Ogerskem, obvaroval, potolkel jih je popolnoma in od meje prepodil. Iz pridobljene dežele osnoval je tako »rano „1 z h o d n o marko11; njeni grofi so morali deželo pred sosednimi narodi braniti.
V Italiji se je vnel punt zoper papeža. Karol je šel na to v Rim (800 1. pr. Kr.), kjer je nemir hitro udušil. Praznoval je pa v Rimu božične praznike v Petrovi cerkvi. Kar se približa papež sredi velikega mnoštva ljudi molečemu Karolu in mu med velikim veseljem ljudstva postavi cesarsko krono na glavo iu ga mazili za rimskega cesarja. Dostajanstvo rimskega cesaija je bilo s tem zopet vpeljano, t. j. za 324 leti, od kar ga je bil Odoaker odpravil.
Karol je umel dobro sukati z mečem, pa je tudi po očetovsko skerbel za svoje podložne. Ustanovil je šole, bil prijatelj učenjakov in pospeševal znanosti. Kerščanstvu je bil s celo dušo naklonjen, ustanovljal je škofijstva, cerkve in samostane. Zboljševal je pravne razmere, vojaštvo, skerbel za poljedelstvo in kmetijstvo. Umeri je v svojem 72. letu v Almu (814) v tej dobri zavesti, da je vse, kar je dobro, želel in po svojih močeh pospeševal.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz južnega dela slovenskega Štajerja. (Kaj napredka narodne šolo tudi močno škoduje. Podlaga sedanje nar. šole, t. j. glavne točko šolskih postav so ros dobro, a slabi so tisti izvoršovaltii organi, koji šolsko postavo izpolnujojo brez obzira na njen visoki poinon, na duh nar. šole, tor glavne faktorje — učitelje in taki škodujejo šoli več, nego oni privatni, kojira so naprave nar. šolo morze. Tomu gotovo no bo prej bolje, nego takrat, kedar bo najti več pravičnih in značajnih mož.
Vsak prijatelj nar. šole vjoma se s tem, da so jo nar. šola iztergala iz rok duhovnikov, ki so bili od nekdaj najvoči protivniki prostega gibanja ljudstva, tor dajo poslala politieum, previdi potrebo, da morajo učitelji več vedeti, nego v šoli uče, prizna zaslugo za šolo vnetega učitelja, ki ve in stori, kar jo naroduoj šoli v korist iu v napredek. Kdor pa tem besedam ugovarja tor se po njih ne ravna, ta ni prijatelj nar. šolo; sovražnikom pa kličemo: pereat!
V minulih šestili letih jo postalo gibanje učiteljev zelo živahno, na kojo vplivujejo najbolj okr. š. nadzorniki. Da okr. š. nadzornik izpolni
svojo nalogo, mora biti, čo no ideal učiteljstva, vsaj dober pedagog, ker sicer je mlin brez kamnov. Pred vsem mora biti pa prijatelj učiteljstva, kor če goji srce serd do koga, je tudi oko slepo in uho gluho, in nadzornik s takimi lastnosti je slepi gluhomutoc, naj veča nadloga narodne šole. Vsaj uže najvažnejše pedagogično načelo pravi, da naj si učitelj najpervlje pridobi ljubezen svojih učencev, če hoče v šoli kaj opraviti. Bero so tudi v zgodovini, da je bilo v doržavi, kjer so podložni ljubili in spoštovali svoje predpostavljene, blagostanje, mir in napredek doma. Trinoštvo so še pa ni nikoli priljubilo, posebno po zdaj niso časi za jeno vladanje. Kaj mislite tedaj, ali je nadzorniku treba skerbeti zato, da si pridobi ljubezen, poštovanje učiteljev? Učitelj, kot podagog, ve toto vprašanje dobro reš ti, a med nadzorniki se pa vže nahajajo taki, ki so drugih misli „nego revna stvar, nar. učitelj!“
Z veliko radovednostjo smo pričakovali pretečeno jesen imenovanje novih šolskih nadzornikov. Svete želje gojili smo v naših sercih, ki so se v resnici nekoliko izpolnile. Dobro seme naj ostane, ali naj se zaseje na polje nar. šolo, ljulika in druga smet pa se naj pometa in spravi v kraj, koji jim pristoji, želeli smo si plebejci učitelji. Stermeli smo, ter se vstrašili, da je bil odstavljen nadzornik Jamšek, ter na njegovo mesto postavljen veleznani Končnik, ki jo učiteljem ptujskih okrajev spomin v serce zasadil, kojega ne bodo hitro izgubili. Učitelji njegovih sedanjih okrajev smo si gratulirali, ko je bil za našega nadzornika imenovan —, a na zelo različen način. Nekateri smo mislili, boljo bo, nego je bil Kapun, ker je bolje omikan, drugi pa se bali, da bo se sedaj neraškutarjenje začelo itd. A vkanili smo so doloma vsi; pa tudi zdaj še morebiti nimamo pravega pojma o njem, ker narazumljiva so nam njegova pota. Pritoževali so se mi učitelji skoraj vseh okrajov Končnikovih radi njega, iz česar previdimo, da je večina z njim nezadovoljena. Vse morebiti nij res, a čo je ros, potem vam to ni nadzornik. Iz zanesljivih virov pa sklepam, da učiteljem ni posebno prijateljsk, kar se iz njegovega občevanja z učitelji, posebno pa njegovega delovanja v okrajnem šolskem svetu razvidi. — On je še mlad profesor, kojemu se smo pod uho reči; koraint Zoit, kommtRath! Njegov predikat še nikakor ne stori nadzornika, ki mora biti sposoben za narodue šole. Okoljščiue so na srednjih šolah druge, nego na narodnih; one pozna, ker je na srednjih šolah uže učiteljaril, teh pa ne dosti, ker mu manjka prakse. Kočo, koje so blizo nas, so no vidijo dobro s teleoskopi, bolje se vidijo z zdravim očesom i bas tako bi g. Končnik hitro dobil drugi pojem o narodnej šoli, učiteljih, ko bi le dvo ali tri lota na narodnej šoli prakticiral, k čemur bi mu sicer njegova vednost ne bila preveč. Nadzorniki so vendar zato postavljeni, da bi delali učiteljem pogum za izobraženje, ter jim budili veselje do šole, posebno pa za to, da se stanje narodne šole na podlagi sedanjih šolskih postav boljša. G. Končnik nij dosegel totega smotra sc nikolj, ga ne doseže zdaj in ga tudi ne bodo, dokler no izsleče svoje stare suknje. Mogoče, da ima dobro voljo, pa kakor rečeno, spodleti so mu vse. — Nadzornikova dolžnost je, pogreške, koje v šoli najde, učitelju naznaniti, okoliščino, koje šolski napredek podpirajo ali zavirajo, poizvedeti, (pa no od šolske mladino, kakor smo izvedeli iz prijateljskega
pisma, da dola g. nadzornik Končnik, kar jo skorej neverjetno Urod.) info -mirati so od učitolja, zakaj se te ali one metodo poslužuje, popraviti z dobrimi nasveti napako pri metodi in drugod, naznaniti stanje šolo okraju, šolsk. svetu, pa ne zaničevati učitelja in celo njegove osebo, proden jo informiran! No vemo, zakaj so g. Končnik učiteljev tako izogiblje in zakaj jih pri sejah okrajnega šolskega sveta tako neusmiljeno biča. Prej je š« vendar marsikteri učitelj veljal za marljivega in sposobnega, odkar pa poznamo g. Končnika, so pa vsi za nič! Vprašali bi ga radi, kaj da hočeš tein doseči V To, kaj jo užo dosegel: nezaupanje učiteljev! Učitelji njegovih okrajev no bodo napredovali zato, ker je 011 nadzornik, pač pa bodo zaostajali in zgubili veseljo do šole, ker imajo njega za nadzornika. Ko bi vendar pomislil, da na ta način, dobroj stvari več škoduje, nego koristi!
človek se ne začno pri baronu in omika ne pri juristu ali profesorju, kakor mislijo prazne glave bahačev, temuč tudi učitelj mora biti človek, značajen in omikan mož, ki zasluži spoštovanje, (vže radi svojega poklica^, ne pa zaničevanja!
Konečno še moramo omeniti, da t.eh verstic nismo pisali iz sovraštva do naših nadzornikov, marveč za to, da napovemo vojsko principom, ki so narodnej šoli v kvar. Žoleli bi le, da bi dobro mesto našlo, ker nam jo na tem ležeče, da narodna šola napreduje.
Eden v imenu več drugih.
Iz Rajhenburga. Učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnico in 1!režice je 8. junija v Rajhenburgu zborovalo. Udoležitov sicer ni bila obilna, a med došlimi so bili vendar društvoniki, ki so se precej daleč potrudili. G. Jamšek predseduje. V ogovoru želi, naj bi bil za letošnje društveno leto samo eden zbor. Omenja pol, ktere jo bil od prof. Mlillor-ja prejel, ter posamezne v izpolnjenjo razposlal. Poroča v kratkem o izletu v Zagreb 11. maja: o sprejemu, zanimivostih, ktere smo si ogledali itd. Spodbuja k pristopu priporočila vrednemu zavodu: „Narodna šola". Opomni spisa v JI. listu Staj. kmetovalca „Krieg dem Dorndroher", ter meni, da je treba otroke k preganjanju le z veliko previdnostjo napeljevati. Pokaže slednjič novo izišlo računiee.
Produašal jo g. Kunstič „0 zgodovini Slovencev". Temeljito je govoril o reformaciji, razširjenji protestantizma po slovenskih krajinah po Trubarju, zatiranje staro vere, vpljivu protestantizma (Trubarja) na slovensko literaturo, preganjanju novo vere za Karla V. in njegovih naslednikov. V „računstvu iz prakso" pokaže g. Jamšek prav razvidno, kako se štirji glavni računi vjomajo.
G. Kunstič, kot pevovodja, izrazi še željo, naj bi so zaradi bodočo konference 27. julija nektore pesmi poprej poskusilo, ter bi se prijatelji petja zvečer popred v Rajhenburgu zbrali.	Matko.
Iz Kranja. Ravnatelj tukajšnjo ljudske šolo 110 umoje pedagogike in njenih glavnih pravil, zaradi tega imajo učitelji pod njegovim vodstvom težko stanje. O11 spodkopava avtoriteto kolegov na prečudne načine; dalje primorja učitelje z „Holzknechti“, enkrat v mesecu se ipak tako po-
niža, da svojim hlapcem pri konferencah svojo pedagogično modrost razklada; v obče pa le gloda, kako bi svojo „Holzknechte“ kompromitiral, nimbus svoj pa toliko bolj širil. Da tako ravnanje, ki bijo zdravi pedagogiki v obraz, ne pristujc ravnatelju, jo jasno, ali nejasno nam je, da k temu šolske oblasti molče, da si poznajo tega finega ravnatelja, kateremu jo doviza ldinstvo, gospodoželjnost in sebičnost. To žalosti vsacoga šolskega rodoljuba, ker vidi, da šola hira, da gre pod takim vodstvom rakovo pot. Zaradi tega je želja opravičena, da bi se kmalu odpravili tu omenjeni in drugi še neomenjeni nedostatki, nahajajoči se na tukajšnji šoli.
V to sverho jo treba poduka tistemu, ki je prouzročil nepovoljno stanje, in to je — kar vemo iz došle nam informacije — provizorični ravnatelj, ki še nema učiteljske preskušnje, da si službuje že več let. Mar misli jo delati o svetem Nikoli?
Mi vsaj menimo, da postava je za vso enaka, in zaradi tega ne moremo nikakor odobraviti, da ta noisprašeni učitelj že precej dolgo opravlja službe, za katere mu manjka postavnih svedočanstev, potrebnih vrednosti in takta. Nekoji priverženci sicer govoričijo nekaj o njegovi učenosti, a to kadilo mamelukov, — bridka ironija tega življenja mu ne pomaga niti do slave, niti ne upliva ua nas. Mnenje naše o njem včeraj in danes je le eno in isto, in dejanje njegovo imenujemo podlo, da hujšega izraza ne rabimo. Kolege obrekovati in černiti, primerjati jih z llolzknotjhti, jim drugo surovosti v obraz rekati, vestno delajočim učiteljem očitati, da ne delajo postavno, in onim, ki so vse izpite	dobro	dostali,	odrekati	učiteljsko
sposobnost — to znači tega ravnatelja.
Mi mu svetujemo donos le to, da bi pred	svojim	pragom pometal in
bruno iz lastnega očesa potegnil, posebno	dobro	naj bi	pomislil,	daje on
edini šolski ravnatelj na Kranjskem, ki nema nobene učiteljsko preskušnje, da tedaj le po milosti šolskih oblasti uživa svoj kruh! — Toliko v dobrohoten prevdarek!
Iz teržaške okolice. (Posnetek iz prijateljskega pisma.) Naj Vam tu razodenem veselo vest, da tudi mi dobimo s prihodnjim šolskim letom nove deželne šolske postave in učno načerte, po kojih se bodo naše šolo organiziralo. Projekt nove organizacije teržaških in okoličnih šob izdelan po nasvetu šolskega municipalnega odseka, kateri se bode te dni mestnemu svetovalstvu v obravnavo predstavil, ima dokaj za okolične učitelje krivičnih strani. Plača so okoličnim učiteljem i učiteljicam za 200 gld. manjša, kot mestnemu osebju nižjih razredov nasvetuje. Kavno tako se predlagajo rcmunoracije za dve uri poduka v nedeljskih šolah mestnim učiteljem 80, okoličnim lo 40 gld. In zakaj ta dvojna mera?
Živež in obleka nas v okolici gotovo več stane nego mestjane, zato ker moramo itak vse iz mesta naročevati. Kvalifiko se iste terjajo. Ložje tudi nij podučovati v okolici kmečke otroke v dveh jozieih, v več oddelkih, kot v mestu gosposke otroko v enni jeziku in v enem samem oddelku. Morda najberžo zato, ko smo — ščavi. Največ nejevolje pa nam vzbuja nek paragraf, s kojim nas hočejo samovoljno premeščovati (amovibilita) vsak hip, kadar jim bo v glavo skočilo, brez uzrokov, brez krivde. Koliko
moralne in tudi mat>'rjalne škodo to doprineso učiteljem in šolam, lahko si rnslite. Nekateri okolični starešinski zastopniki bodo se temu proti vili, pa komaj z vspehom.
Slovstvo.
(„Die Regenton ()esterroieli’8u) so imenuje okusno vezana knjiga s podobami, ki so nam je to dni na ogled poslala. Obsega 53 okusno risanih slik skoro vseh avstrijskih vladarjev od 1. 1000 do dan danes. To delo je dopadljivo slehernemu omikanemu, podpira učenje zgodovine in se radi tega priporočajo tudi v to, da se pri razlaganji zgodovine v narodni šoli more pokazati večjim učencem. Za učitelje stane 1 fl. 50 kr. in se dobiva na Dunaji pri J. Ileindl-u (Stofansplatz 7).
Šolske novice in drobtifte.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 8. junija. V tej seji so se nasvetovali učitelji za namcščenje na deržavnih šolali, poročalo so je o nadzorovanji šol v laškem okraju, dovolila se je ljudskemu učitelju starostna doklada in učiteljski vdovi pokojnina. Na neko vlogo se je odgovorilo, da ni treba posebne inštrukcijo za krajno šolske nadzornike, kajti zadostujejo že postavno določbe. — Frančiška Jung seje imenovala industrijalna učiteljica na Vranskem.
(•]• Janez Simonič.) Kruta smort začela je med učiteljstvom neusmiljeno kositi, kajti danes nam je zopet žalostno zabilježiti prerano smort blagega sodruga. Umori je namreč po nedolgi bolezni g, Janez Simonič, nadučit lj pri sv. Jurju na Ščavnici v gornje-radgonskem okraju. Blagi pokojnik je bil rojen leta 1825 pri sv. Vidu pri Ptuju. Učiteljeval je naj-pervo na Štajerskem od leta 1843. namreč, pozneje pa več let na Kranjskem pri sv. Jerneji na Dolenjskem. Lota 1871 preselil se jo zopet na Štajersko v zgorej omenjeni kraj, kamor ga je bilo menda boljše uiate-rijalno staujo privabilo. Tu. kakor tudi na Kranjskem, bil je ljubljen in spoštovan od svojih sodrugov, od učencev in ljudstva. Bolehati jo začel že po zimi letos, ali v šoli se je trudil skoro do zadnjega časa, dokler mu ni zdravnik, katerega jo bil žalibog propozno za pomoč v bolezni poprašal, daljno podučevanje prepovedal in mu toplico nasvetoval. Toda moči so ga tako hitro zapuščale, da je že 14 dni potem t. j. 10. junija v Gospodu zaspal. Pogreb je bil 18. junija, pri katerem je bilo 13 učiteljev in mnogo ljudstva. —• Kanj ki je bil skozi in skozi dober učitelj v šoli, ljubeznjiv in odkritosereen prijatelj svojim kolegom, goreč za napredek Slov neev in naše slovenske narodno šolo in tudi delaven za te naše namero in podpirajoč jih, koliko so mu njegovo moči dopuščale. Svoji innogobrojni družini, ki ga bode težko pogrešala, pa je bil proskerbni, predobri oče. Odlikoval se je mili naš pokojni sodrug zlasti v godbi, uraol je vse inštrumente. V svojih prostih urah je učil vse svoje otroke raznih inštrumentov, v čomur jih jo tako izuril, da jo v boljših trenutkih svojega življenja cel koncert delal v svoji domači hiši, v veliko veselje ravno navzočih gostov. Naj počiva v miru blaga in poštena učiteljska duša!
(Janežičeva slavnost.) Koroški rodoljubi so sklenili letos, sredi meseca avgusta s posebno slovesnostjo slaviti spomin prerano umerlega slovenskega jezikoslovca in pisatelja Anton Janežič-,n, ter mu v znamenje narodove častitbe in hvale na rojstni hiši v št. Jakobskej fari (Rožna dolina; železniška postaja Verba (Veldon), okraj Rožok) staviti spominsko
ploščo V ta namen voljeni odbor si jo zvest, da bodo udeležitev prostoga naroda mej Slovenci Koroško zdatna in živahna, ob enom mu je nže ime Janežičevo porok dovolj, da bodejo tudi drugi Slovenci iz bližnih kro-novin radostno ovo priliko porabili, da častč spomin nevtrudljivega delavca na slov. slovstveni polju in ob enom v duševnoj vzajemnosti podadč goro-tanskim rojakom bratovsko roko.
(Uradno okrajne učiteljske konference) so bile 6. junija v Senožeči, 22. junija v Ljubljani, 27. julija bode v Ueiclionburgu, 2. in 3. avgusta v Colji, 3. avgusta v Kamniku, 15. avgusta v Ptuji. Naj pri tej priliki na nekatere vprašanja povemo, da ni ravno „moraš“, da se točko dnevnega reda pismeno izdelujejo, ampak da jo to po dotičnem štajerskem ukazu samo „častna dolžnost". Ako pa gg. slov. učitelji prašanja pismeno obdelujejo, naj izvole to storiti v slovenskem jeziku, da jih morejo — ako jih je volja — priobčiti v naših slovenskih listih. Vsaj pismeni izdelki nimajo nobenega pomena, ako bi prašneli v nadzornikovih aktih.
(Plačo hervatskih učiteljev.) Na 17 šolah je plača po 700 gld., na 89 po GOO gld., na G5 po 500 gld. na 18 po 450, na 174 po 400 gld. in na 174 šolah po 350 gld Na 148 šolali pa plačo še niso urejene.
(Dva učitelja na eni službi.) Za neko izpraznjeno službo na spodnjem Štajerskem jo kompctiralo več učiteljev. Pravico imenovanja je imel deželni šolski svet. Od krajnega in okrajnega šolskega sveta je bil na 1. mestu g. Tr. iz teržaške okolice nasvetovan, in ti korporaciji ate so terdno nadjali, da bodo od dež. šolskega sveta tudi imenovan. Zato kar pozovete imenovanega na službo. Ta pride in služi tu že mesec dni, kar pride poročilo iz Gradca, da je deželni šolski svet g. P. (iz Koroškega) imenoval. — Dan danes volja pregovor: Človek obrača — deželni šolski svet pa oberne. —
(Najpotrebnejši predmet slovenske šole) je „neniška or-tografija". Teh misli je menda g. Gašperin, (Obmann der Filiale des kritin. Lohrerver ines in Gtirkfeld), ki je postavil na dnevni red svojo učiteljski skupščine 22. jun. in še v 1. vorsto to le točko:	„Die deutsche
Orthographio in slovenischen Schulen." Kdaj smo še brali v nemških listih „die slovenisehe Sprachlehre in deutschcn Schulen!?"
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Služba podučitelja ali podučitoljice na Bizeljskem (2razr., okraj Brežice) s 440 gld. in 50 gld. doklade in stanovanje (ali provizorično s 330 in 140 gld. doklado in stan.) do 20. julija na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Fraubeimu (3razr., okr. marib.) s 440 (330) gld., stan. iu 50 gld. remuneraeijo do 10. julija na kr. š. svet. Podučiteljska služba pri Mali nedelji (2razr., okr. ijutom.) s 440 (330) gld. in stan. do 20. julija na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Ptuju s 5G0 (420) in GO gld. za stan. do 31. julija.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Goričah (na novo osnovana lrazr., okraj Kranj) s 500 gld in stan. do 20. julija na kr. š svet. Učiteljska služba na Verhni ki (2razr.) s 450 gld. do 15. julija na kr. š. sv. Več služeb v Kočevskem okraju do 10. julija na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Miha Kokot (učit. kandidat iz Celovca), pod-tičitelj v Sevnici; g. J. Petrič, (prej pri Mali nedelji), zač. podučitelj pri »v. Marku pod Ptujem.
Nr. 199.	TJčite 11«lca služba	1-2
na enorazredni ljudski šoli v Remšniku z dohodki ;5. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 1. avgusta t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetu v Remšniku.
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 19. junija 1870.
Purvosodnik: Strobach.
n,-. 194.	Učiteljske službe.	1-2
V šolskem okraji Marnbcrškem se razpisujejo sledeče učiteljske službe:
a) učiteljska služba na enorazredni šoli v Brezji (Frescn) z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem;
b) učiteljska služba na enorazredni šoli v Terbonji (Trofin) z dohodki IV. razreda i prostim stanovanjem;
c) učiteljska služba na enorazredni šoli v Soboti (Soboth) z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem;
d)	učiteljska služba na trirazredni šoli v Ribnici (Reifnigg) z dohodki III. razreda;
e)	podučiteljska služba na trirazredni šoli v Ribnici (Reifnigg) z dohodki III. razreda.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do konca mesca julija t. 1. vposlati dotičnerau krajnemu šolskemu svetovalstvu. Okrajni šolski svet Marnberški, 10. junija 187(5.
Porvnsodnik: Strobach.
Nr. i3G. Učitelj»ke službe. 1-2
V šolskem okraji Soštanjskcm sc razpisujejo sledeče učiteljsko službe:
n) učiteljska služba na enorazredni šoli pri sv. Janžu na Peči z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem;
b) učiteljska služba na enorazredni šoli v Šmartnem pri Paki (pri Šostanji) z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem;
c) učiteljska služba na trirazredni šoli v Veleuji (VViillan) z dohodki III. razreda;
d) podučiteljska služba na trirazredni šoli v Velenji (Wbllan) z dohodki lil. razreda.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnjo potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do konca mesca julija t. 1. vposlati dotičnoniu krajnemu šolskemu svetovalstvu. Okrajni šolski svet Šoštanjski, dne 10. julija 1876.
Porvosednik: Strobach
Nr. 154. Učitel jske službe. 1_a
V šolskem okraji Slovenje Graškem se razpisujejo sledeče učiteljske službe:
a) učiteljska služba ua euorazredui šoli pri sv. Jaužu pri Spodnjem Drauberg-u z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem.
I>) Podučiteljska služba na enorazredni šoli pri sv. Ili pri Turjaki z dohodki 111. razreba iu prostim stanovanjem (ena soba).
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru iu pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do konca mesca julija t. 1. vposlati dotičnemu krajnemu šolskemu svelovalstvu. Okrajni šolski svet Slovenje-Graški, 10. junija 1876.
Porvosednik: Strobach.
V Pragi v založbi Felkl-na iu sina (Celetua ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Stajer“:
Nove risanke
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
.Innez (rriontini	iu l^i*. Dubois
v Ljubljani,	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujerno slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje ua naše, izverstne po uajnovejših zemljepisnih znanostih uredjene zemeljske krogle (globe), luno- iu p lan etos troj e najnižjih cen v slovenskem, h er vat.sk etn iu serb-skem jeziku. Visoko naučno ministerstvo jih je o svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo.
Vzori (o b r a z c i) se n a zahtev a n j c z a s t o n j
in fr a uk o pošiljajo.
Pelki in sina tergovina s papirjem v Pragi.
V J. M. Pajk-ovi tiskarni
v Mariboru
se dobč sledeče šolske tiskovine:
1. Šolski zapisniki (katalogi); cena 1 knjigi 60 kr.;
2. Itazreduice, navadne in nove; poslednje posebno praktične; ž njimi si prihrani učitelj mnogo pisarije in mnogo papirja; cena 1 knjigi 60 kr.
3. Tednice, cena 1 knjigi 60 kr.
4. Šolska naznanila v novi lepi obliki s slovenskim in nemškim tekstom, ccua knjigi 60 kr.
5. Opominovalni listi (za šolsko obiskovanje), cena knjigi (96 listkov) 50 kr.
Za lepopisje se priporočujejo:
1. Podkladki za lego, cena knjigi (96 listkov) 40 kr.
2. Podkladki za lego in verste pri slovenskem lepopisji; cena 40 kr.
k 3. Podkladki za lego in verste pri nemškem le-opisji; cena 40 kr.
r
io<~	mm
Pri bukvovezu	5—<6	©
Ki*. Duboinu
v Ljutomeru (Luttenberg)
se dobivajo vse različne šolske priprave za slovenske in slovensko - nemške šole prav po nisslti ceni, in sicer:
1) vse knjige iz c, kr. dunajske založbe;
2) šolske knjigo naših domačih pisateljev: Lapajnetova „Geomctrija“, „Kratek opis“ slovenskih pokrajin; po njem poslovenjeni: Mali prirodopis, Mala fizika, Pripovesti iz zgodovine Štajerske; Praprotnikova: Slovnica, Spisje;
3) Felkl-nove in Kopšičeve risanke;
4) VVinikerjeve pisanke, Pokornijeve pisanke s slovenskimi predpisi iu drugi zvezki za lepopisje in spisje;
5) Čisti in pikčasti papir za risanje, Fuchsove predlage za risanje itd.
Naročila od drugod se po pošti hitro iu po nizki
ceni (kakor na pervem izviru) izveršujejo.
ec zzkh	so
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.