334 i2 načelnili razpisov ministrstva iiotranji^h poslov.
Meiser: Die Unterschiede des tschechosIaw. Oesetzes gegen den u. W. von dem des 'Deutschen R. und Osterreichs, Prager .lur. Zeitschr. Nr. 3 1929. Weinniann u. Walden: Die Oesetzgebung gegen den u. W R o se n t a 1: Komentar nemškega zak. o n. t.
Iz načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov.
Dr. France Goršič.
Koit vrfioivino oMastvo izdaja mmistrstvo notrainijih poslov v mejah velijavnJh zalkoinov ioi uredb načelne razipise, kii jih naslavlja ali na vsa podrejena oMastva občne uprave a'li vsaj aia večje števila teh olhlaslt'e>v iin ongaimoiv. MinistnStvo notraimjih posllov je rzldalo tudi poseiban pravitoilk za podrejena dblastva, kaiko treba zbirati, siste-matslko 'Urejati in v preglednem raizvidu držati te u o r m a 11 je.
V zbirki načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov se nahaijajo i talka naw(diila, ki so trajne vredaiosti in bodo zanimala šir'še pravtiiiške kroge. Slovenski Rravnilk naimerja svoje čitatelje seznanjati s tistimi normalijami, ki se v njih očitujejo pogledi in načela one obširne upravne reforme, ki se pred našimi očmi uvaja izza 6. januarja 1929. 1. Nekatera teh načeilnih navodil so najboljši komentar k zakonom t& nove dolbe.
I. Zakon o osebnih imenih.
A. Z načeilmim razpisom Kom. B r. 190 z dne 10. aiprila 1929 1., ki tvori razpis št. 1 pod naslovnico »Osebino ime«, opozarja ministristvo noitranjih poislov svoja podrejena oblasitva na zakon o osebnih imenih z dne 19. fdhruarja 1929. 1., ki je sitopil v veljavo s 26. fetoruarjem 1929. 1. kot dmevom razglasitve v Sloižbaniih Novink (Br. 47/XXI).
Da se ne bi določila tega zakona napačno totaačiila, se v razpisu pretresaijo nastopna vprašanja:
1. Neki dbveani red, po katerem bi bilo treba rabiti aili pisati dele imena, ni ukazan že kar s tem. da zakon na mestih, kijer govori o delih imenav kakor n. pr. v 1. odstavku 2. člena:, v I. odstavku 31. čHena, postavlja na prvo mesto rodbiiosko ime, a na dniigo mesito rojisltno ime: Kadar je beseda o delih imena, se zalkonodavec tega reda pač zato dosledno poslužuje, ker želi. da se tudi v to stvar uvede enotnost. Toda žeiljo zakoinodavčevo je treiba ločiti od oneiga, kar zakonodavec obvezmo ukaizuje, odnosno kar positavlja pod kazensko sankcijo.
Tak obvezni red je uveden stoprv z določilom, ki se nahaja v 2. odsitaviku 2. člena, a še tu je uveden samo za primere, kjer se ozinačujejo oseSbe v uradnih spisih, listtinah in sezinamlkih. V
Iz načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov. 335,
takih primerili se mora najprej navesti rodMnislko, potem pa rojstno ime. Iz same stilizacije odstavka 2. člana 2. se vidi, da taka dolž-nosit ne otetoji v vseh primerih. Naglas leži na besedah »kljer se ozlnačujeijo osebe«. Zato je jasno, da so bili tn v misHih le primeri, kadar označujejo obHastva tretje oselbe v svojih naslovih, spisih, lisitinah in seznamkih.
Pobiudo za to določilo je dala izkušnja, da se da urad/na evidenca oseb praktično voditi samo po rodbinskem, niikakor pa ne po roijstnem imenu. Na prvem mestu bodi zato rodbinslko ime.
Niti za s voi'eročn i p odpis v uradnem prometu ne zahteva zakon vrstnega reda: rodbinsko ime, rojstno ime. Glede tega je v členu 32., odstaviku 2. predpisano samo, da x\ali bodo vloge, poslane oblastvu, vedno podpisane s poilniim imenom, t. j. da naj ima podipis oba sestavna dela osebnega imena. Tako je odrejeno v initeresu piroisilca in tudi samih olblastev, da se jim namreč ne bi bilo treiba muditi z raziskovanjem, čigava je vtloga"iin komu je treiba dostaviti odgovor.
Za p odp is ov ain j e uiradnih oseb v spisih ni nika-kega predpisa o tem, kako naj po redu slede delli imena, nego za uradne oselbe veljajo prav talko olajšave, ki so dovoliijene v odsta-viku 2. čllena 32. Celo izostati sme roijstno ime ali se označiti samo z začetnico ali običa^o kratico.
'Za vse aaselbno občevanje, tudi za pismeno, velja popolna svoboda glede reda. kako naj se vrstita rodbimslko ime in rojstno ime. Člen 32., odstavek 1., dopušča kar, da se sme v zaseib-nem občevanju rabiti rojstno ime skra-Jšano ali prikrojeno po. običajih.
i2. P r av i Q o in d o 1 ž 'n o s t, da da otroku r o j s t n a i m e, nalaga člen 9. v prvi vrsti očetu, odnosno nezakonski materi, ako pa matere ni, ali v primeru, če je otrok naijdenec, pa prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu. S tem je ustanovljena pravna odgovornost za imenodajo. Določena je oseiba, ki jo je poklicati na odgovor, ki^dar bi to zakonsko dolžnost opustila. S tem dolO'Silam, ni nič izipremerajeno v tistem običajnem pravu, po katerem da otroku ime kum, saj po pravnem načdlu pristooli to pravo kuimu samo tako, da je nanj ali izrecno aH pa molče, po običaju, preneseno od očeta ali pa od nezalkonsike matere.
3. Obvezino rabo 0'četovega rojstnega imena zakon ne predpisuje niti za silužlbeno niti za zaseibno otočevamje. Člen 31. pravi samo, da sme, kdor hoče, radi identiffikacije rabitd tudi rojstno ime očeta, odnosno nezakonisike matere. Naravlno je, da odreja zakon za ta primer, kam treba to ime postavljati. S tem, da je očetovemu rojstnemu imenu odkazano mesito med rodbimskim imenom in rojstnim imenom, bodisi v dbliki začetnice, bodisi v otoliki svojilneiga pridevmika očetovega imena, je zalbranijano zigolj to, da bi se postavljalo očetovo rojstno ime na začetek ali pa na
336 Iz načelnih razpisov ministrstva iiotraiijiih poslov.
konec vseg:a imena. Red rodbinskega imena in rojshiega itmaiia pa s teliti ni ta/nisiiran. Pteati se mora: Petrovič M. Jurij, ali v prfimeTih, ki se ne priottivijo določiilom zakotna, tudi Jurij M. Petro-vtič, nikakor pa se ne srne prsati: M. Jurii PetroVič, ali: Jurij Petrovič M.
4. Piri doiloči 1 i h o kaznih se mora paziti na to, da zabra-injuje člen 36. .najipirej rabo tujega imena, najsi se to zgodi na kaitef i-kioli način, iin dalSe, da se nanaša ta č5en zigolj na vizdevanje imena, ki ni v stoladu z zak.oinom. Pog-oj je torej ta, da se viršli proitiizakonita raba imena po vzde vanju i me'na (n a zi v am ju), t« se praivi talko, da se uipofaba ponavlja ali pa da je uiporaiba trajna.
Olede pisave imena vdjja člem 37. Tu se pod kaizensko sairtkoijo poistavlja tisti, ki piše svoje ime zoper pradipise zakona, zlla'Sti on*i, ki piše ime vedoma drugače, nego je vknjiženo v rojstni matici. Ta člen predpoilaga torej neka po'Ziitivna zakonska določila o tem, kako treba pisati ime. Razen na primer, kadar se piše ime drugače, nego je v rolfstni matici vpisano, se ta člen nanaša samo na:
a) odstavek 3. člena 2.. ki prepoveduje oznamenovainje z ime-irom, ki bi imeSo razen rodbinskega in rojstnega imena še kaik dodatek. koKkor seveda dodatek ni v zakomu ukazan ali doipiu^en;
h) odstavek 2. člena 3., ki ima določila o tem, kako morajo tuji državljaini' rabiti svoje ime;
c) člen 13., ki predpisuje rabo p rim o ž ene g a rodbin-skeg!a imena oiziToma odreja način raibe deteliškega rodbjn-skega imena;
fč) odstavek 1. člena 15., ki normira raibo posvojiteiljevega ¦rodbinskega imena;
d) odstaivika 4. in 5. člena 15., kjer so posebna doiločila o rabi imena posvo'jitelja omdžene ženske, o^dkiosno vdoive;
e) odstavek 2. člena 32., ki predpisuje, kako treba podpisovati ime na vilogah, poslanih oblastvu, in
f) ddstavek 3. člena 33., ki dopušča, da se poslužujejo označb akademiskega dostojanstva samo osebe, ki so to doistoijanstivo prijavile domovinski občini radi vpisa v občimisko knjigo domovSincev.
Dokler se ne izdado posebni piredpisi o knjigi domoviincev v smislu § 3. zakona o državljansb/u, ni moči, z ustrezno kazensko sankcijo vred, uporabljati omenjeni odstavek 3. člena 33., rtifi odstavek 2. člena 30., ki nalaga vodjem matičnih knjig dolžnost, da obveščaijo domovinske, odnosno v zafkon/u določeme otocime o vsakem matičnem vpisu.
¦Doiločilo odstavka 2. v členu 2. ni postavljeno pod kazen, ker nalaga dblastvom samo, kalko je treba pisati imena tretjih • oseb; dočim goviori člen 37. o pisanju »svojega« imena.
5. Vsi upravni posli pin zakonu o osebmh imenih so poverjeni občnim upravnim obla^stvom prve stopnlje, torej za prvi dve leiti (čl. 41.) tudi odločevanje po čl. 4. in pa o zahtevah, da se popraviiio matični vpisi v smislu č\. 26.
o novi zakonodaji v Zedin.cnih državaii Severne Amerike.     337
Olbč'ine je treba oipozodti na sodelovanje pri iigoitav^ainiju, kdo ima (Pravko razbiti akademsiko dostojanstvo in naslov, ter na dolžnost, da treiba oidabrene izpremembe za sedaj vipiisovaiti v posebne sezinamiike vse dotilej, doikJer ne bodo uvedane knjige do-nioviinceiv.
Vodje matičnih knjig je treba po prisftojaem potu oipozoriti na predpise o vipilsovainju (glava VI) z doisitavkoim, da bo predpise o oibveščajnju domovinskiih obCin o matičnSih vipiisih moči uiporablijati stoprv potem, ko bodo uvedene knjige domovincev.
B. Načelni r azp is Kom. B r. 344 z dn e 5. j uli ja 19129.L ki k sedaj uvrSčein 'kot raiZ.'ip(is št. 2 pod oasloVoico »Osebno ime«, obraalaga, da je sproženo vpraisaMe, ali je treba V uradniili rešiitvali in dekretih, ki se vroičajo strainikaim ali pa db-javMajo, akademske kratice (dr., inž., mag.) postavljati pred rod-bin'siko ime ali za to ime odimosno, v katerem redu je treba pisati aik ad ©m sk i naslov, rodbinsko ime imrojstmo i m e.
iZakon o oseibmilh imetnili odreja v članu 33., da se mora označba akademskega dosltojanstva dodati rodbinslkemu imenu. Zakon torej nima imperativnega predipisa, da se mtora akademski naziv pestavlldati pred rodbinsko ime ali za rodbinsko ime, nego prepuSča to sitvair udomačeni praksi.
Da bi podirejeaia dblastva v svojem s In žb enem p oslova ;n ju enotno postopala, odreja načetoi razlpis št. 2, da se ima v bodoče v vsalkem skžbanem dopisu obSnIib uipraivinili obilastev, torej tudi tedaij, kadar bi se v uradnih sipisib, listinah in sezinaimkih (i(31. 2., odst. 2.) oiznačevale osebe, na prvo rtiesto postaviti kratica akaidtmskega naslova, na drugo mesto rodbinsko ime in h koinou roijisitno ime dotiane osebe. V službenih dekretiJi, ki se tičejo OEgaioov notratnje uprave, naj se pa postavi med rodbinsko ime in rolsrtino ime še začetnica očetovega rojsitnega imena.