Odpra	viti moramo	krizo
»Sposobni smo to storiti,« poudarja poslanica		
Ob izteku leta 1987je predsedstvo SFRJ naslovilo na jugoslovansko javnost tradicionalno novoletno Poslanico in v njej že na začetku tpozorilo na naloge, ki jih moramo 'si, vsak po svojih močeh in znanju, brezpogojno uresničiti, če se hoče-no izkopati iz krize, v kateri smo se :našli
Te naloge oziroma že kar zahteve ielovnih ljudi in občanov so v tem, la v Jugoslaviji stabiliziramo gospodarske in politične razmere, obrz-lamo injlacijo, dosežemo hitrejšo gospodarsko rast, povečamo proz-'odnjo in izvoz ter zaustavimo ■niževanje življenjske ravni
Predsedstvo se zaveda, da pre-niki ne bodo prišli sami od sebe, tmpak se bo treba zanje še kako pomuditi Dosegli jih bomo z visoko topnjo enotnosti odgovornosti in 'rganiziranosti ter seveda s tem, da '■orno združili vse družbene moči za iresničitev nalog, ki so hkrati inte-esi vseh v Jugoslaviji
Vsi koraki k ekonomski in raz-ojni politiki sleherno ravnanje v 'elovnih organizacijah, občinah, epublikah in pokrajinah, vse do fe-'eracije, morajo biti podrejeni temu ilju. Samo dosežki pri uresničevan-t teh nalog naj bi bili merilo za spo-
sobnost in odgovornost vseh državnih, političnih in samoupravnih organov in organizacij ter vsakega posameznika. Od tega bo ne nazadnje odvisno tudi zaupanje ljudi m naš družbenopolitični sistem in samo politiko.
Hkrati s tem se mora marsilthj pomembnega zgoditi v nadaljnji demokratizaciji družbe. Poslanica poudarja, da moramo v zvezi s tem odpraviti vzroke za porajanje in spodbujanje birokratizma in etatizma.
Bolj kot do zdaj bo treba upoštevati množične pobude in ustvarjalnost delovnih ljudi in občanov, toda s tem, da se zagotovijo demokratični postopki na vseh ravneh odločanja.
Predsedstvo SFRJ ob tem podčrtuje, da se moramo truditi za krepitev jugoslovanske federacije in se odločno upreti vsem oblikam nacionalizma, nacionalnih delitev in zapiranja vase. Meni, da moramo znova uveljaviti eno najpomembnejših pridobitev našega narodnoosvobodilnega boja, to je bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti Slednje je namreč tudi najtrdnejšejamstvo, da bomo še nadalje svobodni in neodvisni
V DRUŽINI JE NAJDAUŠA NOČ LAHKO TUDIKRA TKA—Letošnjo novoletno noč in praznike so si ljudje krajšali na razne načine, zagotovo pa drži da jih vsako leto več preživi najbolj »noro« noč doma pred televizorji ali pri sorodnikih in dobrih znancih. Za mnoge so namreč cene v hotelih previsoke, kaj šele, da bi razmišljali o večjih novoletnih aranžmajih. Obrtnik Peter Perdec iz Novega mestaje v svoji zidanici na Trški gori prav na Silvestrovo gostil šest družin (na sliki), da je bilo vzdušje še popolnejše, pa je mednje povabil tudi dedka Mraza. Veselo je bilo do zgodnjih jutranjih ur. (Foto: J. Pavlin)
»Škorc« je odprl vrata
Kočevska mladina dobila svoj klub — Odprl ga je predsednik slovenske ZSM Tone Anderlič
a ogroženost zahtevajo nadomestilo
30do pobude Brežiča-i naletele na odprta ušesa v JE Krško?
JEŽICE — Prebivalci breži-in sevniške občine se čutijo 'ajšane za denarne prispevke, i jedrska elektrarna plačuje za lenost okolja Krškemu, zato ■igovaijajo za enaka merila do treh. Z denarjem, ki bi ga dobi-JE kot nadomestilo za negati-pliv na okolje, bi si lahko mar-uredili in izboljšali, ker meni-1 so bili do zdaj zapostavljeni. Brežicah je občinska skupščina ila tudi pobudo izjavne razprave, publiška raziskovalna skupnost in rško financirata študijo o vplivu arne na zdravstveno stanje prebi-
a.	JE naj bi razen tega zagotovila zdravstveni nadzor prebivalstva šem območju Posavja, d zahtevami brežiške občinske čine je tudi izdelava študije o vpli-l na zajezitev Save ob izgradnji h elektrarn v brežiški občini, inalno obrtno podjetje in komite ižbeni razvoj občine Brežice naj bi j z JE naročila študijo o vplivih : vode na vodovodno črpališče pri iški postaji v Brežicah. Ena od l, ki jih Brežičani naslavljajo na arko v Krškem, je tudi povečana a reševanje problemov, ki so po-i z varnostjo in zaščito ljudi v pri-nesreče. Pri tem gre predvsem za litev že danih obljub za boljšo iljenost civilne zaščite.
J.T.
13. strani:
Tudi sociala v stiski
» 4. strani:
lovo življenje v Sta-im trgu i V kemični štrajka ni iio
15. strani:
V stiski prodaja na '•edit Pri pohištvu se greto socialo
16. strani:
Bo dovolj denarja za se
I 7. strani:
Čarovno kolesje na-•h teles
DELEGACIJA »KRKE«
V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Lanskega 29. decembra so se sestali v Novem mestu na uradnem pogovoru predstavniki občinske konference SZDL Novo mesto in delegacija slovenskega društva »Krka« iz Hannovra. Člani obeh delegacij so obravnavali možnosti nadaljnjega sodelovanja med Novim mestom in društvom »Krka«, katerega pokrovitelj je OK SZDL Novo mesto. Zlasti naj bi oživeli tesnejši stiki med osnovno šolo Vavta vas in otroki zdomcev v Langenhagnu. Sodelovanje z zdomci so obravnavali pred novim letom še na pogovoru s predstavniki slovenskih društev v Zahodni Evropi, ki ga je organizirala RK SZDL in so se ga udeležili tudi predstavniki odbora za mednarodno sodelovanje pri OK SZDL Novo mesto.
KOČEVJE — Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSM Slovenije je 30. decembra prerezal trak in tako odprl mladinski klub »Škorc« v Kočevju. V kratkem govoru ob tej priložnosti je dejal, da mladina ugotavlja, da ni vse tako, kot seje učila v šoli o bogati naši družbi, bratstvu, enotnosti itd. V praksi seje tudi pokazalo, da se je treba za vsako stvar posebej boriti.
Nadalje je dejal, da sta mladinska kongresa sicer pokazala pot naprej, vendar se ni treba sklicevati na kongresne dokumente in sklepe, ampak delati tisto, o čemer meni mladina v posameznem okolju, tla je na,boij prav. Pohvalil je tudi kočevski klub kot enega najlepših v Sloveniji in dodal, da v zadnjem obdobju v Sloveniji in Jugoslaviji ni zraslo veliko klubov. Za to navajajo različne razloge, kot: da niso primerni časi za take zamisli, da ni denarja, da ni volje itd. Vendar je kočevska mladina dokazala, da se da marsikaj narediti tudi v sedanjih časih.
O tridesetletnih prizadevanjih za pri-
Mlečne vojne še ni bilo
Sevrtiški kmetijski kombinat je sklenil, da tudi na levem bregu Save odkupujejo mleko Ljubljanske
mlekarne
SEVNICA — Hmezadove celjske mlekarne so lani v 18 občinah odkupile okrog 50 milijonov mleka. 6000 proizvajalcev na območju, ki zajema tudi sevniško občino na levem bregu Save, je imelo po pogodbah s svojimi zadrugami oz. kombinati vključenih v odkup mleka oktog 24.000 krav. Vse kaže, da od novegl leta dalje celjske mlekarne nimajo vet kaj iskali v sevniški občini, kajti sevniški kmetijski kombinat je pretrgal sodelovanje s Celjani in se odločil, da 11 januarjem 1988 pričnejo na območju celotne občine pobirati mleko Ljubljanske mlekarne.
Celjanom seje zdela poteza Sevniča-nov nerazumljiva, ker da jim niso nič povedali, v tem vidijo prednosti sodelovanja z Ljubljanskimi mlekarnami in da so naposled v boju za vsak liter mleka pripravljeni ponuditi vsaj toliko kot Ljubljnfani. Ti naj bi jih pred približno petimi leti, prav tako »po samoupravni poti«, zrinili z desnega brega Save v sevniški občini, kjer zdaj odkupijo 2,3 milijona, Celjani na levem bregu pa okrog 1,5 milijona litrov mleka letno.
V Sevnici odgovarjajo, da so Celjane že doslej dovolj ustno in pisno opozarjali na pomanjkljivosti v poslovnem sodelovanju pri odkupu mleka, a se žal nič ni spremenilo na bolje. Od leta 1970 Celjani tako rekoč niso nič vlagali za izboljšanje in razvoj mlečne pridelave na sevniškem območju.
Ko smo se pogovarjali s pridelovalci mleka na Šmarčni, ko so pričakovali tovornjake celjskih mlekarn, da bodo odpeljali opremo iz zbiralnice, so bili ogorčeni, ker niso o nameravani selitvi k Ljubljanskim mlekarnam nič prej zvedeli kot okoli božiča, ko so ti pripeljali svojo opremo. Kmetje so zagrozili, da ne bodo dovolili njene namestitve, dokler ne zvedo, kakšne igrice so v ospredju in ozadju. Toda ko so Šmarčane in druge kmete med novoletnimi prazniki obiskali predstavniki sevniškega kombinata in jim razložili vzroke in posledice takšnega koraka, so se, kot kaže, vsaj nekoliko potolažili. Prva bitka nenapovedane mlečne vojne je verjetno s tem končana.
P. PERC
dobitev prostorov za mladinski klub pa je govoril bivši sekretar predsedstva OK ZSM Kočevje, Marko Glavač, ki je med drugim poudaril pomen kluba za vse mlade, zlasti pa, da bo gotovo pripomogel, da bo ostalo več mladih intelektualcev v občini. Danes namreč še vedno preradi bežijo iz nje.
Na otvoritveni slovesnosti so podelili tudi zahvale zaslužnim posameznikom, ki so največ pripomogli, da je Kočevje končno le dobilo mladinski klub. Prejeli sojih: Marko Glavač, Stanc Letonja, Dušan Popovič, Rudi Orel, Lado Orel, Jože Štefančič in Dušan Zamida. V kulturnem programu je nastopil ansambel Gotsche, ki je tudi igral za ples.
J. P.
Velik promet v Betini trgovini
V treh tednih za 300 mili-jonov din prometa
METLIKA — Od 9. decembra do konca leta, ko so v industrijski trgovini Beti v Metliki prodajali izdelke te metliške delovne organizacije z 20-odstot-nim novoletnim popustom, so imeli več kot za 300 milijonov dinarjev prometa. Največ kupcev je bilo iz Beti, ki so imeli še poseben popust, iz Bele krajine, z one strani Gorjancev in sosednje Hrvaške.
Najbolj je šlo v prodajo spodnje perilo, volna, spalne srajce, jogingi, pižame.
V gneči, kije bila v trgovini vsak dan od jutra do večera, so se zelo izkazale prodajalke. Osmim stalno zaposlenhim v trgovini je za ta čas priskočilo na pomoč še osem dodatnih in vse so imele dela čez glavo.
Daje tak povečan promet tudi dobra shujševalna kura, je skusila ena od pomočnic, ki je v manj kot mesecu dni shujšala za tri kile. Ob normalnih mesecih imajo v Betini trgovini trikrat manj prometa.
V TOPLICAH IN MOKRICAH 900 GOSTOV
ČATEŽ, MOKRICE - Med novoletnimi prazniki so hotel Terme, hotel Zdraviliški dom in hotel Grad Mokrice ter bungalovi sprejeli okrog 900 gostov iz Slovenije in Hrvaške, ki so tam tudi silvestrovali. Vmes so prirejali krajše izlete, kosilo v Moricah, ježo na ponijih za otroke, za razgibavanje razpoloženih gostov so popestrili dneve s športnimi tekmovanji v Termah. Prirejali so jim tudi popoldanske koktajle ob glasbi. Za tridnevno bivanje s silvestrovanjem in zabavami so gostje plačali od 66.000 do 97.000 din na osebo. Precej ljudi je preživelo konec starega in začetek novega leta v počitniškem naselju poleg kampa.
M
onesnažena
Preplah ni bil utemeljen — Vseh 6 vzorcev daleč od nevarne meje
NOVO MESTO — Ker so se na Dolenjskem ra^irile govorice, daje reka Krka občutno onesnažena s polikloriranimi bifenili (PCB), je ribiška družina Novo mesto naročila analizo rib, ki jo je opravil Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta. Odvzeli so 6 vzorcev, pod jezom v Mačkovcu, na jezu pod restaracijo Pri vodnjaku v Novem mestu, pri parkirišču na Otoču, pod jezom v Straži, na Nor-dinovem jezu in v Žužemberku.
Vsebnost PCB v ribah je bila v vseh primerih manjša kot 0,005 miligrama na kilogram. Še dovoljena količina PCB je 0,2 mg na kilogram. Rezultate analize je podpisal dipl. inž. Dušan Fortuna, vodja živilsko kemičnega laboratorija pri omenjenem zavodu.
Govorice o večjih koncentracijah PCB v reki Krki so torej neresnične, Krka ni onesnažena s tem nevarnim strupom.
ANKETA O DELOVANJU SINDIKATA
METLIKA — Metliško občino so poleg bežigrajske izbrali za anketo o aktivnosti, usposobljenosti in delovanju sindikata, ki poteka v zveznem merilu. Na številna vprašanja, ki zadevajo celotno delovanje in poglede na delo sindikata, bodo anonimno odgovorili člani občinskega sindikalnega sveta. Že iz prvih vrnjenih vprašalnikov se vidi, da ne bodo prizanašali s kritiko na račun svoje organizacije.
Kdo učiteljem šteje dinarje?
Ob stavki učiteljev Srednje šole tekstilne usmeritve Metlika
METLIKA — V ponedeljek, 28. decembra, okoli 160 učenk v Srednji šoli tekstilne usmeritve Metlika ni imelo pouka, čeprav so prišle v šolo. Trinajst učiteljev te šole, kije tozd Beti, sc je odločilo, da bodo ta dan stavkali, in to po sestanku, ki so ga imenovali »zbor učiteljev«, katerega sta se udeležila tudi sekretarja OK ZKS in OS ZSS Metlika. Pred tem, 25. de-' cembrom, pa je bil sestanek z vodstvom delovne organizacije ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta Beti.
foti koncu tedna se bo vre-Poslabšalo. Padalo bo.
JEZ JE POPUSTIL — Do lani je bil jez v Prelesju pod Starim trgom edini celi jez na Kolpi od izvira do Vinice, lanska visoka voda pa gaje predrla. Domačini ga nameravajo letos popraviti, pri tem pa pričakujejo pomoč Vodnogospodarskega podjetja. Na popravilo bo treba počakati do poletja, ko je voda najrižja.
Povod za ta prvi sestanek je bilo pisanje, ki gaje 13 učiteljev 21. decembra poslalo generalnemu direktorju Beti, v. d. ravnateljici šole, DPO Beti, Posebni izobraževalni skupnosti za tekstil v Ljubljani (PIS), novomeški enoti Zxr voda za šolstvo, metliškemu izvršnemu svetu in še komu. Naslovnike naj bi tako seznanili s svojimi pogledi na položaj te edine metliške srednje šole, kije hkrati regijska tekstilna šola, ter na zaostajanje osebnih dohodkov v primerjavi z drugimi šolami. Navajajo prostorske težave šole, dejstvo, da šola nima specializiranih učilnic (pouk za te predmete poteka v Črnomlju) in telovadnice (uporabljajo telovadnico metliške osnove šole), da ne ustreza delavnica za praktični pouk, da je šolski hodnik preozek, daje premalo stranišč. V drugem delu, ki se je na obeh sestankih izkazal kot v tem času najpomembnejši in zaradi katerega učitelji zadnji lanski ponedeljek niso hoteli v razrede, pa opozarjajo na svoje osebne dohodke. Učitelji so namreč zahtevali, da se vprašanje njihovih osebnih dohodkov reši takoj, in ker od vodstva in drugih predstavnikov Beti niso dobili te obljube, so se odločili za stavko.
V informaciji, ki jo je za prvi sestanek 25. decembra pripravilo vodstvo delovne organizacije, med drugim poudarjajo, da se je šola v svojem dolgoletnem razvoju (sprva je bila poklicna šola Beti) prebijala skozi razne težave, od pomanjkanja strokovnega kadra do denarja, da šola ves čas deluje v okviru Beti, ob pomoči in skrbi, ki jo Beti lahko nudi šoli, kije njena temeljna organizacija. Ob uvedbi usmerjenega izobraževanja je Beti skušala kot soustanovitelje šole pritegniti tudi ostale delovne organizacije, za katere ta šola izobražuje kadre, to so Komet, vendar so te predlog vseskozi zavračale. Tako sta ustanovitelja šole le Beti in metliški izvršni svet in Beti že vseskozi nosi breme za delovanje šole kajti denar, ki ga šola dobi od posebne izobraževalne skupnosti, ne zadošča. V letu 1986je Beti za delovanje šole prispevala 24 odst. potrebnih sredstev, v lanskih devetih mesecih pa 25 odst. V lanskih devetih mesecih je šola dobila od PIS dobrih 84,5 milijona
dinarjev, s sredstvi, ki si jih je šola v tem času pridobila s svojim delom, je vsota znašala nekaj manj kot 94 milijonov dinarjev, stroški delovanja šole pa so v tem obdobju znašali nekaj več kot 126 milijonov dinarjev; razlika, dobrih 32 milijonov dinarjev, gre na račun Beti. Poleg tega so postregli s podatkom, da seje v zadnjih petih letih v Beti zaposlilo le 28 odst. vseh učenk in učencev, ki so v tem času končali šolanje konfekcio-narjev za Komet, Novoteks, Labod in ostale, kjer se njene učenke po končanem šolanju zaposlijo. Poleg tega Beti vseskozi skrbi za kader za šolo, tako s štipendijami, več učiteljem je z ugodnostmi pomagala in še pomaga pri študiju ob delu, da so si lahko pridobili ustrezno izobrazbo za poučevanje, prav tako je Beti mimo redne pomoči šoli pomagala reševati stanovanjska vprašanja učiteljev, vseskozi daje šoli potrebni material za praktični pouk itd.
Kar se tiče osebnih dohodkov, pa vodstvo Beti poudarja in pri tem vztraja, da tudi za zaposlene na šoli — teh je 18 — velja sistem nagrajevanja delovne organizacije. Po tem sistemu vseskozi dobivajo osebne dohodke, tudi pred
nekaj leti, ko je bila šola kršitelj družbenega dogovora o delitvi osebnih dohodkov, vendar je tudi takrat delovna organizacija vztrajala pri tem, češ da gre za sistem nagrajevanja v delovni organizaciji. In od takrat se razmerja znotraj tega sistema (rangiranje) v glavnem niso spremenila.
Vendaf učitelji teh argumentov ne sprejemajo. Med drugim pravijo, da se ne čutijo krive za izgubo, kot so jim jo prikazali ob devetmesečnem obračunu (gre za tistih 32 milijonov dinaijcv kot dodaten prispevek Beti za delovanje šole), da o tem niso dobivali podatkov, da so sedaj prvič izvedeli, dajim »nekdo dinaije šteje«, da ni prav, dajim Beti kot
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRIZNANJA MGZ POSAVJA
BREŽICE — Za gospodarske dosežke podeljuje posavska zbornica vsako leto po eno veliko priznanja delovni organizaciji in po tri mala priznanja posameznikom. Na proglasitvi so v sredo, 6. januaija, izročili veliko priznanje delovni organizaciji SOP Krško, malo priznanje pa Ivanu Živiču. direktoiju Slovina Bizeljsko-Brežice, Stefanu Senici, direktoiju konfekcije Lisce v Sevnici, in Francu Juvancu, direktorju Agrokombinata v Krškem. Podelitev je bila v Posavskem muzeju.
Nič več kile in metri
Novoletne evforije je konec, življenje seje utirilo spet v svoje stalne tirnice. Mi pa si zastavljamo vprašanje, kaj naj si obetanmudkum ki se je pravkar začelo. Bomo končno stabilizirali gospodarstvo; obrzdali inflacijo, dosegli povečanje proizvodnje in izvoza, zaustavili padanje življenjske ravni? To so zagotovo potrebna vprašanja, na katera pa je zelo težko dati odgovor. Pa ne samo zaradi tega, ker se je sedaj prvič po vojni zgodilo, da smo v novo leto stopili brez izdelanih in sprejetih razvojnih dokumentov. To pa niti ni taka tragedija, saj seje doslej še vedno izkazalo, da so bile resolucije in plani drugače zastavljeni, kot seje potem zasukalo življenje. In v teh dokumentih, po katerih naj bi uravnavali naše ravnanje v tem letu. sploh ne gre več za odstotke, kile in metre. Gre za politično bitko, v kateri se merita dve koncepciji našega nadaljnjega razvoja Prva ki temelji na državni distribuciji dohodka nas lahko potegne še bolj na dno. Druga, po kateri naj bi imeli dobri gospodarji še več svobode, več spodbude za delo, pa nam lahko pomaga da potegnemo naš gospodarski voz iz blata in začnemo slediti razvoju v sveta Zdi se, na srečo, da se tehtnica nagiba v prid drugi zamisli
J. SIMČIČ
Ljubljansko
pismo
LUČKA ROJEC, učiteljica likovne vzgoje na OŠ Brestanica: »Lani je bilo veliko dogodkov, ki se bodo marsikomu od nas globoko vtisnili v spomin. Najhuje nas je pretresla afera Agrokomerc. Jaz sem imela občutek, da se ruši Jugoslavija. Zelo odmevno je bilo razkritje vloge bratov Pozde-rac v tej aferi. Mene osebno pa najbolj boli, da so se začeli krhati odnosi med republikami. Dogodkov, ki so mi ostali v spominu, pa je bilo precej tudi v osebnem življenju.«
FANIKA ZAJC, uslu&nka v RIKO, Ribnica: »Minulo leto mi N najbolj ostalo v spominu po hitrem skakali11 cen. Vsakič, ko si prišel v trgovino, so bif nove, višje cene. Nasploh pa ni bilo hudia in smo kljub temu kar dobro živeli, kaisi želim tudi v tem letu. Le zdravja bi bilclahko nekoliko več. Zadovoljna sem, ker111 bilo vojne in hudih nesreč.«
MIRJANA ČEŠAREK, prodajalka v Nami v Kočevju: »Lani sem prišla delat na oddelek konfekcije, kjer je dober kolektiv in se zelo dobro počutim. Čutiti pa je padec standarda. Prejšnja leta smo plan prodaje z lahkoto presegali, lani smo ga komaj dosegli. Mlade družine si bodo zapomnile leto 1987, saj si je bilo zelo težko opremiti stanovanje, Našega standarda, mladih in starih, se to leto pač ni dalo primerjati s standardom v razvitejših državah.«
MARJANA DERSTVENŠEK, matičarka v Sevnici: »Težko bi rekla, kaj me je v letu 1987 najbolj razveselilo. Morda še najbolj to, da smo bili v družini vsi kar zdravi. Najbolj neprijetno presenečenje pa je bil Agrokomerc, zlasti wadi izjemno velike gmotne in moralne Škode, ki jo je ta rop brez primere povzroidSloveniji, Jugoslaviji in vsem delavcem tega območja v BiH, ki niso krivi, da so patfl> tako globoko.«
IVAN JAMŠEK, šofer v Dani Mirna: »Najbolj neprijetno je bilo divjanje cen, rast življenjskih stroškov, ki marsikatero družino potiska že skoraj pod vodo. Visoka inflacija ni dobra niti za moj kolektiv, kakor tudi ne zadnji intervencijski ukrepi. Zaradi vsega tega in gospodarskega kriminala tipa Agrokomerc v letu 1987 ni bilo večjih prijetnih presenečenj. Bojim se, da jih tudi letos ne bo, da bomo lahko veseli, če bo vsaj tako kot doslej.«
Št. 1 (2004) 7. januarja 19
Naša anketa
V spominu neprijetnosti
Leto 1987 je nepreklicno mimo, z obema nogama smo že zakoračili v novo 1988. leto. Večina pa ima še vedno v spominu najlepše dogodke in prijetna presenečenja, še bolj pa neprijetne dogodke in neprijetna presenečenja. Predvsem kar se slednjih tiče smo si pri nas večinoma zelo enotni. Velikanska inflacija, rast cen in padanje standarda, gospodarski kriminal velikih razsežnosti tipa Agrokomerc, intervencijski ukrepi, ki kolektive potiskajo pod vodo ipd. so dogodki, ki nikogar niso pustili povsem ravnodušnega, ampak so kar pridno dvigali ljudem tlak. Prijetnih dogodkov je bilo bolj malo, v glavnem so bili v zasebni sferi življenja. Kljub temu večina upa, da bo letos vsaj tako, kot je bilo lani, da ne bo še slabše.
SREČKO NEMANIČ iz Metlike: »Lani je trtje dobro obrodilo, kar je vsaj en obliž na ravno krize in inflacije. Lani je bilo dinar bolje takoj zapraviti, kot ga spraviti. A čeprav je zmeraj težje, seje dalo zdržati. Po službi si moraš najti še kakšno delo, da preživiš. Želim pa, da bi bilo letos vsaj tako, kolje bilo lani, da ne bi bilo slabše. Trtje si bomo obdelali, kakšno prase zredili, kaj pridelali. Lansko leto si bom zapomnil še po uspehih naših smučaijev.«
JOŽE VESELIČ iz Črnomlja: »Lansko leto mi bo ostalo v spominu po štrajkih. Všeč mi je, da je začela Slovenija v okviru Jugoslavije bolj odločno postavljati svoje upravičene zahteve. Lani smo se preselili v hišo in imamo sedaj več stroškov, gre pač za obdavčenje pridnih. Seveda mi bo lansko leto ostalo v spominu tudi kot leto hude krize. Jaz sem pripravljen leto dni stradati, če bi bilo potem bolje, ampak pri nas kaže, da bomo stradali in da nam bo vsako leto slabše. Reagan se je za iransko afero odkupil s podpisom sporazuma z Gorbačovom, s čim se bomo pa mi za protiinflacijski program?«
REMIGIJ JERMAN, vodja splošnega sektorja pri Posavju v Brežicah: »Dogodkov, ki bi me posebej razveselili, lani skoraj ni bilo, neprijetna presenečenja pa so se vrstila od Agrokomerca naprej. Najbolj meje prizadelo, da kljub slovenskim zahtevam ni uspelo spremeniti protiinflacijskega programa v dokument, ki bi nam res kaj obetal. Upam, da se bomo le izvlekli iz krize in da ne bomo brez koristi popravljali samoupravnih aktov, kot smo jih doslej.«
JANKO MEDVED, električar vzdrževalec v IMV Novo mesto: »Najbolj sem vesel, da sem se v preteklem letu znebil težke bolezni, to pa je — vsaj upam > uspelo tudi moji delovni organizaciji. Vesel sem tudi studia D, ki je po toliko letih dogovarjanj tik pred koncem leta le poslal prve glasove v eter. Tudi z njegovim programom sem zadovoljen. Enako sem vesel, da»e je pričela izgradnja kabelske televizije. V svetu mi od vseh dogodkov še največ popeni srečanje Reagan-Gorbačov.«
0 družbeni
■■■
režiji
Na seji P OK SZDL Črnomelj ocenili program-sko-volilne seje KK in OK SZDL
ČRNOMELJ — Na zadnji lanski seji predsedstva OK SZDL Črnomelj so imenovali delovno skupino za analizo stanja na področju družbene režije v črnomaljski občini. Ta analiza naj bi bila narejena še v tem mesecu.
Na seji so ocenili tudi program-sko-volilne seje krajevnih in občinske konference SZDL. Te seje so bile v krajevnih konferencah v glavnem dobro zastavljene in konkretne, udeležba pa je bila različna, od dobre v Vinici, Semiču, Dragatušu in črnomaljski Loki do slabe v črnomaljskih KS heroja Starihe in Griček, na Talčjem vrhu in Petrovi vasi.
Medtem ko so ponekod v poročilih in razpravah le opisovali svoje probleme, so se jih drugod lotili z željo po reševanju, govor pa je bil * zlasti o javnih delih in kmetijstvu, o oblikah in metodah dela SZDL na terenu ter o delovanju družbenih organizacij in društev.
ji. »Že sedaj vse naše učenke, ki končajo šolanje, ne dobijo zaposlitve. Program šole je treba razširiti še za izobraževanje pletilcev in drugih tekstilnih poklicev, sicer bomo čez tri leta lahko hodili samo še po plače. Mi šole nočemo minira-
• Nihče v Beti ne trdi, da so osebni dohodki učiteljev v tej šoli visoki, ampak da so vseskozi v sistemu nagrajevanja Beti v istem razmerju z drugimi zaposlenimi. Za 11 mesecev lanskega leta znaša povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih na šoli (s snažilko in učiteljico, ki je na porodniški) 302.711 din. Za november je učiteljica praktičnega pouka s srednjo šolo dobila okoli 350 tisočakov, učitelj z visoko izobrazbo pa nekaj nad 400.000 din. Za primerjavo nekaj osebnih dohodkov za november zaposlenih v skupnih službah, kjer se vrednost točke določa tako kot za zaposlene v šoli, se pravi po povprečju proizvodnih tozdov: delavka s srednjo izobrazbo in 10 leti delovne dobe 301.000 dinarjev; dipl. ekonomist v prodajni službi s 4 leti delovne dobe 382.000 din; dipl. ekonomist v finančni službi 435.000 din; vodilni delavec z 22 leti delovne dobe okoli 600.000 din; direktor kadrovsko splošnega sektorja 563.000 din; generalni direktor 735.000 din.
ti, ampak bi radi 30-letnico praznovali v boljših prostorih in z lepšo perspektivo.« To je v svoji informaciji predlagalo tudi vodstvo Beti, vendar je za to potrebno še sodelovanje drugih, zato seje zavzelo, da se o tem posebna skupina pogovori z ostalimi tekstilnimi delovnimi organizacijimi in PIS o celotni problematiki šole in potem skupaj ukrepajo. Vendar na ta predlog učitelji niso pristali. »V našem interesu je, da šola ostane v Metliki in da se razvija,« pravi Jože Nemanič, sekretar OK ZKS Metlika. »Na metliški DPO in izvršnem svetu smo bili zadovoljni, ko smo dobili informacijo o položaju šole, ki so nam jo poslali učitelji. To je bila priložnost, da se neke stvari razjasnijo in da se začne skupna akcija za napredek in razvoj te šole, da se razjasnijo vprašanja o statusu šole, o njenem pomenu za tekstilno industrijo v dolenjski regiji. Prav je tudi, da se razpravlja o možnosti višjih osebnih dohodkov, vendar, to smo posebej poudarili, le v okviru samoupravnih aktov Bti, usklajenih z družbenim dogovorom in zakonskimi predpisi. Dogovorili smo se, da komisija, sestavljena iz delavcev šole, pripravi argumentirano anlizo o delovanju, težavah in razmerah na šoli in jo posreduje DS Beti, IS Metlika in PIS. Če so učitelji pripravljeni probleme reševati po taki poti, imajo vso našo podporo. Vendar seje,
žal, pokazalo, da ni tako. Mi smo hoteli, da bi bil sestanek v ponedeljek zjutraj sestanek OO ZK in izvršnega odbora sindikata, ostali naj bi šli v razred, vendar so oni vztrajali, daje to »zbor učiteljev«. Poleg tega smo se dogovorili, da rok za rešitev njihovih zahtev ne more biti 11. januar, kot so oni zahtevali in zagrozili, da bodo sicer s tem dnem spet začeli stavkati, kajfi v tako kratkem času ni mogoče pripraviti analize in argumentov za seje DS Beti, IS in PIS. Prav tako smo se dogovorili, da se pouk po končanem sestanku nadaljuje. Potem, ko sva s sekretarjem OS ZSS Metlika odšla, pa so se odločili popolnoma drugače. Torej bi lahko sklepali, da jim ni do tega, da se stvari uredijo in najde možnost za nadaljnji obstoj in perspektivo šole, ampak le za izsilitev višjih osebnih dohodkov mimo veljavnega sistema nagrajevanja Beti, katerega tozd so. Zato bomo zahtevali odgovornost. Poleg tega se sprašujemo, kaj so do sedaj delali njihovi predstavniki v delavskem svetu Beti, v PIS, delegati v občinski skupščini, družbenopolitičnih organizacijah in drugje.«
Zadnja zahteva učiteljev je, da se do jutri, 8. januarja, uredi dohodkovni odnos med Beti in šolo; da se njihovi osebni dohodki izenačijo z OD v ostalih srednjih šolah; zahtevajo redno obveščanje in možnost vplivanja na finančno stanje šole. Za naprej pa zahtevajo: ureditev učilnic; posodobitev delavnice za praktični pouk; dolgoročno rešitev za pouk telesne vzgoje in večnamenski prostor. Če njihovim zahtevam ne bo ugodeno, so zagrozili, da bodo v ponedelejk, 11. januarja, spet začeli stavkati in pri tem vztrajali, dokler njihovih zahtev ne bodo izpolnili.
A. BARTELJ
KRVODAJALSKE
AKCIJE
LJUBLJANA — V Metliki bodo 20. januarja organizirali krvodajalsko akcijo. Dan pozneje bo krvodajalska akcija v Vinici in 22. januarja v Črnomlju. 27., 28. in 29. januarja bo odvzem krvi v Ribnici. Prijave sprejemajo občinski odbori Rdečega križa in v delovnih organizacijah aktivisti RK, ki imajo na skrbi krvodajalstvo. V letu 1988 bomo v Sloveniji praznovali 35-letnico prostovoljnega krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa.
DRUŠTVO ZA MALE HIDROELEKTRARNE
LJUBLJANA — V prostorih No-vuma, pri Centru za tehnološke inovacije na Celovški 73 v Ljubljani bodo danes ob 11. uri govorili o slovenskem društvu za male hidroelektrarne. Ustanovni občni zbor tega društva naj bi bil 10. januarja ob 10. uri v Bohinjski Bistrici.
Program pod drobnogledom upnikov
Krhko zaupanje v na šo odplačilno sposob nost
Na prvi pogled je moč videti, da je program ZIS v spremenjeni inačici laže »prišel skozi«, kot je bilo moč pričakovati na osnovi dotlej izrečenih pripomb. Delegati so bili tudi tokrat pod pritiskom razmer in torej niso imeli prevelike izbire. Kritik je bilo veliko, vendar to ne bi bil glavni razlog, da bi morali program zavrniti. Ključne pripombe so bile, da nismo ustvarili vseh možnosti za njegovo uresničevanje. Usoda programa pa je bila tudi pod močnim pritiskom neurejenih odnosov s tujimi upniki glede preložitve plačila dolgov.
Jugoslovanski predstavniki so že imeli stike s tujimi upniki. Prvi vtisi vlivajo upanje, da se bodo razgovori uspešno končali, tudi glede na izkazano razumevanje za razmere v naši državi. Pokazalo se je namreč, da tuje upnike bolj zanimajo dokumenti naše ekonomske politike kot samo reprogramiranje dolgov. Odtod dvojna medsebojna odvisnost — na eni strani je uspeh programa odvisen od reprogramiranja zunanjih dolgov, na drugi strani pa je izid pogajanj povezan z usodo programa. Tuje upnike namreč bolj zanima, kako bo potekalo in se končalo jugoslovansko dogovarjanje o ekonomski politiki oz. ali bomo ali ne bomo dosegli dogovora o načinu stabiliziranja ekonomskih razmer.
Na osnovi tega lahko sklenemo, da bodo dogajanja v državi tudi v letu1988 tuji finančni krogi spremljali s povečano pozornostjo, zato je iluzorno pričakovati dogovor o preložitvi plačevanja dolgov, dokler ne bodo začeli bolj zaupati v ekonomske razmere, kakršne napoveduje priti inflacijski program.
Predvidevajo, da bodo nadaljnji pogovori predstavnikov ZIS s tujimi finančnimi krogi potekali v januarju, glede na zaplete ob tovrstnih pogajanjih, ki tudi doslej nikoli niso bila lahka, pa je po oceni naših finančnih strokovnjakov mogoče pričakovati sklenitev dogovora nekje v aprilu 1988.
Seveda se je ob tem treba spomniti (pretiranega) navdušenja v maju 1986, ko smo se v dogovoru z Mednarodnim denarnim skladom otresli »vsiljenih« zahtev pri izvajanju gospodarske politike na nekaterih področjih, na primer v politiki obrestnih mer, tečaja dinarja, deviznih rezerv, obsega splošne in skupne porabe itd. Vse pa zdaj kaže, da smo si zaupanje posojilodajalcev kmalu zapravili. Vsekakor so k temu močno prispevali nekateri ukrepi ekonomske poluike v tem času — že pred sprejetjem sporazuma spremenjen devizni zakon, kije dal v izvozno-uvoznih gibanjih prav nasprotne učinke od pričakovanih, kot tudi neutemeljeno znižanje obrestnih mer v lanskem maju in še nekateri drugi (voluntaristični) posegi, ki so pripeljali do ogromne inflacije in nezmožnosti plačila dospelih obveznosti do tujine v letošnjem letu. Poučeni trdijo, da je bila odločitev na državni ravni za ponovno stand by spremljanje izredno težavna, toda neizbežna ob preračunavanju za leto 1988.
Naš dolg do tujine je samo ena postavka iz ogromnega ekonomskega bremena naše države in samo eden glavnih vzrokov za inflacijo in njeno nezadržno rast — torej velik predsodek, kateremu so največ prispevali politiki, zlasti iz vrst ZIS.
V primeijavi z 19 milijardami dolarjev so nepokriti notranji dolgovi veliko večji. Na prvem mestu je devizno varčevanje občanov, ki je v prvih šestih mesecih 1987 znašalo nekaj deset milijard dolarjev, na drugem mestu so t.i. tečajne razlike (6.600 milijard din) in šele na tretjem mestu so igube gospodarstva, ki so, praV tako v prvem polletju, znašale 1.1*78 milijard dinarjev. Ves ta denar pa je praktično v obtoku, ker ga vsi upoštevajo kot realnega. Čeprav je večina deviz varčevalcev porabljena, jih banke obravnavajo kot nekaj, kar imajo. Isto počno delovne organizacije z denarjem od tečajnih razlik. Te izgube niso krite, zato so neizmeren (in neizmerljivi) pospeševalec inflacije.
VINKO BLATNIK
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST POROČAL DOBRO
LJUBLJANA — Vse leto ste nam s poročanjem in pisanjem o našem delu in naših akcijah stali ob strani, in da je prenekatera akcija Rdečega križa tako uspela, je nedvomno tudi prispevek vašega stalnega obveščanja. Solidarnost delovnih ljudi do tistih, ki jih je ogrozilo neuije, je bila prav gotovo še veliko večja po zaslugi vašega stalnega seznanjanja s stanjem na prizadetih področjih fn načinom zbiranja sredstev za pomoč. Ne nazadnje so z vašo pomočjo naletele na tak odziv pri občanih tudi krvodajalske akcije, s čimer je Rdeči križ Slovenije opravil eno svojih osnovnih nalog, to je zagotavljanje zadostnih količin krvi tistim, ki sojo potrebovali. To je med drugim rečeno v novoletnem sporočilu skupščine Rdečega križa Slovenije, naslovljenem na uredništvo našega časopisa.
Rdeči križ Slovenije
križ
dUsskF
Kdo učiteljem šteje dinarje?
Zobozdravstvo še šepa
Z zdravstvenim varstvom so v občini Trebnje še kar zadovoljni — Dolge čakalne dobe v zobozdravstvu
TREBNJE — Kljub težkim razmeram, tako kadrovskim in gmotnim pa tudi v zdravstvu nasploh, so v trebanjski občini dokaj dobro poskrbeli za zdravstveno varstvo ljudi. Obeti bi bili lepši, če bi uspelo v trebanjskem zdravstvenem domu končno le izboljšati medsebojne odnose. Zadnji disciplinski ukrepi kažejo, da so na pravi poti.
Čeprav je zdravstveni dom na področju medicine dela v celoti pokril potrebe delovnih kolektivov, ti ponujene roke niso sprejeli. Zlasti Trimo, Novo-les, tozd TAP, in KPD Dob raje obiskujejo dispanezr za medicino dela v Novem mestu, zato gre precej denarja iz občine. Velik je izpad tudi pri preventivnem cepljenju proti gripi, saj se je v zadnjem času le Elma Čatež odločila za kolektivno zaščito svojih delavcev zoper to nadležno bolezen.
Navzlic temu da so v zadnjih letih vložili največ denaija za izboljšanje zobozdravstvene službe, tudi običinski izvršni svet sodi, da stanje v zobozdravst-
AVTOP ARK LOKVE — Poznavalci razmer pravijo, da toliko avtomobilov, kot jih je v romskem naselju na Lokvah pri Črnomlju, ni niti pred kakšnim solidarnostnim blokom. Je pa parkirišče na Lokvah večnamensko, saj se med avtomobili pasejo ovce.
vu ni zadovoljivo. Ljudje se jezijo, ker morajo vse predolgo čakati na zobozdravnike, ti pa mahajo z veljavnimi normativi v zobozdravstvu. Zato trebanjski izvršni svet predlaga vodstvu zdravstvenega doma, naj skuša čim
• V letu 1988 bosta končala študij dva zdravnika štipendista, ki bosta delala v dispanzerju za šolske otroke in za medicino dela, v naslednjih letih pa bodo končali šolanje še drugi domači štipendisti. Od domačih strokovnjakov pričakujejo ljudje boljši odnos do pacientov, urejene medsebojne odnose in strokovno delo.
smotrneje izkoristiti delovni čas zdravstvenega osebja, po delegatski poti, preko občinske zdravstvene skupnosti pa naj bi na rapubliki poskusili doseči spremembo normativov za zobozdravstvo.
P. P.
(Nadaljevanje s 1. strani)
svojemu tozdu zaračunava najemnino za prostore, stroške za kurjavo in vzdrževanje šole itd. Pravijo, da bi radi raziskali, zakaj je ta izguba nastala, da ne verjamejo podatkom, ki sojih dobili, in da nasploh niso dovolj obveščeni. Hkrati mislijo, da bi šola z denarjem, ki ga dobi od PIS, lahko normalno delovala, če bi imela svoje primerne prostore in jim ne bi bilo treba plačevati najemnine za specializirane učilnice črnomaljski šoli in za telovadnico metliški osnovni šoli. Po njihovem mnenju bi morali za ustrezne šolske prostore, telovadnico in druge njihove zahteve poskrbeti ustanovitelji in ostale dolenjske tekstilne delovne organizacije. »V prvi vrsti sta za to odgovorna ustanovitelja šole, Beti in metliški izvršni svet. Kot delavcu ni treba skrbeti, da bo dobil nov stroj, mi ne moremo skrbeti za šolo. Naša naloga je, da učimo. Če so kakšne možnosti, da dobimo od PIS več denarja, morajo vedeti drugi, strokovne službe, sicer teh služb ne potrebujemo!« pravijo. Trdijo še, da za osebne dohodke porabijo manj, kot dobijo denarja od PIS. Tega vodstvo Beti ne zanika, vendar dodajajo, da šola niso samo osebni dohodki, ampak tudi vsi ostali stroški, od prostorov, vzdrževanja, kurjave, elektrike itd., katerega večji del Beti že ves čas pokriva s svojim denaijem.
Kakorkoli že, najbolj »vroče« vprašanje so osebni dohodki. Pred časom so učitelji dali ustrezni komisiji v delovni organizaciji prošnjo za zvišanje rangov, češ da imajo učitelji po uvedbi usmerjenega izobraževanja več dela. Komisija njihovih zahtev ni sprejela. »Če bi nam takrat zvišali za dva ranga, bi bilo vse v redu, to bi zneslo 6 odst. višji OD. A je komisija odločala brez nas. Kako more na primer nekdo iz barvarne vrednotiti naše delo? To je nekorektno in nepošteno!« Takrat, pravijo, so bili še pripravljeni biti plačani po sistemu Beti, vendar v višjih rangih. »Ker s tem nismo uspeli, zahtevamo izenačitev osebnih dohodkov z drugimi srednjimi šolami in na range ne pristanemo več!« Po njihovem izračunu bi ta izenačitev pomenila glede na sistem nagrajevanja Beti napredovanje za 5 do 8 rangov.
V nečem pa se tako zahteve učiteljev, vodstva Beti in predstavnikov metliških DPO in izvršnega sveta ujemajo: da je treba šoli zagotoviti nadaljnji obstoj, razvoj in razširitev programov. »Če bomo ostali samo šola za konfekcionar-je, nimamo prihodnosti,« pravijo učitel-
Novomeška kronika
ČAROVNIKI — Čarovniki so se ob nedavnem prihodu dedka Mraza na Glavni trg res izkazali. Kot v pravljici so iz cilindrov očem tisočerih otrok pričarali jate golobov in črede zajcev. Čarovnije so potekale v rahlem dimu, kar je enega od mladih nadobudnežev pripeljalo do naslednje ideje. Ker njegov očka še ne premore cilindra, je doma vzel lonec za juho, stlačil vanj očkov suknjič in pritaknil vžigalico. Dima je bilo za več sto golobov in zajcev, slednjih pa od nikoder. Na srečo se je v dimu pravočasno pojavila vsaj babica in vse skupaj pogasila, očka pa je moral uporabiti navadno in ne čarovniško palico.
POKANJE — Na Silvestrovo opolnoči je v našem mestu izbruhnila strašna kanonada, poleg petard je bilo slišati tudi rafale in posamične strele iz lahkega pehotnega orožja. Če bi vse to slišal admiral Branko Mamula, bi takoj opustil misel, da so Podgorci vneti pristaši civilnega služenja vojske.
PESMI — Zadnjega dne v starem letu je bilo veselo tudi v gostišču Pri vodnjaku, kjer so fantje že dopoldne prepevali »Slovenci kremeniti« in podobne udarne, kar je nekoga tako razjezilo, daje dal poklicati miličnike. Možje postave so res prihiteli, nakar jim je eden od pevcev rekel, naj ne preganjajo tistih, ki pojejo, ampak one, ki se tepejo. Možje v modrem so se pred tako uničujočo logiko morali vdati, možak, ki jih je dal poklicati, pa je menda še vedno prepričan, da Slovenci na slovenskih tleh ne bi smeli peti samo slovenskih pesmi.
Ena gospa je slišala, da Francozom v IMV ni najbolj všeč pisanje našega časnika in da bi oni že... Kolikor nam
- je znano, se Slovenci na začasnem delu v Franciji niso pretirano vtikali v pisanje o aferi Mavrični bojevnik in podobnih francoskih packarijah.
r Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Prvi letošnji ponedeljek zgodaj dopoldne na novomeški tržnici skorajda ni bilo kupcev. To je skrbelo maloštevilne prodajalce, ki so sicer prodajali več ali manj po običajnih cenah. Kilogram česna so ponujali po 7.000 din, hrena po 3.000, fižola po 2.000 in korenčka po 800 din. Čebula je stala 1.000, radič 4.000 ter koleraba in korenje 1.000 din. Na stojnicah so imeli precej skute po 2.000 do 2.400 din in domačega sira v kolačih po
ij, 4.000 din kilogram. Spet so prodajali krvavice, in to kilogram po 3.500 din. Šopki s telohom so veljali 500 din. Kupiti je bilo moč tudi ajdovo moko, katere kilogram je stal 2.000 din.
TELEFONIJA JE KONČANA
REGRČA VAS, ŠMIHEL — Gradbeni odbor, kije vodil dela pri napeljavi telefonskega omrežja, v krajevnih skupnostih Regrča vas in Šmihel, je na sestanku 22. decembra z zadovoljstvom ugotovil, da se njegova naloga zaključuje. Že avgusta leta 1986 je zazvonilo približno tristo telefonov, sedaj pa je odstranjenih tudi večina tehničnih pomanjkljivosti. Nekaj jih še ostane. In ker je ob bilanci ostalo tudi nekaj denarja, ki so ga krajani namenili v ta namen, sklicuje gradbeni odbor za obe krajevni
- skupnosti sestanek vseh, ki so podpisali pogodbe za telefon. Sestanek za naročnike iz Regrče vasi bo v petek, 8. januarja, v domu krajanov v Regrči vasi, za naročnike iz šmihelske krajevne skupnosti pa v soboto, 9. januaija, v gasilskem domu v Šmihelu. Oba sestanka bosta ob 18. uri.
Sprehod po Metliki
TAKOJ PO NOVEM LETU se bo moral nekdo sestati z metliškimi kulturnimi delavci, sicer bodo vrgli puško v koruzo in se bodo zavili v globoki molk. Dovolj jim je namreč vsakodnevnega prosjačenja za denar, zaničevanja in nezanimanja za njihovo delo, trud in odrekanje, ki ga vlagajo v to, da ne bi bila Metlika kulturno zasmrajena mlaka. Splošno znano je, da se v Metliki marsikaj dogaja, in to z mizerno majhnimi sredstvi, na drugi strani pa je tudi res, da si številnih kulturnih prireditev ne ogledajo niti tisti, ki bi morali sedeti v prvih vrstah. Posameznim kulturnim delavcem je merica polna in v bodoče ne mislijo več zalagati svojega de-naija za razcvet občinske kulture.
LA GRANDE BIT AN Y A IN JANEZ VRANIČAR-LUIGI, županski kandidat na volitvah leta 1990, bi morala nastopiti na novoletnem črnomaljskem kulturnem maratonu, ki ga je z vso prizadevnostjo pripravljal metliški emigrant Silvester Mihelčič. Toda s slavo in ovacijami ni bilo nič, kajti črnomaljski kulturni dom je bil ob napovedani uri nastopa dobesedno prazen. Po izjavah očividcev ni sedelo v dvorani več kot šest gledalcev. Metličani so se zato podali za šank, kjer ni manjkalo občudovalcev in kritikov črnomaljskega kulturnega življenja.
IZ NKŠIH OBČIN
Glavni cilj še večja kakovost
Tozd Zdravilišča Tovarne zdravil Krka Novo mesto razmeroma uspešen v letu 1987 — Več tujih gostov in tistih z zahtevnim zdravstvenim programom
NOVO MESTO — Upoštevaje napovedi o slabi sezoni, izpad nočitev v Strunjanu in na Otočcu, vse ukrepe, povečane stroške, zamrznjene cene, so v tozdu Zdravilišča novomeške Tovarne zdravil Krka lahko kar zadovoljni z bilanco pravkar končanega leta. Zaključili so ga s 500 milijoni din ostanka dohodka. Ob podatku, da je to dovolj le za 10 novih postelj v našem turizmu, pa se seveda zadovoljstvo kar nekako porazgubi.
Za leto 1987 so v Zdraviliščih cije kot posebna ponudba za delovne
zavestno načrtovali nekaj manj nočitev zlasti za zdravilišči Dolenjske in Šmarješke Toplice. V preteklih letih je bila zasedenost na zgornji meji, 94 do 96-odstotna. »To pomeni, daje gost dobil skoraj še toplo posteljo, tako pa se v turizmu kvalitetno ne da delati,« pravi Alenka Babič, vodja komerciale v Zdraviliščih. Da bi bili učinki čimvečji, so se tudi odločili za spremembo strukture gostov v korist tujih in tistih, ki prihajajo v zdravilišča na zahteven zdraviliški program. Gledajo pa, da imajo še vedno toliko tistih gostov, ki pridejo samo na oddih, da se zdraviliški kompleksi ne bi popolnoma spremenili v sanatorije. Pridobivanje tujih gostov teče prek neposrednih povezav pa prek pogodb z agencijami. Že standardno imajo precej gostov iz ZDA, letos so imeli prve iz Izraela, ki jih pričakujejo še več, veliko si obetajo od dogovorov za goste iz Nizozemske in Avstrije.
Tudi denar in napori, ki sojih v zadnjih letih vložili v prostore, kadre in najsodobnejšo medicinsko opremo, da so usposobljeni za kvalitetne storitve zdraviliškega zdravljenja, se že obrestujejo. Stalno se povečuje odstotek gostov, ki prihajajo na zdravljenje neposredno iz klinik. Upajo, da kriza tega ne bo zavr-la, saj je dokazana korist takšnega zdravljenja. Zelo obetavni so tudi programi preventivne zdravstvene rekrea-
kolektive v Dolenjskih, Šmarjeških Toplicah in Strunjanu, kjer so lani zaključili obnovo vile Park.
Posebno poglavje Zdravilišč je Otočec, tu je položaj dokaj problematičen kot sicer v vsem tranzitnem turizmu,
• Kljub težkim časom v Krkinih Zdraviliščih niso brez optimističnih načrtov. Investicijske — za dograjevanje zdraviliškega kompleksa v Dolenjskih in Šmaijeških Toplicah — imajo sicer še na dnu predala in čakajo boljših časov, le izgradnja kampa na otoku Travnik na Krki pri Krono vem je videti že kar blizu.
kjer je vse večja konkurenca in vse nižje cene. Za Otočec pripravjajo celovit program preusmeritve iz tranzita v stacionarni turizem. Tudi za novomeški
OTROŠKA IGRA KRIVA POŽARA
MALI LIPOVEC — 30. decembra je prišlo do požara na kozolcu, kije last 38-letnega Draga Strojina iz Malega Lipovca. Ogenj je poleg kozolca upepelil še več raznega orodja in poltretjo tono sena, tako da je škoda ocenjena na preko 9 milijonov. Po prvih rezultatih preiskave je požar zakrivil 5-letni otrok, ki seje pod kozolcem igral z vžigalicami.
Boljši izvozni dosežki
Dolenjsko gospodarstvo je do konca novembra lani izvozilo za 275 milijonov dolarjev blaga ali za 6 odst.
več
NOVO MESTO — V zadnjih mesecih nedavno končanega leta je tudi dolenjsko gospodarstvo popravilo ne najbolj spodbudne rezultate v zunanjetrgovinski menjavi iz tričetrtletja. Po podatkih Narodne banke Slovenije je dolenjsko gospodarstvo od januaija do konca novembra 1987 izvozilo za dobrih 275 milijonov dolarjev blaga brez storitev. Izvoz je bil za 5,8 odstotka večji kot v enakem obdobju leta 1986.
Dolenjski izvoz na konvertibilne trge, kije sicer predstavljal 85,4 odst., je bil v tem času večji skoraj za desetino, izvoz na klirinške trge pa manjši za skoraj 13 odst. V enajstih mesecih je dolenjsko gospodarstvo uvozilo za 234,4 milijona dolarjev blaga ali za 6,4 odst. manj kot v enakem času v letu poprej. Na konvertibilnem trguje bila stopnja pokritosti uvoza z izvozom 102,72 odst., kar je bilo nekaj bolje kot v enakem obdobju leta 1986 in tudi bolje
Dedku so pomagali
Brez pomoči aktivistov in delovnih organizacij bi bil dedek Mraz siroma-________________šen________________
NOVO MESTO — Po sporazumu je bilo za novoletno obdaritev in prireditve ob sprejemu dedka Mraza lani zbranih 27 milijonov dinarjev. Koordinacijski odbor za novoletne prireditve pri občinski Zvezi prijateljev mladine je 20 milijonov zbranega denarja namenil za 12.000 daril, ki sojih prejeli vsi predšolski otroci, učenci 1. in 2. razreda ter otroci delavcev iz drugih republik. Preostali denar je bil namenjen vsem prireditvam v občini, kijih letos ni bilo malo.
Prvič se je zgodilo, da se je dedek Mraz s spremstvom na svojem novoletno okrašenem tovornjaku odpeljal kar v osemnajst krajevnih skupnosti novomeške občine, program z obdaritvijo pa je pripravil tudi za deset krajevnih skupnosti v novomeškem Domu JLA. Višek vseh prireditev je bil tradicionalni dvodnevni živžav na Glavnem trgu, ki organizatorjem vzame največ časa, in denarja. Prav njim gre zahvala, daje trg vsako leto tako okrašen, seveda pa še mnogim, ki se v te akcije vključijo prostovoljno in brez plačila.
Med tistimi, ki so letos še posebej pomagali, gre omeniti vojake VP-1394, Center srednjih šol Boris Kidrič, Labod, Dom kulture, Novoteks, Pionir, IMV, Cestno podjetje, Elektro, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Lovsko zvezo, Gorjance iz Straže, Komunale, šolaije novomeških osnovnih šol in še nekatere druge.
J. P.
.H
NAVLAKA OB CESTI — Več takih kupov odpadnega materiala leži ob cesti tik pred Starim trgom. Tistemu, kije ta material stresal tja, je bil očitno ta kraj najbolj pri roki, očitno pa ni pomislil, da to ni ne lepo ne prav. Kot kaže pa ni nikogar, ki bi krivca izsledil in ga prisilil, da svoje grehe pospravi.
gostinski del tozda položaj zaradi krize in padanja življenjske ravni ljudi ni najbolj ugoden. Trudijo se, da bi razširili ponudbo z novimi vsebinami, vendar finančnega učinka raznih prireditev ni, zato bodo letos obdržali le že ustaljeno, na primer tedne različnih kuhinj pa teden piva v hotelu Kandija. Prepričani so, da bi se morala Dolenjska turistična zveza okrepiti, da bi bila sposobna organizirati in izpeljati kakšno prireditev. Sedaj ni tako. Se od skupnega prospekta Dolenjske in Posavja zaradi spanja dolenjske turistične zveze ni bilo nič. Sedaj bo skušala zadevo popraviti Krka.
Z. L.-D.
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 9. januaija, bodo kot dežurne odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Potrošniški center Mercator C. herojev
• v Šentjerneju: Mercator Samopostrežba
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Market Dolenjka
• v Straži: Mercator KZ
Ker je delovna sobota bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 15. ure.
Pohvalna pomoč ostarelim
Novomeški dom starejših občanov organizirano izvaja nego in pomoč starejšim občanom na domu — Potrebe so
kot v oktobru. Rast dolenjskega izvoza, skupnega in samo tistega da konvertibilne trge, je bila nekaj večja od rasti slovenskega izvoza, kljub temu pa je bil dolenjski delež v izvozu republike nekoliko manjši kot mesece nazaj.
Najbolj se je V enajstih mesecih povečal izvoz v trebanjski in črnomaljski občini, nekaj manj pa v novomeški, ki sicer ustvari 87 odst. vsega dolenjskega izvoza. V metliški občini je bil izvoz za 39 odst. manjši kot leto poprej. Izvoz na trge s trdno valuto pa so najbolj povečali v trebanjski in novomeški občini, v prvi za 10,6, v drugi za 10,3 odst. Novomeška občina je bila edina od dolenjskih, kije imela v enajstih mesecih pozitivno pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem področju, in sicer je znašalo 110,89 odst. Med največjimi izvozniki na konvertibilne trge so bili: IMV, Tovarna zdravil Krka, Novoles itd. Najbolj očitno je bilo lani zmanjševanje izvoza ,v tekstilni industriji, ki je je na Dolenjskem seveda precej.
DELAVNI V PRESKRBI Z VODO
NOVO MESTO — Poklicna gasilska enota Novo mesto je v lanskem letu zlasti v sušnih obdobjih, ko je primanjkovalo pitne vode, opravila v 990 delovnih urah z dvema cisternama 841 prevozov pitne vode. V preskrbo s pitno vodo so se s cisternami vključevala tudi prostovoljna gasilska društva v občini, je med drugim rečeno v poročilu novomeškega občinskega sisa za varstvo pred požarom.
NOVO MESTO — V začetku leta 1987 je novomeški dom starejših občanov začel organizirano izvajati nego in pomoč starejšim občanom na domu. V ta namen so zaposlili tudi eno negovalko. V tem okviru nudijo razne vrste pomoči: gospodinjsko pomoč in pomoč pri osebni higieni, dostavo kosil, fizioterapevtske storitve in še druge oblike, na primer meijenje krvnega pritiska, pisanje receptov kroničnim bolnikom, preglede v ambulanti doma za krajane Šmihela.
Gospodinjsko pomoč in osebno higieno so vse leto nudili povprečno 15 starejšim občanom na njihovem domu na območju Novega mesta, dvema pa tudi izven mesta. Negovalka je pomoči potrebne obiskala dvakrat tedensko, mesečno je vsakemu pomagala povprečno po osem ur. Ugotavljajo, da je najbolj uspešna ta-pomoč pri občanih, ki si jo naročijo sami ali to storijo svojci, ki tem ostarelim pomagajo v popoldanskem času. Razlog, da zaprosijo za pomoč, paje bolezen ali starostna onemoglost.
Kosila so dostavljali vse leto povprečno 15 občanom, od tega enajstim tudi ob sobotah in nedeljah. Te pomoči se poslužujejo v glavnem tisti, ki so ob delni pomoči še sposobni živeti sami. V večini primerov hrano tako kot drugo pomoč plačujejo sami naročniki ali svojci, čeprav je treba vedeti, da prispeva tudi občinska skupnost socialnega skrbstva in dom starejših občanov, da služba lahko funkcionira. Fizioterapevtske usluge so začeli izvajati v zadnjem času, v to sojih tako rekoč prisilili problemi ostarelih in njihove bolezni.
Vsekakor seje takšna oblika nege in pomoči ostarelim na njihovem domu v letu dni uveljavila in je upravičila obstoj. Podobno sojo ocenili tudi delegati v skupščini novomeške skupnosti socialnega skrbstva. Brez dvoma imajo v domu starejših občanov prav, ko mislijo,
da bo ta oblika pomoči ob aktivnem vključevanju svojcev za družbo najcenejša, za ostarele ljudi pa najbolj humana oblika socialne varnosti v jeseni življenja. Prizadevanja, da bi čimbolj razvili vse oblike pomoči starejšim ljudem na domu, so toliko pomembnejša, ker v bodoče zelo slabo kaže za nove postelje v domovih za ostarele, sedanje pa so prepolne.
Z. L.-D.
Osebni dohodki realno manjši
V novomeški občini najbolje v vodnem gospodarstvu, najsiabše v gostinstvu
NOVO MESTO — Po statističnih podatkih, ki nikoli niso povsem sveži, je bilo oktobra lani v novomeški občini 27.117 zaposlenih ali 2,2 odstotka več kot v enakem obdobju leta 1986. Od tega je bilo v gospodarstvu zaposlenih 22.947, v negospodarstvu pa 4,170 delavcev.
Povprečni izplačani mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih v novomeški občini je bil do konca oktobra 238.313 dinje bil za 122,8 odst. večji kot v enakem obdobju leto poprej ter le za 98,9 odst. večji kot je ob koncu leta 1986. Takšni osebni dohodki so bili za 3 odst. manjši od republiških, vsi skupaj pa se realno seveda spet zmanjšujejo.
Povprečni osebni dohodek je bil v tem času v gospodarstvu novomeške občine 230.861 din (za 100,4 odst. več kot ob koncu 1986), v negospodarstvu pa 280.214 din (za 92,9 odst. več kot ob koncu 1986). Naj višje povprečne osebne dohodke so imeli v vodnem gospodarstvu (314.683 din), najnižje pa v gostinstvu in turizmu (209.830 din). Na skupnosti za zaposlovanje je bil konec oktobra prijavljen 301 iskalec zaposlitve, kar je bilo za 44,7 odstotka več kot leto poprej.
Tudi sociala v stiski
Skupnost socialnega skrbstva pred krčitvijo programa
NOVO MESTO — Do konca novembra lani je novomeška občinska skupnost socialnega skrbstva zbrala 1,066 milijarde din ali le 81 odstotkov načrtovanih sredstev iz bruto osebnih dohodkov. Da bi dosegli plan in seveda poravnali vse obveznosti, kijih ta skupnost ima, bi moral biti decembrski priliv za 74 odstotkov večji od novembrskega. Tega seveda ni bilo realno pričakovati in tako je bil lanski program te skupnosti uresničen le okrog 93-odstot-no.
Uresničitev programa je, kot tudi v ostalih sisih družbenih dejavnosti, otežila oz. preprečila tudi novembrska intervencijska zakonodaja, ki je brez posebne logike tudi zamrznila osebne dohodke ravno izvajalcev na področju socialnega skrbstva. Neomejene so po tej zakonodaji vse pravice, med njimi tudi sredstva za socialne zavode. Ta sredstva predstavljajo skupaj s sredstvi solidarnosti in vzajemnosti prek 70 odstotkov programa skupnosti. Na ta račun skupnosti v decembru niso zasegli oz. blokirali dela sredstev kot sicer večini sisov. A kot rečeno, denarja za plačilo vsega dogovorjenega programa socialnega
skrbstva ni bilo dovolj, četudi seje med letom nekaj zmanjšalo število upravičencev do denarne pomoči kot edinega vira in kot dopolnilnega vira preživljanja. Zaradi omejitev sredstev Center za socialno delo tudi ni zaposlil enega strokovnega delavca, kot je bilo načrtovano. Manj denarja so dobili izvajalci, manj so ga lahko nakazali za socialiaci-jo Romov in za izvajanje nege na domu. Dogovorjena sredstva je skupnost dala invalidskim organizacijam, za novoletne obdaritve in letovanja otrok, enkratne pomoči pa so morali zaradi potreb razdeliti celo nekaj nad planom.
Kako bo v letu 1988? Kaže, da se razblinja pravljica o naši visoko humani družbi, ni namreč še jasno, ali bomo letos sposobni zagotavljati vsaj minimalno socialno varnost. Letos se po zaenkrat še veljavni zakonodaji med sredstva, ki so omejevana, vključujejo tudi sredstva za tako imenovane pravice, celotna poraba pa mora biti manjša od porabe v letu 1987. Odbor za razvojne in splošne naloge skupnosti ter strokovno službo sisa vsekakor čaka hudo neprijetno in naporno delo, pripraviti morata predlog možnosti za krčenje programov.
Kmečki turizem ob Kolpi
Ivan Madronič iz Prelesja bi rad podaljšal sezono kmečkega turizma—Velikistroški
PRELESJE — Madroničevi iz Prelesja, vasice ob Kolpi pod Starim trgom, se v Beli krajini najdlje in najbolj resno ukvaijajo s kmečkim turizmom, čeprav tudi to, kot sami pravijo, še ni tisto, kar naj bi kmečki turizem bil in kar bi v Beli krajini lahko bil.
»Mama je v poletni sezoni začela sprejemati goste že pred 25 leti,« je po\edal mladi gospodar Ivan Madronič, kije prej več let delal na krajevnem uradu v Starem trgu, sedaj pa je zaposlen v obratu Uniorja. »Ljudje, zlasti ribiči iz Zagreba in lovci iz Nemčije, so začeli redno prihajati in ker v teh krajih ni prenočišč, smo jih pod streho in na hrano vzeli mi. Ostajali so po tri tedne, Zagrebčani pa so prihajali potem vsak konec tedna. Kmalu smo se sprijateljili, bili so nam več kot sorodniki,« je pripovedoval Ivan. Poleti so na kopanje prihajali ljudje od vsepovsod, zlasti imajo radi te lepe kraje Kočevci, in vsak je hitro našel pot do Madroničevih, ki imajo hišo tik ob Kolpi. »Mlin, v katerem smo prenehali mleti pred
Ivan Madronič: »Če bi se sezona za kmečki turizem podaljšala, bi od tega lahko živela dva.«
10 leti, sem za silo uredil, da sem izletnikom lahko postregel z domačimi jedmi in pijačo.«
Ljudi je poleti na tem delu Kolpe iz leta v leto več, kdor je bil enkrat tukaj in je bil zadovoljen, pove to naprej. V bližnjem Dolu imajo kočevske delovne organizacije kamp in ljudje, ki tam preživljajo dopust, so česti gosti pri Madroničevih. Gasilski dom v Prelesju ima v zakupu Unior in dopustniki so na hrani pri Madroničevih.
»Poleg tega poleti pri nas taborijo, del svojega dopusta tu preživijo
ljudje iz Ljubljane, Kočevja, Črnomlja, Trbovelj, več družin z Urš-nih sel pri Novem mestu že več let tu preživlja svoj dopust. Poleti je pri nas živo kot v Opatiji.«
Lani je Ivan začel urejati spodnje prostore v domači hiši. »Sedaj so druge potrebe, moraš imeti prostor, kjer lahko postrežeš 50 ljudem, pa urejene sanitarije. S tem so seveda veliki stroški in vprašanje je, kdaj se bo ta denar povrnil, a nekaj človek mora delati.« Ivan se namerava resneje lotiti kmečkega turizma, zgradil je novo hišo, v kateri bo na voljo 10 ležišč, dve kuhinji in dve kopalnici. »To moraš imeti, če hočeš, da se bo sezona iz sedanjih treh mesecev podaljšala.« Urediti namerava tudi prostor za kampiranje. »Če bi vsa stvar zaživela, mislim, da bi lahko dva živela samo od kmečkega turizma. Žena bi vsekakor lahko ostala doma. Na Kolpi je vedno več čolnarjenja in tudi tem ljudem je treba kaj ponuditi, saj od Broda na Kolpi do Vinice razen pri nas in v gostilni v Starem trgu ne moreš nikjer dobiti hrane.«
Do sedaj so Madroničevi vse naredili s svojim denarjem in delom. »Na črnomaljski občini imamo vso podporo za naša prizadevanja. Že to je veliko, a do sedaj nismo za razvoj kmečkega turizma dobili nobenih posojil ali bili deležni kakšne druge pomoči.«
A. B.
C*
1 (2004) 7. jaguarja 1988
DOLENJSKI LIST
ffi IZ NKŠIH občin j
IZ NKŠIH OBČIN
i
Novo življenje v Starem trgu
Pred 20 leti je bilo na šoli v Starem trgu 160 učencev, sedaj jih je le 68, a se število _________veča — Skoraj polovica šolarjev iz kočevske občine
STARI TRG — Potem ko je dvakrat izpadla iz programa javnih del, ki se financira iz samoprispevka, je lani prišla na vrsto tudi šola v Starem trgu. Poleti so začeli graditi prizidek k tej šoli, v katerem bodo telovadnica, dve učilnici, zbornica, pisarna in knjižnica. Adaptirali bodo tudi sedanje šolske prostore, šola pa bo dobila novo opremo.
Šola bi morala biti zgrajena do zače- občine, naj bi tudi ta prispevala določen
tka j ulija, tako da se bo novo šolsko leto začelo v novih prostorih. »Sedaj je na šoli 68 učencev v šestih oddelkih, na nižji stopnji imamo en kombinirani oddelek. V dograjeni in prenovljeni sodobni šoli pa bo prostora za sto učencev,« je povedal dolgoletni ravnatelj starotrške šole prof. Marko Kobe. Ker starotrško šolo obiskuje malo manj kot polovica učencev iz sosednje kočevske
Vedno več nezaposlenih
Najtežje dobi[o delo mladi s srednjo solo — 120 iskalcev zaposlitve
ČRNOMELJ — Na črnomaljski skupnosti za zaposlovanje je prijavljenih 120 iskalcev zaposlitve. Število prijavljenih se povečuje, leto poprej je bilo ob tem času prijavljenih okoli 90 iskalcev zaposlitve. Zaposlitev je vedno težje dobiti, delovne organizacije tako rekoč ne zaposlujejo, sem in tja kakšnega za nadomeščanje ali kakšno čistilko. Še posebej težko je za mla-, ki so med iskalci v večini, najtežje bo dobiti zaposlitev za kmetijske in zdravstvene tehnike ter gimnazijske maturante.
Med iskalci zaposlitve jih je 72 brez poklica, 10 je priučenih delavcev, 2 z dvoletno šolo, 15 s poklicno šolo, 19 s srednjo in 2 z višjo šolo. Tisti, ki niso imeli štipendije, imajo tudi težave s pripravništvom.
SPREJEM V ZK IN ODLIKOVANJA
ČRNOMELJ — Ob slovesnem sprejemu novih članov v Zvezo komu-jpnistov so v Črnomlju v petek, 25. decembra, izročili tudi državna odlikovanja. Rade Vrlinič je dobil red republike z bronastim vencem, Jože Zabuko-šek red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Milan Pirš in Lidija Saje red dela s srebrnim vencem, Stane Šimec medaljo zaslug za narod, Lojze Šterk pa priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
FEBRUARJA PRVI OSKRBOVANCI V DOMU ZA OSTARELE
ČRNOMELJ — Če bo vse po sreči, naj bi črnomaljski dom za ostarele sprejel prve oskrbovance prihodnji mesec. Gradnja doma je končana, opravljen je bil tudi tehnični pregled, do srede januarja naj bi bila skupščina socialnega skrbstva, ki je ustanovitelj doma. Prav tako še ni končan postopek kadrovanja direktorja, v prvi fazi pa bo v domu zaposlenih 26 ljudi, oskrbovancev pa bo okoli 60. Do konca letošnjega leta naj bi bil dom poln, prostora je za 187 oskrbovancev, v prihodnjem letu pa naj bi začel normalno in ekonomično poslovati.
delež pri pokrivanju stroškov gradnje in obnove, sicer manj, kot bi po številu otrok znašal njen delež, a spet ne le simboličen znesek. Okoli tega so se stvari malo zapletle, ker na referendumu v kočevski občini niso izglasovali samoprispevka.
V Starem trguje šola od leta 1820, 1844.SO zgradili pritlično šolo, 1899 pa sojo nadzidali in v tej stavbi še sedaj poteka pouk. Prejšnji teden, ko so na novo prekrili tudi stari del šole, so zamenjali kritino, kije bila na strehi še izpred prve svetovne vojne. Še pred 20 leti je bilo na šoli 160 učencev, poleg tega so bile štiri-razredne šole takrat še v Predgradu, na Vimolu in v Radencih. »Pouk smo imeli dopoldne za višje razrede, popoldne pa za nižje. Telovadnice nismo nikoli imeli, telovadba je bila ali v naravi ali v razredu,« se spominja Kobe, ki je na šolo prišel leta 1958, od 1964 pa je ravnatelj. »To bo moja prva in edina zaposlitev.« Potem pa so se ti kraji začeli prazniti, število otrok je upadalo in v lanskem šolskem letu jih je bilo le še 62. »Sedaj število počasi raste, vendar precej počasneje, kot je upadalo. Nova šola bo gotovo zadostovala za 30 do 40 let.«
Božično »voščilo«
Vznemirjenje med najemniki grobov, ki so plačali najemnino za 10 let, a so dobili nove __________račune_____________
KOČEVJE — Pred letom dni je kar precej Kočevcev negodovalo nad Smoletovim božičnim voščilom, zdaj pa negodujejo nad božičnim »vožčilom« krajevne skupnosti Kočevje. Te dni so namreč najemniki grobov na kočevskem pokopališču dobili račune za najemnino grobov za leti 1986 in 1987, čeprav so pred nekaj leti poravnali najemnino za 10 let vnaprej in jo imajo plačano še do leta 1993 ali pa še dlje.
Računi (ki se nanaša na sklep sveta KS z dne 6. februarja 1986!) so povzročili med občani veliko vznemirjenja, saj upravičeno menijo, da niso dolžni plačati ponovno nekaj, kar so plačali že pred leti, pa čeprav je res, da je v teh letih prišlo do občutne inflacije.
V dopisu KS obvešča najemnike grobov, da je prešla na letno zaračunavanje najemnin. Najemniki pa gotovo upravičeno zahtevajo, da lahko KS preide na letno zaračunavanje šele potem, ko bo posameznim najemnikom iztekla sedanja desetletna pogodba. Ni pa jim razumljivo, zakaj je KS poslala račune šele po skoraj dveh letih od sprejetega sklepa KS in dvomijo tudi v ta podatek.
J. PRIMC
Bo konec z odlašanjem?
V trebanjski občini zamujajo z osebno in kolektivno RE3K zaščito, opreme ni niti za otroke
TREBNJE — Navkljub široko zastavljeni akciji nabave osebnih in kolektivnih zaščitnih sredstev pred vojnimi dejstvovanji na občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo v Trebnjem še zdaleč niso zadovoljni z doseženim. Upali so, da bo vsaj nesreča v Černobilu dovolj resno svarilo in da se bodo ljudje bolj odgovorno lotili nabave opreme za radiološko-biološko-kemično zaščito, a je žal ostalo vse zgolj pobožna želja.
Da bi izboljšali stanje, je sekretariat predlagal vrsto rešitev. Delovne organizacije naj bi eno prosto soboto delale in dohodek namensko porabile za nabavo opreme za osebno zaščito. Občinski izvršni svet je obvestil svete krajevnih skupnosti, naj predvidijo tudi denar za osebno zaščito. Vzgojno-izobraževalni organizaciji so priporočili, naj prouči, ako bi lahko nabavili opremo za osebno zaščito tudi za otroke vrtcev in osnovnih šol. Slej ko prej pa je sekretariat terjal večjo doslednost pri gradnji zaklonišč.
V letu 1987 seje iztekel rok za nabavo sredstev za osebno in kolektivno
zaščito za družbeno-pravne osebe. Po republiškem odloku iz leta 1984 morajo delovni ljudje in občani nabaviti te komplete do konca leta 1990. Ker Tre-banjci od republiškega sekretariata niso dobili nikakršne uradne predstavitve rokov, bi morali začeti izvajati sankcije. Skušajo pa biti čimbolj življenjski, saj se zavedajo, da krizni gospodarski položaj
• Težavne gospodarske razmere so porušile tudi program razvoja gradnje zaklonišč v občini. V letu 1988 je predvideno, da bodo v Trebnjem zgradili zaklonišče za 200 oseb na Pavlinovem hribu. Žal pa visoka inflacija močno načenja že zbrani denar na žiro računu.
ni naklonjen razrešitvi tako pomembne zagate. Zato opozarjajo zlasti odgovorne osebe za SLO in družbeno samozaščito, da pospešijo opremljanje, čeprav je odprto vprašanje, kako doseči, da bi se z osebno opremo opremili vsi občani, posebno še otroci, ko pa so marsikje to dolžnost prelagali na poznejši, ugodnejši čas.
P. P.
Da se veča število šolarjev, gre v prvi vrsti zasluga obema obratoma v Starem trgu, Kometovemu, kjer so zaposlene ženske, in Unioijevemu, kjer so delo dobili moški. »Če ne bi bilo teh dveh obratov, ne bi bilo treba graditi šole, ampak bi se čez 10 let lahko iskali, kdo bo koga pokopal,« pravi Kobe.
A. BARTELJ
ŠIRITEV RIBNICE
RIBNICA — Postopek za razširitev zazidalnega območja Trg Veljka Vlahoviča v Ribnici seje začel. Ta trg se bo predvidoma širil proti pokopališču v Hrovači. Na tem območju bo zgrajenih nekaj blokov, v katerih bo več sto stanovanj. Gradnja je potrebna zato, da bodo prišle do stanovanj tudi mlade družine. Nekaj zemljišč na tem območju je že odkupljenih, za odkup preostalih njiv pa potekajo razgovori z lastniki. Ti zahtevajo v nadomestilo enakovredno zemljo v bližini, občina pa v bližini take zemlje nima. Dogovarjanje s krajani Hrovače pa ne bi smelo zaiti v slepo ulico, kot se je to zgodilo na Mlaki. Že zdaj, pred sprejemom raznih občinskih predpisov v zvezi s to pozidavo, je potrebno doseči sporazum med lastniki zemljišč, vaškim odborom Hrovače in pristojnimi občinskimi organi,
RAZSTAVLJEN NAČRT
JLM< Op
« "	Ig«''"	„
NOVA ŠOLA PO STO LETIH — Po slo letih bodo v Starem trgu dobili novo šolo, kjer bo prostora za 100 učencev, kar bo za te kraje zadostovalo za 30 do 40 let. Dozidana in prenovljena šola bo nared do začetka prihodnjega šolskega leta.
Letošnji kočevski načrti
Na Jasnici spet motel — Carinsko skladišče — Prelitje magistralke — Kaj s šolami?
LJI
Rzr
O TRŽNICI
KOČEVJE — V Likovnem salonu v Kočevju so 28. decembra odprli razstavo »Ureditev tržnice in pešpoti ob Ljubljanski cesti v Kočevju«, ki jo je pripravila Komunala Kočevje, trajala pa bo še do sredine januarja, ko bo tudi javna razprava o tem načrtu. Načrt predvideva povsem novo ureditev območja tržnice (ploščad s prostori za prodajalce na tržnici, dostop do tako urejene tržnice, preureditev sedanjih prostorov, kjer je Likovni salon) in ureditev peš poti od tržnice za mladinskim klubom, za knjižnico in do Parka herojev, kjer se bo spet priključila na pločnik ob Ljubljanski cesti. Na razstavi je prikazana še ostala dejavnost Komunale, ureditev parka na Trati, stebrički za plakatiranje po mestu; posebej pa je prikazal svoj načrt (pre)ureditve še Avto Kočevje.
SPET IMENOVANA
KOČEVJE — Alenko Masterl so na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Kočevje ponovno imenovali v svet ljubljanskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Masterlova je diplomirana arhitektka, vodja odseka za urbanizem in urejanje prostora pri občinski skupščini Kočevje.
KOČEVJE — V občini Kočevje načrtujejo za letos za 10 odst. večji izvoz in uvoz, za okoli 5 odst. večji družbeni proizvod, fizični obseg proizvodnje, dohodek in produktivnost. Število zaposlenih ne bo porastlo, v negospodarstvu pa se bo celo zmanjšalo.
Nadalje je v resoluciji po javni razpravi predvideno nanovo še: izdelava izvedbenega akta za športno-rekreacij-sko središče v Dolgi vasi, razširitev obrata LIV v Osilnici, preusmeritev LIK v Podpreski v proizvodnjo smuči, temeljna organizacija kooperantov pri KG pa je zadolžena tudi za razvoj drobnega gospodarstva (predvsem domače obrti) in za razvoj trgovin s kmetijskim repromaterialom. Načrtovana je tudi reorganizacija gradbeništva.
Ustanovili bodo tudi enoto ljubljanske carinarnice in za njene potrebe zgradili pri železniški postaji manjše skladišče. Avto Kočevje pa je dolžan dobiti serviserja osebnih vozil. Ustanovili bodo tudi obrtno zadrugo. V Podpreski bosta LIK in GG zgradila objekt za lupljenje lesa.
V Kočevski Reki bodo začeli graditi kanalizacijo in čistilno napravo. Večja vzdrževalna dela bodo opravljena na cesti skozi Mahovnik, z asfaltom prelita pa bo tudi magistralna cesta, in sicer odsek od Jasnice do Kočevja. Ustanovljene bodo tudi skupne strokovne službe sisov materialne proizvodnje.
Zaradi neuspelega referenduma bo potrebno nekoliko spremeniti načrt izgradnje in obnove šolskih stavb. Pri-
V kemični štrajka ni bilo
Bilo pa je nekaj hude krvi zaradi plač in drugega
KOČEVJE — »Če vas zanima, v kemični tovarni je štrajk,« se je oglasil 25. decembra okoli 13.30 po telefonu neznanec in takoj odložil slušalko. Tudi sicer so se po Kočevju hitro razširile govorice, da v kemični »nekaj je«, da je huda kri zaradi plač in da so delavci sklenili od ponedeljka, 28. decembra, dalje štrajkati, pa jih je vodstvo podjetja prehitelo s tem, da je sklenilo, da bo od 28. dalje do konca leta za vso tovarno veljal kolektivni dopust.
Vide Petek, predsednik sindikalne organizacije v kemični tovarni, nam je o vsem tem povedal, da v kemični ni bilo štrajka, res pa je bilo v petek nekaj delavcev bolj glasnih, čemur je botrovala tudi pijača in dejstvo, da ob novem letu ne bo trinajste plače, ki soje bili prejšnja leta vajeni.
Nadalje je povedal, da se je v petek ob 13. uri začela seja delavskega sveta, ki ji je prisostvovalo tudi nekaj delavcev. Razprava na seji je bila res bolj burna, in to po zaslugi prisotnih delavcev, ki so spraševali, zakaj se v negospodarstvu osebni dohodki zvišujejo, pri njih pa ne. Podobno kot v več kolektivnih po Sloveniji so tudi v Kočevju delavci izražali nezadovoljstvo nad ukrepi
BOJ Z NEDISCIPLINO
RIBNICA — Disciplinska komisija delovne organizacije Inles iz Ribnice je lani obravnavala 62 kršitev delovnih obveznosti. Izrekla je 10 opominov, 24 javnih opominov, 4 denarne kazni, 19 prenehanj delovnega razmerja, ostali pa so bili oproščeni odgovornosti. Kršitelji so bili iz proizvodnih tozdov v Ribnici, Loškem potoku, Sodražici in Dolenji vasi ter iz tozda Trgovina, medtem ko ni bilo nobenega iz delovne skupnosti skupnih strokovnih služb.
ZIS, ki so kemično industrijo spravili v težak položaj.
Delavci so izražali strah za svojo bodočnost, saj zdaj kaže, daje treba delati več za manjšo plačo. Predsednik Vide Petek pa meni, da so v kemični sposobni delati tako, da ne bodo zašli v težave, saj tudi sicer nimajo slabih osebnih dohodkov v primerjavi z ostalimi kolektivi v občini. Računajo pa tudi na pomoč sozda Kemija. Delavski svet je res izglasoval tudi sklep o kolektivnem dopustu, a ne zaradi bojazni pred štrajkom. Predlog o tem je bil že teden dni v razpravi in ga je torej delavski svet le potrdil.
J. PRIMC
praviti bo potrebno skrčen program razvoja šolstva. Izvajanje programa pa bo zdaj trajalo dlje časa.
Osvojena sta tudi dopolnilna predloga k resoluciji za 1988, ki predvidevata nadaljevanje gradnje vodovoda Laze-c—Srednja vas in dela na komunalnem področju,	J.	p.
Novi predsednik stari izvršni svet
Za novega predsednika občinskega IS izvoljen  Anton Turk_____________________
KOČEVJE — Zbori občinske skupščine Kočevje so na zadnji lanski seji izvolili za novega predsednika občinskega izvršnega sveta Antona Turka, lesnega inženirja, ki je bil doslej direktor Lika. Dosedanji predsednik Dušan Popovič je postai direktor kemične tovarne Melamin Kočevje.
Mandatar je predlagal tudi člane izvršnega sveta, in sicer za podpredsednika Zdenka Sulmana in Mileno Glavač, za člane pa še Marijo Abramovič, Marjana Bastarja, Miho Briškega, Majdo Lindič, Miho Majerleta, Darinko Novak, Dušana Popoviča, Avgusta Švaro, Alojza Vesela, Ignaca Vidriha, Janeza Zalarja in Cirilo Žlindra. Zbori občinske skupščine so osvojili tudi ta predlog. Med navedenimi so sami dosedanji člani sveta, kar je bilo delegatom utemeljeno z ugotovitvijo, daje dosedanji svet delal dokaj uspešno in daje to potrebno zaradi nadaljnjega uspešnega dela. Edina izjema je, da v novem svetu ni več Jožeta Lindiča, ki je odšel med zasebne proizvajalce, namesto njega pa so imenovali v ta organ I. Vidriha. Sklenjeno je bilo vrh tega, daje do naslednje seje treba dobiti v ta organ tudi še namestnika za Urbana Dobovška, ki je bil izvoljen za sekretarja OK SZDL.
En izmed delegatov je vprašal, če sta združljivi funkciji vodij v delovnih organizacijah s članstvom v izvršnem svetu. Odgovor je bil, da je vprašanje očitno v zvezi z direktorjema Popovičem in Zalaijem, da v načelu ti dve dolžnosti res nista združljivi, vendar to tudi prepovedano ni. Oba ta direktorja sta že doslej uspešno delala na področjih, ki so odločilnega pomena, zato bi njuna zamenjava lahko imela za posledico slabše delo sveta.
J. P.
Prestopki so vedno težji
Več mladih v vzgojnih domovih tarele že 70 ribniških občanov vedno več
V domovih za os-- Alokoholikov je
RIBNICA — Z naraščanjem družbenih težav se povečuje tudi število ljudi, ki so potrebni raznih oblik socialne pomoči. V ribniški občini je najbolj občuten porast mladinskega prestopništva. Tako so imeli do leta 1980 le po enega do največ dva mladoletnika v vzgojnem zavodu, leta 1983 jih je bilo že pet, v letu 1987 pa celo devet. Narašča tudi teža kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki, razen tega so storilci vedno mlajši.
Socialna služba ima vedno več dela tudi z družinami. Število tožb za razvezo zakona sicer ne narašča, vse več družin pa potrebuje nasvet ali drugačno pomoč pri vzgoji otrok, urejanju medsebojnih odnosov, pri reševanju zadev v zvezi s preživninami, alkoholizmom itd.
Več delaje tudi z Romi, ki jih je v občini vedno več. Zelo je porastlo tudi delo s starostniki in njihovim varstvom na domovih ali v zavodih. V domovih za starejše je trenutno 70 ribniških občanov, od tega 30 v kočevskem.
V pbčini je potrebno zgraditi tudi delavnice, kjer se bodo zaposlili duševno prizadeti. V njih naj bi bilo prostora kar za 50 takih delavcev. Za 7 prizadetih imajo od leta 1986 organizirano klubsko dejavnost, a le enkrat na teden po uro, kar je premalo. V domovih za usposabljanje prizadetih imajo 9 otrok, ki se bodo že čez nekaj let vrnili domov. Če zanje v občini ne bo primerne delavnice, bo njihovo znanje kmalu zbledelo, kar pomeni, da bi bili stroški za njihovo usposabljanje zaman.
J. P.
Črnomaljski drobir
SILVESTROVANJA - Čeprav je večina Črnomaljcev silvestrovala doma pred nepogrešljivim televizoijem, so bili polni tudi lokali. Najbolj polno in veselo je bilo v črnomaljskem hotelu Lahinja in v Stefaničevi gostilni v Dragatušu, živahno in prijetno je bilo tudi v gostilni na Bistrici. Če nič drugega, so bili tisti, ki so se odločili, da bodo najdaljšo noč preživeli zunaj domačih sten, na boljšem zato, ker jim ni bilo treba gledati televizijskega silvestrskega programa.
ZATIŠJE — Da prve dni novega leta v Črnomlju vlada zatišje, je videti tudi po oglasnih deskah, ki zevajo prazne, sicer pa na njih ni prostora za vse plakate, ki vabijo na take in drugačne prireditve. Sicer pa sedaj do pusta ni kakšne večje fešte, če ne štejemo zimskih počitnic. Če bo šlo z vremenom tako naprej, bodo otroci med zimskimi počitnicami lahko nabirali zvončke.
Drobne iz Kočevja
BREZ DIREKTORJA — V Zdravstvenem domu Kočevje-Ribnica in raznih drugih organih obeh občin potekajo že dlje časa razprave o razmerah v zdravstvu in (re)organizaciji zdravstvene službe v obeh občinah. Trenutno je rezultat tak, da je zdravstveni dom ostal brez direktorja. Očitno mu je besedovanj in raznih stisk v zdravstvu dovolj, pa seje raje spet posvetil svojemu poklicu.
RAZBIJAŠKA KRITIKA — V zadnjem obdobju je videti, kot da nekaterim filmski program ni všeč, saj pridno razbijajo stekla omaric kina. Morda pa so jim filmi tako všeč, da tako kradejo slike iz omaric? Kdo bi vedel, kaj je vzrok za razbijanje omaric!
VELIKO PISARIJE — Za novo leto je bilo spet veliko pisarije in čestitanja, da je ponekod celo zmanjkalo voščilnic. Je že tako, da razsipavamo denar bolj kot bogati Amerikanci. To je videti tudi po razkošju na pokopališčih (spomeniki, dan mrtvih) in drugod. So pa v zadnjih letih v Kočevju popolnoma odpadle razne zakuske in pogostitve delegatov ob zaključku poslovnega leta, kar je gotovo tudi posledica gospodarskih »uspehov«.
DELEGATOVA KLETEV — Delegatu Šilcu je na zadnji seji zborov o-činske skupščine Ribnica prekipelo in je zaklel; »Orkalapipa«, potem pa skritiziral jaške na glavni cesti skozi Ribnico, ki so po njegovem pol metra globoki in vanje padajo pešci, kolesaiji in avtombilska kolesa. Ti jaški so nastali, ko so cesto prelili z novimi asfaltnimi plastmi, da se je dvignila, jaški in njihovi pokrovi pa so ostali tam spodaj, kjer so bili prej.
BLOK BO PADEL — Tudi v Ljubljani so odgovorni potrdili, da je pravilen sklep medobčinskih inšpekcijskih služb, daje potrebno dotrajani prazni stanovanjski blok v Majnikovi ulici v Ribnici podreti. Najbolje bi bilo, če bi to storili vojaki med vajo o miniranju, saj je blok vojaški.
SPOMIN NA VOJNO — Videz Ribnice kazi tudi Johanova hiša, ki je pod spomeniškim varstvom, ima pa zaplanka-na okna. Neki delegat je potožil: »Saj je tako kot po vojni, ko ni bilo dobiti šip.« Predsednik občinske skupščine Franc Lapajne pa mu je vrnil: »Predno so okna za-plankali, pa je bilo kot med vojno, saj so bile vse šipe razbite.«
RIKO IN ZNANOST
RIBNICA — Ribniški Riko tesno sodeluje z znanstvenimi ustanovami, posebno še z Inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani, ki je v dneh pred novim letom podelil Riku posebno plaketo za sodelovanje. Ob tej priložnosti so Rika obiskali predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, predsedniki republiške skupščine in izvršnega sveta ter skupina znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan. Sad tega sodelovanja sta tudi avtomatsko krmljeni voziček in robot. Direktor Rika Stane Škrabec pravi, da seje Riko že pred leti odločil za pridobivanje strokovnjakov in za sodelovanje z znanstvenimi ustanovami zato, ker se v kolektivu zavedajo, da jim le tako obnašanje pomeni edino možnost za obstoj in uveljavljanje na trgih. Brez sodelovanja z znanostjo bi sicer lahko še nekaj let dobro živeli, potem pa bi začeli zaostajati, dokler ne bi shirali.
JASNO IN NEDVOUMNO — Ko je trebanjska vlada razpravljala o gradivu za začetek delovanja regionalne radijske postaje v Novem mestu, o njenem programu in potrebah po denarcih, jc sklenila dobesedno takole: »Ker bo Radio Novo mesto regionalna radijska postaja, želimo, da ima jasno in nedvoumno ime, ki bo sprejemljivo za vse občine ustanoviteljice.« Verjetno ime Studio D še ni dovolj »jasno in nedvoumno« niti za programske delavce ljubljanske radijske hiše. Zadnjič smo namreč slišali javljanje dopisnika Vala 202 iz Črnomlja, kjer so se pritoževali, da odkar deluje Studio D, ne dobijo več dovolj kvalitetno Vala 202. In ko je iz ljubljanskega studia moderatorka vprašala dopisnika, kaj pomeni Studio D, je dopisnik prostodušno dahnil, da pač ne ve. No, če torej niti Ljubljančanom ni vse jasno, kako neki bi bilo šele to v neki provinci, ki ima lepo ime — Dolenjska.
ROMI — Romov se povsod bojijo, skoraj kot kuge. Ko so se naselili v krajevni skupnosti Veliki Gaber, krajani seveda niso bili nič bolj navdušeni kot kje drugje. Miličniki so spet dobili zahteve, da preženejo Rome na njihovo stalno bivališče Malo Loko. Kako fino se tam živi, smo o tem nekaj že in bomo še pisali.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Novo v Brežicah
STARI ZNANCI NA MOTELU — Malo jih je, ki so šli zadnjo noč v letu s kurami spat, kot v brežiškem Turistu, čeprav je to za žep najbolj zdravo. Tistim Brežičanom, ki niso hoteli prekiniti tradicije skupnih silvestrovanj na čateškem motelu, za to ni bilo žal odšteti 30 tisočakov za veselo silvestrsko noč, če pa so se ji že odpovedali, so si za polovično ceno privoščili zabavo naslednji večer v istem okolju. Sprememba vsakomur dobro de vsaj za nekaj ur, čeprav bi se mnogim prilegle tudi tridnevne počitnice v Toplicah
SAMO ZA BISTRE GLAVE - Gre namreč za uganke okoli poračunov, ki so lani tako burili duhove. Zaposleni v družbenih dejavnostih bi bili vnaprej veliko bolj zadovoljni, če jim ne bo treba prisilno varčevati, če si bodo namesto poračunov lahko sproti dvigali plače, ne šele potem, ko inflacija požre polovico vrednosti.
KRAVE BODO KMALU SVETE ŽIVALI— Živinorejci grozijo, da jih ne bodo več redili, da sc bodo raje zaposlili saj bodo imeli več od tega. Se bodo pa po službi ukvarjali s čim donosnejšim, na primer s piščanci. Kje pa piše, da morajo ljudjejesti govedino, če je ne plačajo in če iz skladov za pospeševanje rejci najmanj dobijo. Namesto da bi s tistim dcnaijem podpirali m spodbujali proizvajalce, ga porabijo za to, da obidejo tržne zakone ponudbe in povpraševanja. Zopet imajo največ koristi tisti, ki pokupijo največ mesa, ne tisti, ki si ga privoščijo enkrat ali dvakrat tedensko.
12 BR€2I§K€<k£7
POR0DNI$NIC€e
V času od 18. do 26. decembra 1987 so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Ivša 'zr Yeb0bre“ — Saša, Marjana Hostnik z Vel. Doline — Dejana, Rozalija Erban iz Zupelevca —- Martino, Liljana Verstovšek — Brinowetz iz Šamobora — Matejo, Marija Sintič iz Gradca — Mileno, Marija Hlebec iz Krajnih brd — Damjana, Bernarda Lqgar iz Starega grada — Saša, Martina Žnideršič iz Zakota — Manco, Danica Suta iz Zaprešiča — Jonatana, Ivana Cimski s Cimika — Tomaža, Aima Starc iz Starega grada — Katjo in Biserka Dugan iz Celin — Klementino. Čestitamo!
Krške novice
NAJPREJ OBUP, POTEM HRUP — V krškem hotelu Sremič pa zadnje čase res nimajo sreče. Dolgo in temeljito so se pripravljali na silvestrovanje, pa seje nazadnje zgodilo, da je gostovanje v Krškem odpovedala dokaj velika turistična skupina. Seveda so bili natakarji in kuharji zaradi tega več kot žalostni. Toda na koncu koncev je silvestrovanje izjemno dobro uspelo, saj je maloštevilnim gostom, predvsem domačinom, uspelo ustvariti pravo novoletno »štimo«.
OB SMREKO IN ŽARNICE — Če odmislimo Živka Šebka, sekretarja krške občinske skupščine, ki sije edini na občini vzel prost dan med božičnimi prazniki, potem lahko rečem, da se je vsa občina postavila na Smoletovo linijo. Pred leti so namreč občinaiji posadili na dvorišču smreko, nekdo pa je lani to smrekico posekal in iz nje naredil božično drevesce. Božično drevesce ni bilo bogvckaj visoko, ker so ga posekali na ciganski način, kakšnih 80 cm do tal. Po božičnih praznikih pa so sc okoli občine sukali bolj praktični tatovi. Z občinske novoletne jelke so pokradli vse žarnice razen ene. Eno so pustili za svetilnik občinskim uslužbencem, ki so v večernih urah odhajali s šihta.
Sevniški paberki
SEJEM BIL JE ŽIV — Novoletni sejem sevniškega turističnega društva je dobil že več pohval. Hvalijo ga seveda tudi tisti obiskovalci, ki so pri sevniških vinogradnikih spili okrog 1400 litrov žlahtne kapljice in so si dostikrat morali malce odtajati ledeno grlo s kuhano medico. Takih gostov ni mogel prezreti niti dedek Mraz
in jih je (ne)hote tudi pozdravil. ___
KRU1JEVINA DRUGIČ — Tudi najbližji sosedje nimajo nič proti, če skušajo gradbinci karseda naglo zgraditi novo stavbo, če seveda tega ne bi počeli, kot da bi bili nekje na gmajni, pe pa v najožjem starem mestnem jedru. Prizadeti sosed, ki so nvi z bagrom porušili lep kos njeg 'vega zidu, je zaman skušal priti do imena nadzornega te gradnje. Srčno rad pa bi prejel z občine zapisnik o škodi.
LOG ZAVRNIL VKLJUČITEV V MESTNO ZEMLJIŠČE
LOG — Predsednik skupščine krajevne skupnosti Boštanj je na zboru krajanov Loga dejal, da ga je sram, ker so se krajani na ponovnem zboru vpričo novinarjev in Občinarjev opredeljevali zoper vključitev njihovega območja v sklad za stavbna zemljišča. Po starem so rekli temu, da bi tudi Ložani poslej plačevali prispevek za mestno zemljišče. Čeprav naj bi sprva letno plačevali le po 1000 din in bi tako prišli do izvedbenih listin za kakršnokoli poznejšo gradnjo oz. posege v prostor in bi prispevali le drobec k potrebnim 20 milijonom za to dokumentacijo, jih niti Občinarji niti najožje vodstvo niso mogli prepričati. Krajani se bojijo, da tiči kaj v ozadju in da bi to, da bi plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, potegnilo za sabo plaz drugih obveznosti, na katere pa za zdaj še niso pripravljeni.
u
V stiski prodaja na kredit
Pri Posavju razmišljajo o ukinitvi tozdov — Za investicije malo denarja — Pred-nost ima prodajno skladišče, da se bodo umaknili iz mestnega jedra
BREŽICE — Minulo leto trgovcem ni bilo naklonjeno. Časi, ko so imeli ljudje polne denarnice, so mimo. Kupna moč prebivalstva upada in v brežiški občini se to še bolj pozna kot v gospodarsko močnejših središčih. V saj pri trgovskem in gostinskem podjetju Posavje vidijo v tem poglavitni razlog za mnogotere težave.
Kupce spodbujajo z brezobrestnimi potrošniškimi posojili, vendar le za blago, za katero proizvajalci odobrijo trgovini daljši odplačilni rok. Pohištvo prodajajo na obroke skozi vse leto, nekatere druge izdelke samo sezonsko. To zimo so si ljudje lahko kupili na obroke celo obutev, in sicer na štirimesečno odplačilo. Pod enakimi pogoji jim ponujajo motorna kolesa in motorne žage. Za pohištvo jim omogočajo plačilo v petih, za stavbno pohištvo in betonske strešnike v sedmih mesečnih obrokih. Tudi konfekcijo prodajajo na več obrokov.
Najbolj gre za nohte trgovini na debelo in gostinstvu: grosistom zaradi zalog, gostinstvu pa zaradi tega, ker je manj petičnih gostov. Marsikdo se dandanes premisli, še preden stopi v lokal, in če si že kaj naroči, je bolj skromno in bolj poredko. Trgovino na debelo izredno močno bremenijo zaloge. Po prehodu 1986. leta v 1987 so morali v prvih treh mesecih plačati zaradi zalog 200 milijonov obresti in od tega pretresa si vse leto niso opomogli. Toliko de-
naija dandanes težko dobijo nazaj. V zadnjih mesecih so se znebili precej za-
• Vodstvo zaradi vsesplošne krize razmišlja tudi o drugih rešitvah, ki bi Posavju omogočile ren-tabilenjše poslovanje. Ena od možnosti je ukinitev tozdov. Zdaj imajo tri tozde, trgovino na debelo, trgovino na drobno in gostinstvo, razen tega pa še delovno skupnost skupnih služb. Prepričani so, da bi, reorganizirani v enovito delovno organizacijo, poslovali dosti bolj racionalno.
log z boljšo organizacijo dela in si na ta način sprostili nekaj sredstev, da so laže zadihali. Upajo, da bodo leto kljub težavam zaključili brez izgub.
Morda bi si potem laže privoščili kako investicijo, za katere prihajajo težki časi. Med prednostnimi naložbami je gradnja prodajnega skladišča na Črncu. Ta hip čakajo samo še na lokacijsko dokumentacijo. Z umikom skladišč iz starega mestnega jedra bodo ustregli vsem, ki si prizadevajo, da bi se znebili nadležnih tovornjakov, ki dušijo promet in kratijo prostor pešcem. Ob izteku srednjeročnega obdobja bo Posavje začelo graditi tudi manjšo blagovnico v Dobovi, vsi drugi načrti za širjenje in posodabljanje trgovske mreže pa bodo morali počakati do naslednjega desetletja.	j	TEppEY
Denar se počasi steka
Za naprej pričakujejo večji odziv obrtnikov
BREŽICE — Tri mesece je minilo, odkar je med obrtniki steklo zbiranje prispevkov za nakup medicinske opreme. Pobudo za akcijo je dal Zdravstveni center Brežice, podprlo ga je obrtno
ŽIV AHNO V SREDNJI ŠOLI — S prodajno razstavo so brežiški gimnazijci pričarali med šolske zidove prijetno prednovoletno vzdušje in z izvirnimi zamislimi navdušili vrstnike in učitelje za nakup daril. Razstavljali so nakit, svečnike, rute, usnjene predmete, čestitke, risbe in akvarele. Slike so prodajale Darja Maležič, Cvetka Požar in Manja Kerin, keramični nakit in druge izdelke pa Matej Filipčič ter Aleksander in Alenka Kuševič. Škoda, da s svojo izvirno ponudbo niso obogatili še stojnic na prostem. (Foto: J. T.)
Sanacija v pol leta
Poklicna gasilska enota Krško bo od novega leta dalje delovala kot samostojna delovna organizacija
KRŠKO — Potem ko seje novo izvoljeni delavski svet poklicne gasilske enote Krško sestal na svoji prvi seji ter imenoval vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa in hkrati sprejel sklep o razpisu za direktorja, je bila sanacija v poklicni gasilski enoti v Krškem praktično končana.
S tem seveda v krški gasilski enoti še ne bodo rešeni vsi problemi, odpravljena pa je prav gotovo tista »napaka«, ki je največ prispevala k poslabšanju odnosov v kolektivu. Krški gasilci so namreč doslej delovali kot delovna enota SIS protipožarne varnosti. Zaradi tega so morali spoštovati omejitve, ki so bile sprejete za samoupravne interesne skupnosti. To pa seje gasilcem najbolj poznalo pri osebnih dohodkih. Nesoglasja so se zaradi njih tako stopnjevala, daje moral odstopiti tedanji poveljnik Franc Černelič. Zato je izvršni svet julija lani naročil svojemu članu Antonu Podgoršku, naj pripravi vse potrebno za ustanovitev samostojne delovne organizacije. Potrebno je bilo zagotoviti denar za delovanje delovne organizacije, razdeliti osnovna in obratna sredstva ter seveda izdelati ustrezne samoupravne akte. Tako rekoč zadnje dejanje sanacijskega postopka, kije trajal le pičlega pol leta, so bile volitve v samoupravne organe, ki so se jih udeležili prav vsi delavci.
• Kot je ugotovil začasni poslovodni organ Anton Podgoršek, sedaj ni več ovir, da poklicna gasilska enota ne bi začela že takoj januarja delovati kot samostojna delovna organizacija. Odnosi v njej so namreč zadovoljivi, kadrovskih vrzeli ni. Pomembno pa je tudi, daje enota tehnično dobro opremljena.
pevati več kot štiri milijone dinarjev. Ker tega denarja nikakor ne bi bilo mogoče zbrati, saj prispevka iz bruto osebnega dohodka ni mogoče povišati, se bodo skušali v občini dogovoriti, da bi več prispevale tiste delovne organizacije, ki so požarno najbolj ogrožene. To pa sta slej ko prej TCP Djuro Salaj in JE Krško, ki sta že doslej — tudi kot soustanovitelja — pokazala veliko razumevanje za težave poklicne gasilske enote Krško.
J. S.
Nekoliko več težav bo le zaradi financiranja poklicne gasilske enote. Letos bodo v tej enoti za svoje delovanje potrebovali 1,1 milijarde dinarjev. Glede na sedanjo delitev stroškov bi morala SIS za varstvo pred požari pris-
združenje, izvršni svet občinske skupščine pa je dal soglasje, da se prispevek za humanitarne namene knjiži kot strošek v poslovnih knjigah obrtnikov, avtoprevoznikov, gostincev in drugih zasebnikov.
V občini je 480 obrtnikov in vsakega od njih so pismeno zaprosili za sodelovanje. Kaže, da je večina na takratno prošnjo pozabila, saj skoraj ni mogoče verjeti, da bi se jih sicer tako malo odzvalo. Vendar še niso vsega zamudili in ob zaključnih računih lahko nadoknadijo, kar so prezrli. To velja predvsem za tiste obrtnike, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku. Prispevek za boljšo opremljenost zdravstvenega doma in bolnišnice je omejen na 300 tisočakov. Samo do te vsote priznavajo darovalcem oprostitev davka, ker bi v nasprotnem primeru premalo ostalo občini in vsem, ki se napajajo iz teh virov.
V zdravstvenem centru upajo, da bo ponoven poziv imel med obrtniki boljši odmev, saj je tudi njim najbrž veliko do tega, da so domače zdravstvene ustanove sodobneje opremljene.
Do 30. decembra 198» seje odzvalo sedem darovalcev, ki jih navajamo poimensko, kot je bilo dogovorjeno na začetku akcije. Bojan Horvatič iz Velikih Malenc je nakazal 50.000 din, Marija Zakšek iz Kapel je darovala
60.000	din,	Jožica	Žagar	iz	Brežic
20.000	din,	Milan	Žagar	iz	Brežic
20.000	din,	Milan	Lipej	iz	Brežic
50.000	din,	Foto Baškovič-Rožman
Brežice 200.000 din in Marjan Kranjčič iz Globokega 60.000 din.
DELALI SO MED PRAZNIKI
KRŠKO — Med novoletnimi prazniki ni bil čas počitka in praznovanja prav za vse. V Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj so delali delavci petih proizvodnih temeljnih organizacij. Od petka do ponedeljka so naredili 1000 ton celuloze in 1200 ton papiija. Podobno je bilo tudi v JE Krško, kjer je proizvodnja električne energije tekla povsem tako kot v ostalih dnevih. Spisek služb in delavcev, ki so delali med prazniki, bi bil lahko seveda še daljši, a za gostince in železničaije se tako in tako razume, da vedno delajo.
EVIDENTIRANI ZA NOVO VODSTVO SZDL
BREŽICE — Danes popoldne bodo na seji predsedstva OK SZDL izoblikovali program za obdobje 1988—89 in predlog poročila o delu v minulih štirih letih za programsko-volilno sejo konference. Odločili se bodo tudi, katere kandidate bodo predlagali konferenci za novo vodstvo občinske organizacije, za predsedstvo in druge organe. Za predsednika je trenutno evidentiranih sedem ljudi: Andrej Dokler, Miha Haler, Tone Jesenko, Jožica Lapuh, Leopold Rovan, Vinko Šebrek in Rudi Volčanjšek, za podpredsednika pa Branko Cvetkovič, Borut Mokrovič, Franc Pacek, Ivan Pinterič, Slavko Sušin, Slavko Vujasinovič in Tone Zorko. Možni kandidati za sekretarja so: Franc Blas, Janez Ivšič, Bojan Kaplan, Anica Kupina, Miha Ogorevc, Tine Šoško, Mitja Teropšič in Srečko Zore.
DR. ANTON FRANOVIČ JE POSTAL IZREDNI PROFESOR
ČATEŽKE TOPLICE — Tozd Terme Čatež prireja v sredo, 13. januarja, dopoldne sprejem v počastitev habilitacije docenta doktorja medicine Antona Franoviča za izrednega profesorja na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dr. Franovič je doma in v svetu znan strokovnjak za revmatologijo in je bil dolga leta vodja zdravstvene službe v Termah, trenutno pa je kot pomočnik direktorja tozda odgovoren za dejavnost in razvoj zdravstva.
AVTO ZGOREL
BREŽICE — 30. decembra je Brežičan Slavko Lah hotel na vsak način spraviti v pogon svoj osebni avtomobil. Nazadnje je poskušal še s tem, da je vozilo spustil po klancu navzdol, pri tem pa je iz še neznanega vzroka prišlo do požara, kije vozilo docela uničil. Škode je za 2 milijona dinarjev.
isi
ZAKAJ SE CILJI VSE BOLJ ODMIKAJO? — Tudi tole retorično vprašanje si je zastavil predsednik občinskega komiteja ZK Sevnica Roman Novšak v pozdravnem nagovoru ob prednovoletnem srečanju s komunisti, ki so v ZKJ 35 in več let. Zakaj torej ciljev, ki smo jih jasno opredelili v kongresnih in drugih listinah, ne uresničujemo dovolj dosledno, kdo je naš skupni sovražnik, zakaj javna občila preveč črnogledo odslikava-jo naše krizne razmere, so bila le nekatera vprašanja, na katera so skušali odgovoriti v sproščenem pogovoru. Na sliki: eden izmed jubilantov, ki je na srečanju prejel spominsko knjižno darilo iz rok predsednika OK ZK Romana No-všaka, je bil tudi Franjo Pipan iz Podgoija. (Foto: P. P.)
Sejem bil je živ
V Krškem so prvič organizirali novoletni se-______________jem______________
KRŠKO — V Krškem so se lani bolje pripravili na novo leto kot predlani. Mesto je bilo lepše okrašeno in razsvetljeno. Po vsem mestu so bile namreč postavljene novoletne jelke in napeljane raznobarvne žarnice. Pred delavskim domom pa je bil prvič tudi novoletni sejem. Ta je bil sicer skromnejši kot v velikih mestih, toda Krčani so ga sprejeli zelo lepo. Zgodilo seje namreč, da je tudi to pot zmanjkalo hrane in pijače za vse, ki so se hoteli med obiskom sejma pokrepčati.
Na novoletnem sejmu je sodeloval tudi akademski slikar Jože Marinč iz Kostanjevice. »Odzval sem se vabilu organizatorjev, ker menim, daje zamisel dobra in pomeni sejem za Krško precejšnjo osvežitev. Po tej strani mi seveda ni žal, ker sem se sejma udeležil, saj je to zame povsem nova izkušnja, ki je ne bi imel, če bi ne bil tu. Je pa res, da moji .izdelki' niso najbolj pri-
Jože Marinč: Zame je novoletni sejem nova izkušnja.
merni za take sejme. Prodajam poslikane krožnike, male grafike in voščilnice, vse ročno delo, vse sami unikati. Pa vendar med obiskovalci sejma za moje grafike ali voščilnice ni bilo zanimanja. Sploh pa se mi zdi, da so ta sejem organizirali prepozno. Začeti bi se moral že pred božičem, tako da bi bilo v mestu ustvarjeno pravo prednovoletno razpoloženje, pa tudi Krčani bi se lažje odločali za nakup izdelkov. To pot jih je večina voščilnice nabavila že prej,« je povedal Jože Marinč, kije napol svoboden slikar, napol pa zaposlen v kostanjeviški osnovni šoli. Je pa bil zadovoljen s sejmom, ker so se ljudje lahko seznanili z njegovim delom in so mnogi obljubili, da pridejo slike pogledat še na dom.
Sicer pa so na krškem novoletnem sejmu, kije imel odličen prostor pred delavskim kulturnim domom na Trgu Matije Gubca, prodali največ igrač pa otroških oblačil in sobnih šotorov za otroke. Vsekakor je treba pohvaliti občinsko konferenco ZŠMS ip Zvezo prijateljev mladine, ki sta ta sejem organizirali.
NOVO IME IN NOV ZNAK
KRŠKO — Ko so v Tovarni celuloze in papiija Djuro Salaj v Krškem začeli spreminjati in dopolnjevati proizvodni program, s katerim se nameravajo uveljaviti na trgu, so sklenili, da spremenijo tudi ime tovarne. Zdaj se bo tovarna imenovala preprosto Videm — pod tem imenom je bila že doslej znana v tujini — spremenil pa seje tudi znak tovarne.
Pri pohištvu se gremo socialo
Sevniški
i Stilles zavoljo dvakratne zamrznitve cen svojih izdelkov utrpel veliko škodo — Vhodni stroški vse večji — Pismo CK ZKS in RS ZSS
GRAJSKE SOBANE ZA MLADOPOROČENCE — Malo pred novim letom so na sevniškem gradu v lepo obnovljenih in okusno opremljenih sobanah, prvič po selitvi magistrata iz občinske stavbe, dahnili prvi poročni »da« trije pari. 24-letni študent ljubljanske fakultete za telesno kulturo Andrej Gerje-vič iz Brežic in 20-letna tajnica v krški Celulozi Cenka Drnjač iz Sevnice sta imela kot prvi parček precej treme, a ko sta bila prstana izmenjana in sta se obadva še podpisala v poročno knjigo (na sliki), sta bila pri fotografiranju v sosednji sobi, znameniti po freskah, že precej bolj samozavestna. (Foto: P. P.)
SEVNICA — Sevniški Stilles je vrsto let posloval na meji rentabilnosti in tudi z izgubo, zato je bil leta 1986 uveden ukrep družbenega varstva. Pod »prisilno upravo« je Stilles v razmeroma kratkem času »ozdravel« do te mere, da je že v letu 1987 pričel poslovati s pozitivnim rezultatom. S sanacijskimi ukrepi, kot so bile spremembe v organiziranosti delovne organizacije, povečanju storilnosti, kakovosti ter tehnološki in tehnični posodobitvi proizvodnje, sije Stilles zagotovil uspešen nastop na domačem in tujih trgih.
Žal pa so nedavno sprejeti ukrepi zvezne vlade praktično izničili vsa našteta prizadevanja Stillesa, saj so tako močno posegli v gospodaijenje, da trenutno ne vidijo izhoda iz položaja, v katerem so se znašli. Na osnovi sprejetih sklepov so morali namreč cene končnih izdelkov znižati na raven 1. oktobra 1987, to pomeni za 13,5 odstotkov.
»Letos so nam dvakrat vrnili cene. Skupaj s spomladansko zamrznitvijo in sedanjo pomeni šestmesečno zamrznitev cen, skupaj za 25 odstotkov. In mi smo se morali tega držati, ker delamo za široko potrošnjo. Značilnost jugoslovanskih zamrznitev pa je v tem, da ne zamrznemo tudi vhodnih stroškov. To
se odraža tako, da se z ene strani pojavljajo ,sive cene', z druge pa družbeno priznane višje cene, ki vplivajo ob zamrznitvi končnih izdelkov na bistveno povečanje stroškov. Izdelali smo presek bilance za zadnje trimesečje leta 1987 v luči ukrepov, sprejetih v Beogradu, in smo ugotovili, da lahko pod najboljšimi pogoji ustvarimo 1,9 milijarde dinarjev celotnega prihodka, v okviru tega pa se nam ob načrtovanih stroških ti povečajo še za okrog 360 milijonov dinaijev, na račun znižanja cen pa zgubimo 87 milijonov dinaijev. To so dejstva in pod takimi pogoji, ko niso dovoljene ekonomske zakonitosti, je težko plavati,« poudaija direktor Stillesa Drago Milinovič.
• Vodstvo delovne organizacije uživa vso podporo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki so v posebnem pismu CK ZKS in republiškemu sindikatu posebej opozorili na nevzdržne razmere, ki utegnejo Stilles pripeljati celo v ponovno izgubo. Ker so ukrepi grobo posegli v gospodarjenje kolektiva, v Stillesu ne bodo zmogli zagotavljati socialne varnosti delavcev. Zahtevajo, da se v najkrajšem času sprostijo cene pohištvu. V času, ko življenjski stroški nenehno naraščajo, v Stillesu kljub dobremu gospodarjenju ne morejo povišati plač zaradi znanih delitvenih razmerij, zato se zavedajo, da ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja sploh ne bo več lahko brzdati nezadovoljstva delavcev, kot jim je to uspelo ob prekinitvi dela skupine delavcev na Blanci.
Št. 1 (2004) 7. januarja 1988
DOLENJSKI LIST
5
Celodnevna šola na prepihu
Čedalje več glasov, da je treba celodnevno šolo v Sloveniji ukiniti — Marca pov-sod območni posveti — Krizne razmere neugodno vplivajo na šolstvo
Učiteljski zbor se pomlajuje
V zboru, ki nosi ime Emila Adamiča, pojo učitelji iz vse Slove-____________nije_____________
LJUBLJANA — Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, ki ima za seboj že desetletja uspešnega dela in obilo kvalitetnih nastopov, bi se rad povečal in pomladil. V ta namen vabi učitelje in učiteljice, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, da se včlanijo. Se posebej bodo dobrodošli pevci iz Ljubljane in bližnje okolice, pa tudi tistih, ki živijo drugod po Sloveniji, ne nameravajo zavrniti.
Zbor, ki ima v programu um5t-ne, revolucionarne in narodne pesmi, želi tudi poslej in še bolj gojiti pesmi jugoslovanskih in tujih avtorjev. Redne vaje bodo predvidoma ob sobotah in nedeljah, med zimskimi in poletnimi počitnicami pa bodo vaje več dni. Letošnje zimske vaje z zdajšnjimi člani in novimi pevci bodo od 28. do 30. januarja, torej kar tri dni skupaj.
Omenimo še to, da je umetniški vodja zbora priznani slovenski dirigent prof. Mirko Slosar iz Kopra, ki sicer vodi znani zbor Obala. Pri delu mu kot korepetitorji pomagajo glasbeni učitelji — pevci iz zbora.
Čedalje več delegatov v posameznih izobraževalnih skupnostih se, in to ne brez razloga, sprašuje, kaj napraviti s celodnevnimi osnovnimi šolami, jih obdržati in razvijati ali odpraviti. Kajti dejstvo je, to pa je potrdila tudi analiza stanja v tem šolskem letu, daje celodnevna šola zaživela v skladu z zamislijo samo tam, kjer so bili izpolnjeni vsi pogoji za takšno delo. Torej ni bilo dovolj, da so na posamezni šoli imeli ustrezne prostore, kader in dovolj denarja, morali so biti tudi domiselni, iznajdljivi, ustvarjalni. Kjer so ostali pri modelu, ki je bil sicer na začetku nujen, pa ne vpeljevali svojih zamisli in ne bili prožni, je celodnevna šola postala stereotip, nekakšen šolski fosil, ki prej škoduje kot koristi.
Seveda pa o nesmotrnosti nadaljevanja obstoja celodnevne šole najbolj in nemara tudi povsem upravičeno razmišljajo v občinah, kjer nimajo niti ustreznega prostora niti osebja, da bi lahko kakovostno uresničevali program. Nesprejemljivo, družbeno in politično škodljivo pa bi bilo, tako pravijo na koordinacijskem odboru za celodnevno šolo pri predsedstvu republiške konference SZDL, ukinjanje celodnevnih šol tam, kjer primanjkuje denarja, še posebej, če so bili doseženi dobri uspehi in so bili z
NOV KULTURNI SPOMENIK
KOČEVJE — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so razglasili park na Trati pri Kočevju s podružnično cerkvijo sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo križevega pota ter kenotafom padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja za kulturni in zgodovinski spomenik.
PREDNOVOLETNI
KONCERT
NOVO MESTO — 28. decembra so v tukajšnjem Domu kulture pripravili prednovoletni koncert. Nastopil je komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta, kot solista pa violinistka Monika Skalar in oboist Božo Rogelja. Spored je obsegal Locatellijeva, Bachova in Ipavčeva dela.
Bo dovolj denarja za vse?
V letu 1988 naj bi v novomeški občini obnovili 22 pomembnih spomenikov — Novomeška KUS naj bi dala 80 milijonov
NOVO MESTO — Tukajšnji medobčinski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo letos v okviru nalog, določenih z zakonom, nadaljeval z uresničevanjem srednjeročnih programov obnove spomenikov v občinah dolenjske in posavske regije.
V novomeški občini je na seznamu za zavarovanje in prezentacijo v letu 1988 kar 22 spomenikov, potrebna vsota za ta dela pa presega 160 milijonov dinarjev. Polovico te vsote mora zagotoviti občinska kulturna skupnost, koliko denarja pa bo ta lahko odmerila, bo dokončno znano šele potem, ko bo razvozlano vprašanje, kako bo kultura financirana.
Od spomenikov NOB, s katerimi se bo moral omenjeni zavod ukvaijati, naj omenimo najprej sklop objektov na Rogu, in sicer na Bazi 20, ter partizansko bolnišnico Jelendol. Tuje potrebno povedati, da se denar za obnovo in prezentacijo teh spomenikov zbira na podlagi posebnega družbenega dogovora, katerega podpisniki pa niso samo iz novomeške občine. Večje posege bodo morali strokovnjaki opraviti tudi na spomeniku padlim na Cviblju nad Žužemberkom, ki ga je že precej načel zob časa. Poleg teh čaka na obnovo tudi spomenik 1. svetovne vojne v Prečni.
Med gradovi, ki kličejo po obnovi in zavarovanju, so navedeni štirje: Gracarjev turn, Hmeljnik, Soteska in Žužemberk. Na njih naj bi letos opravili za 52 milijonov dinarjev del. Od drugih spomenikov, ki kličejo po varstvu, so omenjeni: fosilno najdišče Vajndol, kmečka hiša v Šmarju, Dularjev mlin na Dvoru, Trdinova hiša v Novem mestu in hiša na Ljubjanski 4 v Novem mestu, kjer je treba restavrirati poslikave.
Program obnove in zavarovanja obsega tudi vrsto tako imenovanih sakralnih objektov. Ustrezna dela so načrtovana v kapiteljski cerkvi v Novem
mestu, podružničnih cerkvah na Lopati, Prevolah, Vinjem vrhu in Otoku pri Dobravi ter v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju. Med tovrstne spomenike pa je moč uvrstiti tudi pleterski samostan in vaško kapelo v Biški vasi, kjer nameravajo opraviti tudi spome-niškovarstvene posege.
I. Z.
SPET GA BODO POPRAVLJALI — Spomenik na Cviblju nad Žužemberkom, posvečen borcem NOB in žrtvam fašističnega terorja, so postavili pred dobrima dvema desetletjema in pol ter so ga nekajkrat že popravljali. Strokovnjaki so medtem ugotovili, da zob časa vztrajno deluje dalje in ga je zato spet treba obnoviti. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ga ima na seznamu del, predvidenih za letos. Z gradbenim odrom ga bodo obdali, ko bo denar za to in ko bo čas.
Bogata filmska jesen
Toliko filmov kot
lani v Sloveniji izdelali
že dolgo niso
Lani je bila v Sloveniji bogata filmska jesen. Po Tednu domačega filma v Celju, kjer so bile premiere vseh novitet iz programa za leto 1987 — razen Čisto pravega gusarja, so se krstne predstave vrstile po številnih krajih Slovenije.
Tako so film ljubezen nam je vsem v pogubo po slavnostni premieri v Cankarjevem domu v Ljubljani predvajali še v Škofji Loki, Kranju, na Jesenicah in v več drugih krajih na Gorenjskem. Film Živela svoboda! je imel krstno predstavo v Kostanjevici na Krki, nato pa še v Cankarjevem domu na Vrhniki. Noviteta Moj ata, socialistični kulak je doživela premiero v Mariboru, nato pa sojo vrteli v številnih kinematografih v severni Sloveniji. Hudodelci so bili »krščeni« v Ljubljani, premiera pa je bila tudi v Kopru, nakar so to stvaritev predvajali še v Piranu, Izoli in drugih priobalnih krajih.
Že omenjeni film Čisto pravi gusarje imel premierno predstavo v Ljubljani, kjer so ga takoj nato vključili v prednovoletni spored za najmlajše. Film so predvajali tudi na Cresu, kjer je bil posnet. V tej vrsti novitet je kajpak tudi film Ljubezni Blanke Kolak in je zanimivo, daje bil bolje sprejet v drugih republikah kot v Sloveniji.
delom zadovoljni tako učenci kot tudi njihovi starši. Koordinacijski odbor ima kajpada prav, vendar imajo prav tudi šole, saj je menda jasno, da kakovostnega dela ne bo, če ga ni s čim plačati.
Kaže, daje precejšen del krivde za to, da stanje na področju celodnevne šole ni rožnato in daje ponekod že do
nerazpoznavnosti zmaličena podoba celodnevne šole kot pomembne pridobitve šolske preobrazbe, v kriznih časih, kijih živimo, ko je štrajk tudi v šolstvu postal metoda za pridobivanje pravic in odpravo krivic. A naj bo, kakorkoli žeje, dejstvo je, da seje tudi na tem področju nabralo toliko vsega, da je spet potrebna javna razprava, javno preverjanje celodnevne šole. V ta namen bodo marca po vsej Sloveniji območni posveti, kjer bo govor tudi o vsem tistem, kar odločilno, spodbudno pa tudi zaviralno, vpliva na uresničevanje programa celodnevne šole. Poanta tega preverjanja pa bi morala biti misel, da, kar je dobro, naj ostane.
I. ZORAN
0 založništvu z obrobja
Tudi na Dolenjskem čedalje več knjig, ki niso izšle pri uradnih založbah — Veliko samozaložniških
DOLENJSKA — Na Slovenskem se založništvu ne piše dobro. V precepu najrazličnejših problemov so vse znane in priznane založbe. Programi so močno izčrtani, denarja za subvencije je čedalje manj. Knjige, ki kljub vsemu še izidejo, so drage. Drage pa niso samo zato, ker seje zmanjšala finančna podpora družbe za to dejavnost, ampak tudi zato, ker izhajajo v nizkih nakladah.
Kljub črnim oblakom, ki so čez in čez prekrili nebo založništva, in vsej revi, v objemu katere se je znašla knjiga na Slovenskem, se nove knjige nenehno pišejo in tudi tiskajo. Čedalje večjih izide na tako imenovanem obrobju, in sicer v založbah, ki to so in hkrati niso, saj jih ni v nobenem registru. Na Dolenjskem in še posebej v Beli krajini je takšnih založništev kar nekaj.
Izhajajo knjige najrazličnejše vsebine. Največ je literarnih, pesniških in proznih zbirk. V preteklih letih, predvsem pa lani, je bilo to področje zelo plo-donosno v dolenjski regiji. Metliški pesnik Jani Bevk je izdal dve pesniški zbirki, humorist Toni Gašperič dve knjigi humoresk, pesniško zbirko in še nekaj zvezkov svojih daljših humorističnih spisov. V Metliki sta ta dva avtorja najproduktivnejša ne pa edina. Do svojih knjižic so tako, da so kot izdajateljice nastopile družbenopolitične pa tudi delovne organizacije, prišli še nekateri avtorji (Mežnaršičeva, Bečaj idr.). Čeprav so Metličani morebiti res najmarljivejši onstran Gorjancev, pa niso edini, ki v Beli krajini tiskajo knjige. Tu je treba omeniti vsaj še izid Cestnikove pesniške zbirke, ki so jo založili Črnomaljci, in še kaj bi lahko omenili.
Poglavje zase so krajevno in širše pomembne knjige, ki jih je pisal in jih še vedno piše v Metliki udomljeni književnik Jože Dular, kajpak ob svojih romanih in poeziji. Metlika in Bela krajina sta prav po zaslugi tega vsestransko marljivega moža dobili vrsto knjig in brošur najrazličnejše, zlasti krajepisne, etnološke, zgodovinske vsebine. Vsa ta dela so v glavnem založili tisti, ki so naročili pisanje.
Leta nazaj je bilo na založniškem področju dokaj marljivo tudi Trebnje, a kaže, da mu je pošla sapa, tako da bo poslej tudi revija Samorastniška beseda, ki ima za seboj večletno tradicijo, izhajala v Novem mestu, kjer se sicer že od nekdaj dogaja največ zanimivih založ-niških reči.
V Novem mestu so založniške zadeve tudi najbolje urejene, se pravi, da poteka tovrstna dejavnost v skladu s pravili, kj veljajo za založbe. Kot je znano, poteka obujena založniška dejavnost začasno v okviru Dolenjskega muzeja, kar pa navszadnje ni najpomembnejše. Pomembnejši je program, vsebinski del tega založništva, in prav v minulem letu je bil ta del celoviteje predstavljen javnosti. Presenečenje je pomenil že izid Lamutove monografije v začetku leta, dela, kije v celoti nastalo in bilo tudi natisnjeno v Novem mestu. Ob koncu leta pa je pozornost vzbudila literarna knjižna zbirka Siga, v okviru IlUere so izšle nove knjige štirih na Dolenjskem delujočih avtoijev.
Poleg knjig, izdanih pri založbi, je izšlo več del tudi v samozaložbi avtorjev. Pesnik Janez Kolenc je npr. v obliki pesniških listov izdal kakih šest pesniških zbirk, Marjeta Dajčman pa knjigo proze za odrasle in zbirko črtic za otroke. V minulih letih je podobno izšlo še več drugih del.
V MODERNI GALERIJI KAR ŠTIRI RAZSTAVE
LJUBLJANA — V Moderni galeriji v Ljubljani so na ogled kar štiri zanimive razstave. To so: pregledna razstava novejših slik, grafik in plastik Branka Suhyja, razstava del slovitega ameriškega fotografa Roberta Mapplethor-pa, razstava novejših del slikarja Franceta Grudna in retrospektivna razstava del kiparja Franceta Goršeta ob 90-letnici njegovega rojstva.
Bržkone so pogledi dolenjskih pa tudi drugih slovenskih ustvarjalcev uprti v založništvo pri Dolenjskem muzeju, kjer izhajajo poleg literarne tudi druge knjižne zbirke in ki ima tudi za leto 1988 načrtovan zanimiv program knjižnih izdaj. Takšna založba bo mogla tudi v prihodnje nekoliko laže dihati, ker je najrazličnejši nesmiselni ukrepi ne bodo tako močno prizadeli kot večje založnike, pa tudi zato, ker je vse delo pri njej in okrog nje zastonjkarsko, temelječa na velikem entuziazmu vseh sodelavcev. Res pa je, da še ni pravega razumevanja od tistih, ki v tem delu Slovenije krojijo kulturno politiko in imajo v rokah tudi vse glavne niti najpomembnejših odločitev. Vendar pa čas dela za tako organizirano založništvo, kot je novomeško, in tega se zavedajo tudi veliki založniki, ki trdijo, da bodo v prihodnosti živele le manjše ali majhne založbe, zlasti še tiste, ki se bodo znale prilagoditi.
Kot rečeno, vsakršno založništvo je, v kriznih časih pa bo postalo še bolj, dobrodošlo in hvalevredno. Prav bi bilo, da bi ga tako pojmovali tudi tisti, ki jim je dano motriti slovensko knjižno produkcijo, namreč, da na te knjige ne bi gledali tako zviška. Navsezadnje segajo, vsaj nekatere, s svojo vsebino, kvaliteto pa tudi s pomenom globlje, kot je to sposoben dojeti prenekateri dežurni kritik ali kritizer.
I. Z.
Slovenija
Moja dežela.
Milan Pugelj
Ob 105-letnici rojstva M. Puglja
NOVO MESTO — V nedeljo, 3. januarja, je minilo 105 let, odkar se je v Kandiji, v hiši blizu starega mostu čez Krko, rodil Milan Pugelj, slovenski pesnik in pisatelj. Pugelj se je začel literarno uveljavljati že na novomeški gimnaziji, kjer je poskušal, a brez pravega uspeha, obnoviti Kettejevo Zadrugo. Pisal je pesmi, črtice in novele, jih objavljal v takratnih revijah, plodna literarna leta pa so bila zanj po letu 1905, ko sc je za stalno naselil v Ljubljani. Zaslovel je predvsem kot novelist, izdal več zbirk novel (Mali ljudje, Ura z angeli, Brez zarj^, Naša leta, Mimo ciljev, Zakonci, Črni panter) in se uveljavil kot bister opazovalec življenja, zvest psiholog malomešča-na in sugestiven opisovalec okolja, sončne dolenjske pokrajine pa zakajenih krčem in kavarn. Pugelj je doživljal svet največkrat tragično in z ironijo, a tudi komično in groteskno. Znan je tudi po tem, da je dal leta 1920 pobudo za ustanovitev društva slovenskih književnikov in temu društvu postal prvi tajnik. Umrl je 3. februarja 1929, star komaj šestinštirideset let.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 8.1.
9.45 — 13.25 in 15.15 — 00.10 TELETEKST
MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 SVETNA ZASLONU
11.40 ČAROBNA GORA, ponovitev 2. dela nemške nadaljevanke
15.30 VIDEOSTRANI
15.45 MOZAIK, ponovitev
16.45 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
17.00 SUPER STARA MAMA, 10. del otroške serije
17.25 ROKOMET (Ž) DEBRECEN:-BELINKA OLIMPIJA
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK 19.51 VREME
19.55 ZRCALO TEDNA 20.15 SEVER IN JUG, 15. del nadaljevanke
21.10 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 1. del dokumentarne serije
22.05 DNEVNIK
22.20 USODNI DENAR, francoski film 23.55 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.20 Dnevnik — 17.40 Otroci in čas —, 18.10 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 Domači ansambli: Alpski kvintet — 19.30 Dnevnik —
20.00 Gershwinov gala koncert — 21.40 Korzika — 22.30 En avtor, en film — 22.45 Odprta knjiga
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.30 Otroci in čas —
9.00 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 16.10 Dober dan — 17.20 Kronika Reke — 17.40 Otroci in ča§ — 18.10 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zakon v Los Angelesu — 20.55 Kvizoteka —
22.00 Dnevnik — 22.20 Kultura srca — 23.50 Bis (nočni spored)
SOBOTA, 9.1.
7.35 — 13.45 in 15.05 — 23.15 TELETEKST
7.50 VIDEO STRANI
8.05 RADOVEDNI TAČEK
8.20 PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET
8.30 OBLAČEK POHAJAČEK, ponovitev 1. dela
8.45 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
9.00 SOBA 405, ponovitev 1. dela
9.30 PISMA IZ TV KLOBUKA 10.15 OSTRŽEK, 1. del
10.50 DINAR, ponovitev
11.50 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (M)
13.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: KOROŠKA
13.30 VIDEOSTRANI
15.20 VIDEOSTRANI
15.35 STUDIO JE VAŠ, ponovitev otroške oddaje
16.45 PREVARA, kanadski mladinski film
18.25 DA NE BI BOLELO: OSTEOPOROZA
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 KNJIGA
19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
19.55 NAŠ UTRIP
20.15 PIRAT, ameriški film
21.55 DNEVNIK
22.10 VRNITEV V PARADIŽ, 11. del nadaljevanke	/>
23.00 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
14.35 Kako biti skupaj — 15.05 Čarobni kolač (mladinski film) — 16.35 Kapelski kresovi (nadaljevanka) — 17.35 Otroška predstava — 18.40 Dallas — '.9.30 Dnevnik — 20.15 Rosalinda (g! lsbcni večer) — 21.50 Poročila — 21.55 Feljton — 22.25 Športna sobota
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 11.50 Smuk (M) — ...BIS (ponovitev) —... p0. ročila„— ... TV koledar — 15.00 Rokomet (Ž) —... Narodna glasba —... Kritična točka — 18.30 Živeti z nabavo —
19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.15 Zabavni program — ... Zabavni program — ... Igrani film — ... Dnevnik —... Nočni program
NEDELJA, 10.1.
15.10
22.55
7.55 — 14.30 in TELETEKST
8.10 VIDEOSTRANI 8 25 ŽIV ŽAV
9.20 SUPER STARA MAMA, ponovitev 10. dela
9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 1. tek
10.55 SUPERVELESLALOM (M)
11.45 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 11. dela
12.35 VIDEO MEH, 1. oddaja 13.25 VELESLALOM (Ž), 2. tek 14.15 KMETIJSKA ODDAJA 15.40 HIŠA, 8. del nadaljevanke
17.10 POŽAR, ameriški film
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 KRATKI FILM 19.24 ZRNO, URA
19.30 DNEVNIK
20.05 VUK KARADŽIČ, 10. del nadaljevanke
21.10 ZDRAVO 22.40 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in igrani film — 12.00 Anglunipc (oddaja v romščini) — 15.00 Video tilt — 15.45 Dokumentarno kolažni program — 17.00 Košarka Partizan : Smelt Olimpija j — 18.30 Vaterpolo Mornar:Partizan —
19.30 Dnevnik — 20.00 Zgodovina izumov — 20.55 Včeraj, danes, jutri — j
21.10 Mali koncert — 21.25 En avtor, en film — 21.50 Športni pregled
PONEDELJEK, 11.1.
16.30
23.10
9.45 — 12.10 in TELETEKST MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA
10.15 NAŠ UTRIP
10.30 BORSALINO & CO, ponovitev francoskega filma
16.45 VIDEO STRANI
17.00 MOZAIK, ponovitev
17.30 RADOVEDNI TAČEK
17.45 SOBA 405, 2. del
18.15 BOJ ZA OBSTANEK: SLONJE MOČVIRJE, dokumentarna serija
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 MISTRALOVA HČI, 2. del nadaljevanke
21.10 AKTUALNO 22.40 DNEVNIK 22.55 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet danes — 20.45 Poročila — 20.50 Chopi-niada — 21.10 Maupassantove novele — 22.10 Iz revolucije — 22.40 Poezija
TOREK, 12. L
9.45 — 11.45 in 16.10 — 22.20 TELETEKST
10.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 16.25 VIDEOSTRANI
16.40 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 STUDIO JE VAŠ
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 NEKAKŠNA ALJASKA, angle-ška drama
21.10 OSMI DAN, oddaja o kulturi 21.50 DNEVNIK
22.05 VIDEO STRANI
SREDA, 13. L
9.45 — 11.40 in 16.15 — 00.00 TELETEKST
TV MOZAIK
10.00 NEKAKŠNA ALJASKA, angle-Ška drama
11.00 OSMI DAN, oddaja iz kulture 16.30 VIDEO STRANI
16.45 MOZAIK, ponovitev
17.25 OBLAČEK POHAJAČEK, 2. del 17.40 OSTRZEK, 2. del
18.15 NADARJENI OTROCI: V SRCU ISTRE
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 KONCERT SLOVENSKE FIL-; HARMONIJE
22.05 DNEVNIK
22.20 FILM TEDNA: NEBESA LAHKO POČAKAJO, ameriški film
ČETRTEK, 14.1.
9.45 — 13.00 in 15.45 — 01.30 TELETEKST
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV
11.00 ŠAMPION, ponovitev ameriškega filma
16.00 VIDEOSTRANI
16.15 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.15 KRONIKA MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA
PISMA IZ TV KLOBUKA
18.00 GLASBENI ROPOT 18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK
21.10 ČAROBNA GORA, 2., zadnji del
nadaljevanke
23.00 DNEVNIK
23.15 JUBILEJNA TEVETEKA
DOLENJSKI LIST
NAGRADA V STRANJE
Žreb je tokrat izmed reševalcev naše male nagradne križanke izbral JANEZA RANGUSA iz Stranj pri Šmarjeških Toplicah in mu dodelil za nagrado knjigo Marjana Tomšiča Ti pa kar greš, v kateri naš znani sodobni pisatelji piše o problemih, s katerimi se sooča moderni človek. Prvenstveno pa ga zanima problem ljubezni, odnosa med moškim in žensko.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 18. januarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 1.
PRS3ŠČE
ni;i§L3
Svobodno kresanje mnenj je možno samo v okolju, ki je do drugačnih pogledov gostoljubno, ki vznikanje nasprotnih zamisli tudi spodbuja. A o ZuPANČIČ
Človek brez nacionalne identitete in brez zgodovinske zavesti o preteklosti naroda, ki mu pripada, je kakor kos lesa, ki ga premetavajo valovi tujih jezikov, tuje zgodovine in tujih kultu1'-	T.	KERMAUNER
Časovno
Želite izgubiti odvečne kilograme? Bi radi bolje spali? Si želite delati bolj učinkovito? Morda vam lahko pomaga nova veda — kronobiologija
NAGRADNA KRIŽANKA št. 1
IZVRŠEVALEC ODREŠENJA
SOPRANISTKA BUKOVČEVA
KEM. SIMBOL ZA
PREMIK
(ROKE)
CESKI
KRALJ
ZVONE
DRAGAN
TUJE 2. IME
ČUVAJEVA
UTA
SESTAVIL J. UDIR
Sreda
30
Bruniinir
VZGAJANJE
/karoan-
SKI ZGIB
364
GR. ZGO DOVINAR
• Četrtek
31
BLIŽNJI SORO DNIK/AM. REŽISER IN IGRALEC (W00D0Y)
OVALNA
SKLEDA
Silvester
3b5
ČLOVEKOVA
1/ST. SLOV. POLGLASNIK
LAHTNI
PLIN
AM. SECESIJSKI GENERAL/ STRAH PRED NASTOPOM
MUSLIM.
VERSKA
KNJIGA
GLASBENO
DELO
l IME/ MLAKA
POSLOVNI
PROSTOR
LETOPIS
PRESLEDEK,
MEODOBJE/
ORL
BLAGAJNA
PREVOZNO
SREDSTVO
KEM. SIMBOL ZA RADON/KONJSKI TEK
CESKA PRI TRDILNICA/
VITICA
PRITISK/ KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ
MLINSKI
2LEB/AVT.
OZNAKA
KOTORJA
PREGOVOR
VRSTA
PALME
IRST
SNJE
VZVOO
kolesje naših teles
Temnica se poslavlja
Elektronska fotografija nezadržno prodira — Obdelava slik z osebnim računalnikom
Naša telesa delujejo kot dobro utečen urni mehanizem. Prav dobesedno mišljeno, delujemo kot ura, saj se uravnavamo po natančno določenem notranjem časovnem ritmu. Vendar pa notranja biološka ura ne tolče skozi ves dan enako. Pozna zagon, svoj vrh in potem počasno iztekanje. Ta razlika v dnevnem biološkem ritmu nam po svoje določa način življenja in dela, lahko pa jo s pridom izrabimo za izboljšanje delovne učinkovitosti, za krepitev zdravja in lažje doseganje začrtanih ciljev.
Najbolj grobo se da razdeliti ljudi po njihovi notranji uri na dnevne tipe, ki so v izraziti večini, in na nočne, kar pomeni, da imajo posamezniki svoje notranje biološke ure naravnane različno glede na dnevni čas. Tako imenovani dnevni tipi dosežejo vrh svoje učinkovitosti in sploh telesno-psihič-nih dejavnosti v urah dneva, medtem ko nočni tipi svoje biološke zmogljivosti razvijejo do vrha šele ponoči. Ta notranji ritem je ljudem nekako usojen.
Znanstveniki, ki jih je zanimala ta razlika, so najprej mislili, da imajo ljudje take delovne in življenjske navade pridobljene, da so se pač navadili na to, da so bolj uspešni in dejavni ponoči ali podnevi. Toda raziskovanja sojih kmalu pripeljala do odkritja, da gre za globlje navezanosti, kot so pridobljene navade. Pred nekaj več kot 30 leti se je iz spoznanj te vrste rodila nova znanstevena teorija, ki so jo imenovali kronobiologija, njen oče pa je dr. Franz Halberg, zdravnik in biolog na univerzi Harvard.
Dr. Halberg je odkril, da se število nekaterih krvnih telesc v krvi posameznika spreminja: v določeni dobi dneva jih je več kot v drugi, število krvničk raste in upada v ciklusu, dolgem približno 25 ur. Podobne vzorce nihanja je odkril tudi v delovanju srca, v presnavljanju in v telesni temperaturi. Pojav je označil kot »cirka-dijski ritem«. Besedo je skoval iz latinskih besed »circa diem« (približno dan) ter z njo označil dnevno spreminjanje v delovanju človekovega organizma. Telo namreč ne deluje skozi ves dan enako, marveč pozna
pospeševanje in umiijanje ter vrh učinkovitosti, ki jo doseže le v določeni dobi dneva.
Raziskovanja cirkadijskih ritmov zdaj nadaljujejo pri Nasi. Raziskovalec psiholog Charles VVinget, ki je Nasin vodilni strokovnjak na tem področju, pravi, da izsledke praktično uporabljajo pri delu astronavtov v vesoljskih postajah, da pa se dajo koristno uporabiti tudi na Zemlji.
»To je biološki zakon človekove učinkovitosti,« trdi VVinget. »Če želimo narediti to, kar zmoremo, najbolje in z najmanj napora, moramo svoje delo uskladiti s svojimi biološkimi zmogljivostmi.« Cirkadijski ritem je tako mogoče koristno izrabiti. Toda najprej je treba ugotoviti, kako pri vsakem posamezniku poteka.
Praviloma smo najbolj sposobni in telesno učinkoviti v obdobju, ko je notranji ritem na svojem vrhuncu. Trajanje vrhunca je različno dolgo. Pri večini ljudi traja okrog štiri ure. Če je le mogoče, je treba naravnati najbolj zahtevna opravila za ta čas dneva.
Nekoliko težje je pri določanju najprimernejšega časa za duhovne aktivnosti. Opravil, pri katerih je potrebna natančnost in zbranost, na primer pri reševanju matematičnih problemov, seje najbolje lotiti v tisti dobi dneva, ko je ritem v svojem porastu, torej pred samim vrhuncem. Nekatere reflektivne duševne dejavnosti, denimo branje, pa so najbolj učinkovite v obdobju upadanja ritma, po doseženem dnevnem vrhu.
Cirkadijski ritem vpliva tudi na presnavljanje hrane. Kronobiologi so s poskusi, ki so trajali šest let in sojih izvedli v okviru raziskovalne vojaške študije o prehrani, odkrili, da kalorije najhitreje izgorevajo v telesu zjutraj, uro potem, ko se zbudimo. Dr. Halberg in kronobiolog Robert Sothern sta poskuse izvedla z dvema skupinama moških in žensk. Obe skupini sta dnevno zaužili po en obrok v vrednosti 200 kalorij. Vendar je prva skupina obrok zaužila kot zajtrk, druga pa kot pozno kosilo. Ljudje iz prve skupine so shujšali, medtem ko
so v drugi skupini ali ohranili svojo normalno telesno težo ali pa se celo zredili. Nauk je torej jasen: če želite hujšati, potem mora biti vaš poglavitni dnevni obrok zajtrk, če pa želite dnevni obrok kar najbolj varčno presnoviti, ga morate zaužiti kot kosi-io ali večerjo.
Podobno, kot velja za presnavljanje hrane, velja tudi za presnovo zdravil. Zdravila so različno učinkovita glede na dobo dneva, ko jih vzamemo, oziroma glede na osebni notranji ritem. Aspirin ima, kot so ugotovili, najmočnejši učinek zjutraj, ko se prebudimo, medtem ko je najmanj učinkovit ponoči. Pomirjevala so najbolj učinkovita v padajočem delu ritmičnega ciklusa, poživila pa v delu vrha. Tako priljubljena jutranja skodelica kave ima najmočnejši učinek ne zjutraj, kot mislimo, marveč popoldan, seveda ako smo dnevni tipi.
Kronobiologi ponujajo tudi svoj recept proti nespečnosti. Zares učinkovito se proti tej nadlogi borimo le z redom. V posteljo moramo vedno ob isti uri, ki si jo določimo glede na svoj ritem. Vztrajanje pri isti uri bo prej ali slej odpravilo nespečnost in prineslo krepčilno spanje.
Kronobiologi sploh močno poudarjajo pomen reda v vseh pogledih življenja. Spoznati moramo svoj notranji ritem in hoditi z njim v koraku: potem nam bo vse nekako lažje.
Proti Jupitru
Galileo bo raziskal skriv-nostni planet
Katastrofa vesoljskega plovila Challenger je močno zavrla razvoj ameriškega osvajanja vesolja. Šele zdaj je nekaj več slišati o načrtih za prihodnje desetletje. Med najbolj zanimivimi načrti je gotovo polet proti Jupitru. Projekt Galileo predvideva lansiranje vesoljske sonde, ki naj bi poletela leta 1989, na končni cilj pa naj bi prispela čez osem let.
Posebnost poleta proti Jupitru bo pospeševanje sonde s pomočjo gravitacijskega polja našega bližnjega planeta Venere. Napravo bodo poslali proti Veneri, njeno gravitacijsko polje bo pospešilo Galilea in ga pognalo priti daljnemu Jupitru. Ker se bo zelo približal vroči Veneri, bodo Galilea zavarovali s posebno toplotno zaščito iz zlata.
Na svoji dolgi poti proti Jupitru bo naprava letela zelo blizu asteoridov Gaspra in Ida. To bo prvo tako bližnje srečanje v zgodovini medplanetarnih poletov. Znanstveniki upajo, da bodo dobili zanimive podatke o večjih asteroidih.
Ob koncu svoje poti bo Galileo izstrelil 360 kilogramov težko sondo, ki bo kot prvi izdelek človeških rok prodrla v plinasto Jupitrovo atmosfero. Strokovnjaki predvidevajo, da jim bo sonda pošiljala dragocene podatke kakih 75 minut, potem pa bo gosta Jupitrova atmosfera zadušila oddajnik. Galileo se bo medtem vtiril v orbito okrog Jupitra, ki ga bo obkrožil v dveh letih. Ves ta čas bo pošiljal na Zemljo podatke o tem zanimivem in še vedno skrivnostnem planetu ter o njegovih štirih lunah.
Fotografija se Jemeljito spreminja in izpopolnjuje. Že od leta 1984, ko so nekateri japonski fotoreporterji spremljali olimpijske igre v Los An-elesu z elektronskimi fotoaparati, te amere počasi izrivajo klasične.
Njihova prednost je v tem, da se namesto na film slika zapiše na magnetni disk. Tako seveda odpade zamudno razvijanje filma in sploh vse delo v temnici. Elektronsko fotograf-jo je mogoče takoj prikazati na ekranu televizorja, mogoče jo je takoj poslati preko običajnih telekomunikacijskih zvez, da se tudi natisniti s tiskalniki. Da elektronske kamere niso že povsem izrinile klasičnih fotoaparatov, je kriva le visoka cena. Toda tudi ta sc vztrajno niža, bolj ko raste prozvodnja. Japonci načrtujejo v prihodnjih letih izdelavo nekaj mili-
Važna ni teža, marveč maščoba
Utrjenost telesa pokažejo odstotki maščob v telesu
Strokovnjaki že dolgo vedo, da za dobro telesno utrjenost ni toliko pomembna sama telesna teža, kot odstotek maščob v organizmu. Dobro kondicijo in zares zdravo telo nima vsak suhec, ki se občuduje na tehtnici, marveč tisti, v čigar telesu je manj maščob. In isto seveda velja tudi za čvrsto zdravje. Vitkost ostaja sicer najbolj opazni znak z maščobami neobremenjenega telesa, ni pa povsem zanesljiv. V ZDA, kjer so na te reči sploh bolj mahnjeni, je merjenje odstotkov maščob v telesu in »pravo hujšanje«, ki se pokaže le v znižanju teh odstotkov, postalo prava moda.
Nobenega dvoma ni več, da so odvečne maščobe škodljive za zdravje: povečujejo nevarnost nastanka številnih bolezni, od sladkorne do srčnih in žilnih obolenj. Vendar pa to ne pomeni, da so maščobe povsem nepotrebne. Telesne maščobe, kot so, denimo, globule, so bistvenega pomena za varovanje organov pred hladom in nepotrebnrmi poškodbami ter predstavljajo vir potrebne energije. Strokovnjaki menijo, da je normalen odstotek maščob v telesu za moške okrog 12 do 23 odstotkov, za ženske pa od 16 do 28 odstotkov, odvisno od starosti, velikosti in konstitucije. Kar je več, že ni potrebno in lahko škodi zdravju.
Pravilno hujšanje je torej zmanjševanje odstotka maščob v telesu in ne samo zmanjševanje telesne teže. Ob tem pa ne gre prezreti, da so za telesno utrjenost prav tako pomembni mišična moč, prožnost in aerobne zmogljivosti srca in pljuč.
Na svojih tleh pa lahko uspešno koreninimo in rastemo le ob svojem jeziku.
S. FATUR
jonov elektronskih kamer, to pa seveda pomeni močno znižanje cen.
Ta čas je prišel na trg zanimiv izdelek, ki bo uporabo elektronskih kamer izpopolnil. Gre za računalniški program, primeren za osebne računalnike, s pomočjo katerega je mogoče elektronsko sliko, lahko pa tudi v elektronski zapis spremenjeno navadno fotografijo, po želji preoblikovati. Da se zbrisati vse moteče podrobnosti (denimo telefonske drogove in žice), poenostaviti ozadje, kopirati in prenašati dele slike na druga mesta, sestavljati elemente različnih slik v novo, skratka, mogoče je vse tisto, kar so doslej z veliko znanja in napora zmogli le največji mojstr fotografske tehnike. Računalnišk program ni zahteven, saj ga zlahka obvlada vsakdo, ki zna delati z osebnim računalnikom.
Tako obdelane slike je mogoče prenašati po običajnih telekomunikacijskih zvezah, denimo po telefonskih linijah, da se jih preprosto shranjevat na magnetne medije, na voljo so prak tično takoj, ko jih potrebujemo, Nekoliko problematično je le tiskanje elektronskih fotografij, ker so zare: odlični tiskalniki dragi, ceneni pa nt izdelajo dovolj kakovostnih slik.
Kot trdijo poznavalci, se v fotogra fiji in fotoreporterstvu dogaja pravi, revolucija.
MilV
(Vir: Newsweek
Vinski talent
Svetovno znani okuševa lec vrhunskih vin
Veliki talenti so redko posejani jx svetu. In med njimi je gotovo talen posebne vrste Robert Parker, ki gi svetovni poznavalci vin poznajo ko vrhunskega okuševalca in ocenjeval ca vin. Njegovo opravilo je na mej umetnosti, saj zaenkrat za okušanje ir ocenjevanje vin ni mogoče razvit' mehanskih naprav, marveč ostaja ni tem področju odločilna presoja izbranih ljudi, katerih čuti in znanje ( j vinih so nekaj posebnega.
Parker objavlja poročila o svojih ocenah v posebnem dvomesečniki The Wine Advocate (Vinski odvetnik), ki ima 21 tisoč stalnih naroč nikov, njegovo mnenje pa upoštevaje poznavalci in ljubitelji vin, svetovn vinarji in trgovci, saj Parkerjeva oce na posredno odloča tudi o tem koliko in po kakšni ceni se prodi vrhunskih vin. Vino, ki ga Parker sla bo oceni, nima nobenih možnosti, di-se pojavi v družbi najboljših, medten ko vino, ki dobi visoko Parkeijevi oceno, gre v prodajo ne glede na vi soko ceno.
Kako slaven ocenjevalec vinje Pa rker, dokazuje tudi to, da ga vsake ti leta povabijo v vinsko Meko, Franci jo, Iger oceni minule tri letnike slav nih francoskih vin. Njegove razvrstit ve imajo enako težo kot ratingi, ki jil vsako leto objavi strokovno glasih francoskih vinaijev Le Guide Miche lin. Pri tem pa se Parker strogo dri načela, da ne gre nikoli na plačan* ocenitve in na komercialne vinsk sejme. V teh stvareh je neomajen it prav zato v njegove ocene verjameji potrošniki, hočeš nočeš pa tudi ostab ki so soudeleženi v pridelavi vin ii vinski trgovini.
MiM
(Vir: Reader’s Digest)
	m	M					
V
Tomaž je bil v škripcih. Na hitro je vrgel iz sebe: »Domov moram, mrači se že. Pa pridite k nam!«
Stekel je po kamniti poti. Nekaj je zamomljala za njim s polnimi usti. Ostajala je tam na majavi klopi, pozabljena podoba noči. Nenadoma se je sunkovito obrnil v strahu, da ga bo zgrabila s svojo mesnato roko. Oddahnil se je, ostajala je za njim še bolj potoplejna v mrak. Teta Mica! Kako je odljudna, samotarska. Ni mogel razumeti, da se je tako zapustila. Presegalo je njegove moči. Da je vzrok vojna? Morda. Ampak prizadela je tudi druge, prizadela je svet. »Življenje pa mora naprej«, je govoril ded.
Tomaž je zavrtal v mrak. Zahod je umrl, stegnili so se vetrovi. Nekje v gošči se je s strahom oglasila ptica. Prav ta prestrašen krik je potisnil vanj misel. Kakšni so tisti ljudje, ki začno vojno? Ded je trdil, da to niso ljudje. Obstali so nekje na poti med človekom in zverjo. To pa je še toliko slabše. V sebi občutijo večno lakoto. Lakoto? Misel o tem se je spet začela vrtinčiti po njem.
Večer je bil vse bolj siv. Hitel je, samotna ptica je prhnila nad njim, nekaj se je zganilo v kupu listja ob poti. Nad grič se je obesila luna. Razredčila je mrak, v njem so drevesa dobivala čudno, skoraj pošastno obliko, z dolgimi razpredenimi rokami so se stegovala za njim. Zdelo se mu je, da je zaslišal za seboj pridušene glasove.
Treščil je iz sebe: »Prekleta vojna!«
Planil je naprej. Oddahnil se je na vaški poti med prvimi hišami. Ozrl se je; ves čas je imel občutek, da je nekdo za njim.
Večerja v kmečki hiši.
Tišino je motilo le škrebljanje žlic po skledi, lovili so koščke krompirja. Ded je s priprtimi očmi visel na Tomažu; nobene ni zinil, brodil je z žlico po skledi, v sebi pa tuhtal in urejal vtise iz pozabljenega hribovskega zaselka. Vse misli mu je napolnjevala Mica; primerjal jo je z netopirjem, ki je zaslepljen z lučjo. Hribovska teta ni videla ničesar okoli sebe; pa je bil hrib ves dan v soncu, trave in rože so dehtele lepše kot v dolini, gozd je bil poln glasov, povsod so bile razsute drobne lepote...
Z vso močjo je butnilo iz dečka: »Teta Mica je najbolj zapuščen človek na svetu. Le kako...«
Ded je pretrgal njegove besede: »In njeno življenje? Kako se ti zdi?«
Tomaž je bil napet, prenapet. S pogledom je zavrtal po domačih, zakašljal je, potlej pa zinil z otroško zagnanostjo: »Norca se dela iz življenja in iz kruha.«
Spogledali so se. Kar sapa jim je zastala. Odkod take misli?
Odrinil je kos kruha, ki mu ga je ponudila mama. Ne, ni ga mogel poskusiti. Povsod je videl Micine zamaščene roke in koščke kruha, ki si jih je tlačila v usta. Vstal je, nekaj ga je dražilo, hotel je v svojo sobo.
Med vrati je postal, pogledal je deda, obraz mu je zagorel, skoraj z jezo je tlesknil: »Grdo je, če se takole zanemariš. Zase bi le morala skrbeti.«
Trde so bile te besede, iz otroških ust pa so zvenele še trše.
Na prvih stopnicah so bili njegovi koraki še trdi, na vrhu stopnic pa je že žvižgljal.
»Vidite, tak je kot aprilsko vreme. Dež in sonce. Toplota in mraz. Vse se drži skupaj. Sledi pa pusti. Tudi v fantu pstajajo. Ne bo dolgo, ko se bo spet pognal v hribovsko samoto. Na njegovem obrazu je novo vznemirjenje,« je pobesedil ded.
KJER LJUDJE V MIRU ŽIVE, PTICE JIM RAJSKE ŽVRGOLE (Ljudski pregovor)
VEČNI ŽENIN
AVGUST je bil lep, še prelit s poletjem. Le na krošnje dreves je že čisto rahlo lil zamolkel sij jeseni. Gozd je počasi prehajal v zamaknjenost. Skupina brez na sončnem obronku je bila še vsa pološčena z roso, s soncem, nekako ubrana z jutrom.
Pred čebelnjakom sta sedela stric Freni in Tomaž. Freni je bil zamaknjen v jutro. Deček je imel občutek, da se z njim ne bo mogel ničesar pogovoriti. Temna očala je snel z obraza in jih vtaknil v žep. Njegov obraz je bil pepelnat, stisnjen, mišice okoli oči so mu večkrat trznile, s pogledom se je prilepil na breze.
Tomaž je strmel vanj; čustvo privlačnosti se je rahlo nakrhalo. Ded je rekel o njem, da je prijazen človek, le pravega ponosa in moči m nikoli imel. Sam je kriv, da živi tako. Moral je biti res slabič, je zavrelo po dečku. V sončnem jutru je bil osupel, zbegan.
V misli so se mu spehale dedove besede: »Ob njem se počutiš tako, kot bi bedel pri mrliču.«
POTA ii\ sm/
Vlomilec kmalu prijet
Številnih vlomov zadnje dni starega leta v okolici Krškega osumljen 50-letni Vinko Jelenčič-Nikič
poročajo
OŠKODOVAN ZA DVE BUNDI — 32-letni Željko Vrhovec iz Zaloga seje 30. decembra lani pripeljal v Detelovo ulico v Novem mestu, pustil vozilo na cesti in odšel na obisk k sorodnikom. Njegovo odsotnost je nekdo izkoristil in mu iz vozila odnesel dve bundi, vredni okoli 200 tisočakov. Storilca še iščejo.
VOZNIK IN MIMOIDOČI POGASILI OGENJ — Zadnji dan minulega leta je prišlo do požara na osebnem avtu 41-letnega Jožeta Gracarja s Trbinca. Možakar se je z vozilom peljal po Ljubljanski cesti v Novem mestu, med vožnjo pa opazil, da se iz motorja močno kadi. Ustavil je avtomobil in pogledal pod pokrov motorja, ogenj pa je takrat že zajel bencinsko črpalko in razdelilno kapo. Požar je s pomočjo mimoidočih občanov pogasil voznik sam. Na avtomobilu je za 400 tisočakov škode.
ODNESEL ŽGANJE IN KOLO — Med 29. in 31. decembrom je neznanec vlomil v počitniško hišico 59-letnega Cirila Seničarja iz Kamnika. Slednji ima vikend na Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, storilec pa je iz njega odnesel pol litra žganja in žensko kolo, tako da je lastnik oškodovan za okoli 40 tisočakov. Vlomilca še iščejo.
NEPREVIDNO NA CESTO
KRŠKO — 29. decembra ob 5.55 je 46-letna Veronika Naroglav iz Krškega na Cesti 4. julija neprevidno prečkala vozišče. ne da bi se prepričala, ali je cesta prazna. Prav takrat je namreč iz smeri Brežic proti Krškemu z osebnim avtom pripeljal 22-letni Jože Ribič iz Gornjega Leskovca. Navzlic zaviranju jaroglavovo zadel in zbil po tleh, pri čemer seje hudo poškodovala in se zdravi v brežiški bolnišnici.
KREMEN PRI KRŠKEM — Zadnje dni minulega leta so na območju Kremena pri Krškem in Libne odkrili večje število vlomov, 30. decembra pa tudi storilca.
Pričelo se je v noči na 29. december v Kremenu pri Krškem, kjer je bilo vlomljeno v dva vikenda. Zoranu Dularju iz Krškega je storilec iz vikenda odnesel več predmetov, med njimi sobno uro, očala, zimsko bundo, tako da je oškodovan za okoli 100 tisočakov. Peter Žičkar, doma iz Kremena, je ob obisku svoje zidanice ugotovil, da mu je nekdo zmaknil radiokasetofon in dva noža v skupni vrednosti okoli 130.000 din. Isto noč seje storilec preselil do bližnje Libne. Tam je obiskal več vikendov in zidanic. Sledove neznanca v svojih objektih so odkrili Vinko in Jože Novak, oba iz Spodnjega Starega grada,
Štirje na enem motorju preko zaprtega mostu
1. januarja, uro po polnoči, huda nesreča v  Brežicah__________________
BREŽICE — Vsega ura v novem letu j ^ bila potrebna, da je v Brežicah prišlo do hude prometne nezgode, ki sta jo zakrivila mladostna neprevidnost in najverjetneje še alkohol.
Le uro po polnoči se je 18-letni Jože Urbanč iz Račje vasi pri Cerkljah jeljal s svojim motoijem Jawa 350 po starem mostu preko Save in Krke v Brežicah. Ta most je zaprt za ves promet, kar pa Urbanča ni motilo, da se ne bi peljal Čezenj, zraven pa je na motor naložil še tri (!) sopotnike, 17-lelna Petra Krkoviča in Franca Stoparja, oba iz Boršta, ter enako starega Ivana Deržiča iz Brežic. Med vožnjo čez stari most je Urbanč trčil v kup gramoza, od koder je motor odbilo v betonski steber, pri tem pa so vsi štiije padli po vozišču. Jože Urbanč, kije vozil brez vozniškega dovoljenja in najverjetneje še vinjen, ter Peter Krkovič sta bila hudo poškodovana, Franc Stopar pa laže. Vse tri so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Zoper Urbanča bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
Mirko KUžnik iz Krškega, Zvonko Berna rdič iz Zgornjega Lenarta in Darko To-polovšek iz Krškega.
Akcija miličnikov in kriminalistov krške UNZ je kmalu obrodila sadove. Na območju Libne so že 30. decembra prijeli 50-letnega Vinka Jelenčiča-Nikiča iz Kuž-njače blizu Modriče, osumljenega opisanih dejanj. Jclenčič se je po ugotovitvah krške UNZ že dalj časa klatil na omenjenem območju, zelo verjetno pa je, da ima na vesti še kakšen vlom. Krški kriminalisti so ga zategadelj skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ki je zanj že odredil pripor, ta čas pa teče preiskava o utemeljenosti sumov za še preostala kazniva dejanja vlomov in tatvin.
TRČIL V DVOJE DREVES
ČATEŽ — 23-letni Martin Potrebuješ iz Sejenic seje 2. januarja ob 20.10 peljal z osebnim avtomobilom s Čateža proti Mali Loki. Zaradi prevelike hitrosti ga je na mokri in spolzki cesti v ovinku zaneslo na levo, kjer je trčil v betonski propust, vozil nato še nekaj časa po travnati bankini in se zaletel še v dvoje dreves. Potrebuješ se je v nesreči ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 900 tisočakov.
KRIV SAMOVŽIG SLAME?
DRNOVO — V nedeljo, 3. januarja, je ob 9.50 prišlo do požara na kozolcu Ladislava Resnika z Drnovega 13. Najprej je pričela goreti zložena slama pod kozolcem, nato se je ogenj razširil. Slama je v celoti pogorela, obžgana pa je bila še slamoreznica, 5 kubikov desk in kozolec, tako daje škode za 5 milijonov dinarjev. Z ognjem so opravili krajani in krški poklicni gasilci. Vzrok še ni pojasnjen, domnevajo pa, da gre za samovžig slame.
ŽERJAVICO VRGLA V KOŠ
NOVO MESTO — V stanovanju bloka v Kristanovi ulici 2 v Novem mestu je 30. decembra lani prišlo do požara, ki ga je zakrivila neprevidnost lastnice, 32-fetne Majde Medje. Slednja je tistega dne zakurila peč v kuhinji, pri tem pa ji je na tla padla žeijavica. Pobrala jo je in neprevidno vrgla v koš za smeti, žerjavica se je pri tem vnela, ogenj pa se je razširil na kuhinjske elemente. Požar so pogasili novomeški poklicni gasilci, škoda pa je ocenjena na 100 tisočakov.
Predavanje za enega kršitelja
Inventura lanskega dela novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — Več akcij —- Na predavanju za mladoletnike le en kršitelj
NOVO MESTO — Premalo je zapisati, daje novomeški svet za prventivo in vzgojo v cestnem prometu svoje poslanstvo v minulem letu izpolnil in tudi dosegel nekaj vidnih rezultatov, ko pa po drugi strani vemo, da seje število prometnih nezgod in njihovih posledic krepko povečalo, po prvih, še neuradnih ocenah za okoli 20 odstotkov. Jasno je torej, da čaka člane sveta še veliko dela, prav tako pa je na dlani, da bo to ostalo brez rezultatov vse dotlej, dokler nekateri, vključno z vozniki, ne bodo spremenili svojih navad in obnašanja.
Kajti zares čudno je, da tolikšna
aktivnost sveta ni prinesla na naše ceste prav nikakršnih sprememb. Poglejmo nekatere od teh akcij. Ob Domoči novomeških miličnikov in ZSAM je svet organiziral poučne vožnje otrok iz Šentjerneja, Stopič, Malega Slatnika in Novega mesta, šolarji pa so se seznanjali s pravili vožnje, hoje v križišču in ostalimi prometnimi posebnostmi. Prav tako je svet v sodelovanju z AMD Novo mesto pripravil tečaj o poznavanju
TRAKTORIST TAKOJ MRTEV
RAKA — 29. decembra ob 8.30 se je 78-letni Karel Zorko z Vrha pri Raki peljal s traktorjem po lokalni cesti z Rake proti Dolenji vasi. Ko je pripeljal do križišča lokalne ceste Raka—Dolenja vas, je traktor med polkrožnim zavijanjem zaneslo na nasip, kjer se je prevrnil. Ker je bilo vozilo brez varnostnega loka ali kabine, je traktor Zorka pokopal pod seboj, tako da je ta hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče.
prometr.ityjredpisov za učence osnovnih šol iz Žužemberka, Stopič, Škocjana in Novega mesta. Tečaj je obiskovalo kar 136 učencev, dobrih 80 odstotkov pa jihje uspešno opravilo preizkus znanja. Člani sveta za preventivo so spomladi in jeseni pripravili skupaj z novomeškimi miličniki več preventivnih tehničnih pregledov motornih vozil. Po Novem mestu in okolici je bilo ustavljenih in pregledanih 162 vozil, domala polovica jih je bila tehnično oporečnih. Največ napak je bilo najdenih na signalnih napravah, veliko je bilo vozil z gladkimi in zlizanimi gumami, ne tako malo pa je bilo tudi voznikov brez vozniških dovoljenj ali ustreznih potrdil.
Prav za konec pa smo si prihranili akcijo sveta, ki po svoje dovolj zgovorno kaže, zakaj prizadevanja sveta ne dajejo konkretnih rezultatov tudi na cesti.
sodelovanju z novomeškim socialnim skrbstvom so pripravili predavanja za večkratne kršilce cestno-prometnih predpisov iz vrst mladoletnikov. Na njihove naslove so poslali 36 vabil, v predavalnici pa je tistega dne, ko je razgovor potekal, sedel vsega 1 (en) mladoletnik. Komentar bržčas ni potreben,
pojasnilo bi morali dati tisti, ki so vabilo zaničevalno vrgli v koš. Pa najsi gre za mladoletnike ali njihove starše.
B. B.
ODŠEL PRAZNIH ROK
SPODNJI STARI GRAD — V noči na 28. december je nekdo vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo Krčana Jožeta Omerze. Storilec je razmetaval po hiši, očitno pa ni našel zase nič primernega in je odšel praznih rok. Vlomilca še iščejo.
V
PREKO OGRAJE V DOBLIČICO — 33-letni Bogomil Domanjko z Osojnika se je 29. decembra peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti s Stražnjega vrha proti Svibniku. Med vožnjo je v levem in nepreglednem ovinku v klancu zapeljal na levo bankino in nato na porušeno odbojno ograjo, preko katere je vozilo zdrsnilo v potok Dobličica. Voznik jo je odnesel s celo kožo, kar pa ne velja za avtomobil. Škodo na njem so ocenili na 500.000 din.
PREHITRO JE VOZIL — 29. decembra ob 22.30 se je 23-letni Alen Jerman iz Črnomlja peljal z osebnim avtom od črnomaljskega Trga svobode proti Kanižarici. Na \jjniški cesti pri odcepu za menzo črnomaljskega GG je za njim pre-
hitro pripeljal voznik osebnega avta Osman Polič, 34, iz Črnomlja. S prednjim delom je močno trčil v Jermanov avtomobil in ga preko pločnika potisnil na travnik. Polič seje v nesreči laže poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 3,8 milijona dinarjev.
TRČIL V KUP KAMENJA — Na novega leta dan se je ob 18.15 25-letni Daniel Veselič iz Vrhovcev peljal z osebnim avtomobilom iz Adlešičev proti Črnomlju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v naselju Pruga pričelo zanašati, tako daje zapeljal s ceste in trčil v kup kamenja. Veselič seje pri tem poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za milijon dinarjev.
Ob cesti konec novoletnega veseljačenja
Novoletno jutro sta Boris Leščanec in Slavko Nemanič dočakala v bolnišnici
SLAMNA VAS — Novoletno veseljačenje se je za 24-letnega Borisa Leščanca in 23-letncga Slavka Nemaniča, oba sta doma z Božakovega, končalo ob cesti, ki pelje iz Metlike proti Drašičem.
Leščanec je 1. januarja ob 5. uri zjutraj peljal osebni avtomobil proti Drašičem, pred naseljem Slamna vas pa gaje v levem ovinku zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati. Leščanec je izgubil oblast nad vozilom, da je bočno najprej trčil v kup zemlje, nato pa ga je odbilo in obrnilo na streho. Voznik in sopotnik Nemanič sta sc v nesreči poškodovala in soju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na zviti pločevini je bilo za 2 milijona dinarjev.
POBEGLEMU VOZNIKU ZE NA SLEDI
TREBEŽ — 73-letna Marija Sotelšek iz Gornjega Lenarta je 28. decembra ob 18.30 pešačila po levi strani ceste med Krškim in Brežicami. Pri Trebežu je za njo pripeljal neznan voznik in ženico oplazil in zbil v jarek. Sotelškova je obležala hudo ranjena in sojo prepeljali v brežiško bolnišnico, storilec pa je pobegnil. Po vesteh iz krške UNZ sta'jih preiskava in ogled mesta nesreče že pripeljala blizu cilja, samo še vprašanje časa je, kdaj bo znana identiteta pobeglega voznika.
V soboto le ena zmaga?
Nadaljevanje ligaških bojev košarkarjev in odbojkarjev — Nova poraza Laboda in Novolesa? — Popravni izpit Pionirja
Po krajšem novoletnem premoru bodo v soboto z ligaškimi boji za točke nadaljevali tako odbojkarji v II. zvezni ligi kot košarkarji v 1. SKL. Spored v novomeški športni dvorani pod Marofom bo tako vnovič izredno bogat. Najprej se bodo v prvem kolu nadaljevanja prvenstva ženske SKL Labodove igralke doma pomerile z Jesenicami, zatem bodo igralci Novolesa skušali čim dražje prodati kožo v srečanju z Novolesom, ob 19. uri pa se bodo Pioniijevi odbojkarji v predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva doma pomerili z vrsto Metalca.
Če je soditi po tem, kar so igralci Novolesa in igralke Laboda pokazali v prvem delu prvenstva, potem bodo bržkone tudi v 1. kolu nadaljevanja
&
KAKO V DRUGEM DELU? — Vučkovič (v svetlem dresu), sedmi strelec prvega dela SKL z 230 koši, bo ob Bajcu in Plantanu najmočnejše orožje Novomeščanov v boju za obstanek.
oboji ostali praznih rok. Novoles igra namreč s Heliosom, ki bo bržkone za oslabljeno domačo vrsto pretrd oreh, Domžalčani so Novomeščane močno premagali že v uvodnem srečanju irvenstva, ko so novolesovci igrali ompletni in še z velikimi ambicijami. Bolj ali manj jasno je že, da Novomeščane čaka težka borba za obstanek, na roke pa jim utegne iti dejstvo, da bo celjski Mera najbrž obdržal status v I. B ligi, kar pomeni, da bi iz 1. SKL izpadlo le eno moštvo. To mesto pa je bržkone že rezervirano za ekipo Maribora 87. Veliko slabše se piše dekletom Laboda, ki so z eno samo zmago na repu lestvice, njihovo največje upanje so igre, ki so jih pokazale v zadnjih kolih prvenstva. S takšno formo bi namreč v drugem delu lahko iztržile še kak uspeh in se, če drugega ne, vsaj vključile v borbo za obstanek. In ko smo že pri košarki, omenimo še nekaj. Statistika prvega dela prvenstva je pokazala, da je najboljši strelec Novomeščanov Bajc z 259 koši na 4. mestu lestvice strelcev, pri dekletih pa med deseterico najboljših strelk najdemo kar dve Labodovi igralki: na 8. mestu Bratoževo s 183 koši in na 9. mestu Srebrnjakovo s košem manj. Dokaz več, kako ekipi Laboda manjka še kakšna kvalitetna igralka, saj ob teh dveh in Smerkctovi igrajo mlade in neizkušene košarkarice.
V soboto pa bodo predzadnjič v prvem delu prvenstva stopili na parket tudi odbojkarji Pionirja. Za celovito oceno njihovih jesenskih nastopov je torej še prezgodaj, vsekakor pa bodo v soboto skušali popraviti spodrsljaj iz 9. kola, ko so doma ostali praznih rok v srečanju z Bledom.
B B.
HRIBARJEV USPEH DVOJNI
NOVO MESTO — Tik pred novoletnimi prazniki so novomeški namiznoteniški delavci pripravili kvalifikacijski turnir centralne ljubljanske regije za nastop na republiškem prvenstvu. V članski konkurenci je nastopilo okoli 45 igralcev, skupaj v moški in mešanih dvojicah pa je sodelovalo preko 120 igralcev in igralk. V članski posamični konkurenci je Novo-meščan Marjan Hribar zasedel imenitno 2. mesto, enak dosežek pa je skupaj s Kočevcem Komacem ponovil v igri dvojic.
Gregor Komac, član ekipe Kočevja, je z zmago na turnirju centralne regije v Novem mestu spet dokazal, da sodi med najboljše igralce namiznega tenisa v Sloveniji.
NOVOLETNI TURNIR V TENISU
LESKOVEC — V leskovški športni dvorani je bil 2. in 3. januarja novoletni turnir v tenisu. Nastopilo je 20 parov, po razburljivih bojih pa sta se nato za pravo mesto pomerili dvojici Ivanovič — Longo in Bužančič — Jazbec. S 6:0,6:1 sta zmagala Ivanovič in Longo, medtem ko sta v borbi za tretje mesto Škrlec in Romih s 6:4, 6:2 premagala Čarga in Macurja.
JUTRI SIMULTANKA
KOČEVJE — Jutri, v petek, 8. januarja, ob 17. uri bo v hotelu Pugled v Kočevju odigral velemojster Bruno Parma, kije tudi bivši svetovni mladinski šahovski prvak, simultanko s kočevskimi šahisti. Igral bo predvidoma na 40 deskah. Šahisti so vabljeni, da se pomerijo z velemojstrom, ljubitelji šaha pa na ogled zanimive prireditve.
ZMAGAL MALNAR
KOČEVJE — Na novoletnem hitropoteznem prvenstvu Kočevja je zmagal Toni Malnar, drugi je bil Marinč, 3. Čuk, 4. Mestek (ml.) itd. Sodelovalo je 12 šahis-tov, predvsem mladih.
»Djuru Salaju«tri zmage
Rezultati lanskoletnih delavskih športnih iger Krškem — Podeljena tudi občinska Bloudko
priznanja
kova
KRŠKO — Dokajšnja množičnost in izenačenost sodelujočih ekip sta poglavitni značilnosti lanskoletnih delavskih športnih iger v Krškem. Delavci so se pomerili v desetih disciplinah, kako izenačene pa so bile ekipe, pove podatek, da je na seznam zmagovalcev vpisanih kar osem različnih kolektivov.
Tako je v šahu zmagala prva ekipa Kovinarske nad TCP in Kovinarsko II, v ženskem delu namiznega tenisa Labod, tozd Libna, nad LB — Temeljna posavska banka in Lisco, pri moških pa Nuklearka nad TCP Djuro Salaj in Poklicno gasilsko enoto. Brcali so najbolje v SOP — tozd Klepar, drugi je bil SOP — tozd Oprema in tretja TCP Djuro Salaj, v slednji imajo tudi najboljše balinarje, sledita jim hotel Sremič in Metalna Senovo. V moškem tenisu je zmagala OŠ Jurij Dalmatin pred
Djuro Salajem in SOP, v moški košarki pa SOP pred Iskro Kostanjevica in TES Brestanica. Med odbojkarskimi ekipami je pri moških slavila vrsta Djuro Salaja, drugi so bili pionirjevci — tozd Gradbeni sektor in tretja Iskra Kostanjevica, medtem ko je bil pri ženskah vrstni red takšen: 1. LB, Temeljna posavska banka, 2. SDK, 3. Lisca Senovo. Med strelci je zmagala vrsta Nuklearke pred Djuro Salajem in SOP, pri strelkah posamično Zoričeva iz SDK, med moškimi pa Molan, ki je streljal za obrtnike. Za konec poglejmo še rezultate v kegljanju, kjer so najboljši rezultat dosegli tekmovalci TCP Djuro Salaj, drugi je bil lmperial in tretji Pionir — tozd Gradbeni sektor, ter v veleslalomu, kjer je
štel le posamični seštevek. Med moškimi jal Štajm
do 40 let Oštrbenk (Togrcl), do 50 let
do 30 let je zmagal Štajner (Djuro Salaj),
Prve tudi po pomladi?
Kočevske odbojkarice merijo na nov naslov prvakinj — Brigita Klun o jesenskem delu prvenstva in obetih
KOČEVJE — Kočevske odbojkarice so že drugič zapored osvojile naslov jesenskih prvakinj v I. republiški ligi, kar je vsekakor precejšnje presenečenje, še posebej, če vemo, da je ekipa pričela s pripravami dokaj pozno, saj so ostale brez trenerja.
»Tudi same smo presenečene,« pravi Brigita Klun, kapetan kočevskih odbojkaric,« saj nismo računale na takšno uvrstitev. Resje bilo precej težav s trenerjem, na srečo je na pomoč priskočil Tone Krkovič, ki nas sedaj vodi skozi prvenstvene obračune.«
Kočevke so minulo jesen končale z vsega enim porazom, pa še ta je bil nepotreben, saj so vodile proti Rogozi že z 2:0 v setih, imele nekaj zaključnih žog, a so po poltretji uri igre ostale praznih rok.
»Liga je podobna lanski, dokaj izenačena, ekipe igrajo v glavnem nespremenjene, novih imen ni. To velja tudi za nas, ki smo med najmlajšimi ekipami, a na srečo že dovolj izkušene. Prav zategadelj menim, da imamo v nadaljevanju prvenstva velike možnosti, da ohranimo prvo mesto in tako vnovič poskušamo v kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo.«
Brigita Klun nerada govori o igralkah, ki so najzaslužnejše za jesenski naslov, zagotovo pa so to Andreja Drobnič z odličnimi servisi, Maja Uran z igro na mreži in seveda izkušena Brigita Klun, da ostalih ne naštevamo.
»Odbojka je v Kočevju postala popularen šport, na naših tekmah je vse več gledalcev. Tudi zaradi njih se bomo za nadaljevanje prvenstva kar najbolje pripravile,
na roko pa nam gre dejstvo, da smo spomladi gostiteljice večine ekip iz gornjega dela lestvice,« je optimistično zaključila Brigita Klun.
Kužnik (Metalna Senovo) in nad 50 let Kranjčevič (Djuro Salaj).
Ob nedavni podelitvi priznanj najboljšim pa so razglasili tudi dobitnike občinskih priznanj za uspešno delo v telesni kulturi. Bronasto plaketo so prejeli Branko Jarc, Marija Bednaršek, Janez Kavčič, Stana Mirt, Branko Pirc, Jože Levičar, Drago Abram in Jože Kerin; srebrne Bloudkove značke so prejeli Jože Arh, Igor Kranjc in Dragoljub Minič, medtem ko so najvišje občinsko
priznanje,
zlate
Bloudkove značke, dobili Maijan Seme, Tončka Škafar in Štane Žigante.
Brigita Klun, kapetan kočevskih odbojkaric
Le strokovno delo je porok uspehu
Boštanjčan Bojan No-však prejel zlato znač-ko ZTKJ
SEVNICA — Prednovoletni čas je postregel tudi v telesni kulturi z dokaj slovesnostmi, na katerih so izbirali najboljše športnike za minule leto, marsikje pa so se spomnili zaslužnih športnih delavcev s posebnimi priznanji. Eno teh sije prislužil tudi Bojan Novša iz Boštanja. 58-letni poslovodja Mercatorjeve poslovalnice v Sevnici sicer ni imel časa, da bi se udeležil slovesnosti v Ljubljani, kjer bi kot eden izned šesnajsterice dobitnikov iz Slovenije prejel zlato značko Zveze te-lesnokultumih organizacij Jugoslavije. Resnici na ljubo, Novšaku ni kdove koliko do takšne pozornosti, zato smo ga le stežka pripravili za tale, pogovor.
»V Boštanju so imeli že v stari Jugoslaviji Sokoli pomembno besedo pri razvoju telesne kulture. Zlasti so Sokoli spodbujali telovadbo in zletne vaje. Ta tradicija se je ohranila še po vojni. Na temeljih požganega sokolskega doma je zrasel večji zadružni dom, ki je prišel pozneje v last TVD Partizan. Nekako okoli leta 1953 se začenja v Boštanju bolj množično in načrtno telesnokulturno delo. V najboljših letih je imel TVD Partizan okrog 60 članov, ki so dajali življenjski utrip rokometni, nogometni, namiznoteniški sekciji. Včasih je bila v Boštanju kar močna moška orodna te-
lovadba, z atletiko pa so se ukvarjali stihijsko. TVD Partizan je organiziral tekmovanja v sankanju, smučanju, celo smučarskih skokih. Na Radni smo zgradili 35-metrsko skakalnico, a smo žal zavoljo težav z lastnikom zemljišča ostali brez pravega izteka skakalnice.
Danes obeti za telesno kulturo v občini niso nič kaj rožnati. Ob pomoči sevniške telesnokultume skupnosti ter s prispevki in udarniškim delom krajanov smo pred leti spet obnovili in povečali dom TVD Partizana. Manjka ljudi, mentorjev, ki bi se predajali delu z mladimi. Vedno sem govoril, da brez vaditeljev in strokovnega dela ni pravega uspeha. Včasih je bilo veliko manj gmotnih možnosti, zato pa toliko več zanesenjaštva in predanosti. In danes, ko se vsem tako zelo nekam mudi, ima telesna kultura še večjo težo. O njenem pomenu za dobro počutje in zdravje ljudi so zdravniki že dosti povedali,« nam je pripovedoval Bojan Novšak, več kot 20 let predsednik TVD Partizan v Boštanju, kjer je še zdaj gospodar društva.
P. P.
Mercator
Agrokombinat
PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE, n. sub. o.
H
kmetovalci	-
ZDRUŽENO	DELO
OBRTNIKI
Vabimo vas v novo TRGOVINO REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA : KRŠKEM, CKZ 143, (pri trgovini s kmetijskimi stroji in servisu v ZADOVINKUJ,
— ki bo pričela s poslovanjem
v PETEK, 15. januarja 1988, ob 11.00 url.
PRODAJNI PROGRAM:
— gnojila,
— sredstva za zaščito rastlin, semena in drugo,
— gradbeni material:
— cement in cementni izdelki,
— črna in barvna metalurgija,
— opečni izdelki,
— keramika,
— instalacije,
— hidro In termoizolacije,
— les in lesni izdelki,
— orodje in stroji.
VSEM KOOPERANTOM, KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO V NOVEM LETU 1988 MNOGO SREČE IN USPEHOV!
HVALA ZA ZAUPANJE!
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO
Ragovska 18
svIt
vvo
razpisuje dela in naloge
ravnatelja
Ravnatelj bo imenovan za dobo 4 let s pričetkom mandata 1.4. 1988.
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor:
— izpolnjuje splošne, z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (38., 39., 73. člen), Zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom občine Novo mesto določene pogoje'
— ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom.
Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov z oznako »za razpisno komisijo« v petnajstih dneh po dnevu objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje 15 dni po dnevu sprejema sklepa.
3/88-1
SZS OPEKARNA SZS NOVO MESTO p o
UGODEN
NAKUP	OP
Do 20.	1.
žen nakup opeke na obročno	od
nje:	modularni
horizontalni blok BH7 in BH8, 12, porolit 8, dimna tuljava,	vino
Plačilo v treh obrokih brezobrestno. Cena na dan plačila prvega obroka in se ne menja. Dobava možna takoj ali po dogovoru, najkasneje do 30. 3. 1988.
Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) ter 9. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 37/86 in 40/87)
objavlja
Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice na podlagi sklepa komisije za oddajanje stavbnih zemljišč z dne 24.12 1987 naslednji
JAVNI RAZPIS za oddajo pravice uporabe na stavbnih zemljiščih za gradnjo enodružinskih stanovanjskih his v stanovanjski soseski
1. TREBNJE - ZN Trnje
na lokaciji št. 120 v izmeri 472 m3 na lokaciji št. 108 v izmeri 603 m3
2. V ZN Obrtna cona Brežice na lokaciji št. 59 v izmeri 656 m3
Cena stavbnega zemljišča je v obliki akontacije 1.817,— din za 1 m . Dokončna cena bo določena potem, ko bo prejšnjim last-nikom odmerjena odškodnina za razlaščeno zemljišče na sodišču.
Stroški delne komunalne opreme znašajo
— v ZN Trnje 3.782,— din za 1 m2
— v ZN Obrtna cona Brežice pa 2.991.— din za 1 m2.
Ti stroški so izračunani v obliki akontacije do konca meseca novembra, dokončni znesek se bo določil po valorizaciji v času sklenitve pogodbe.
pod delno komunalno opremo je šteta možnost priključka na kanalizacijo, vodovod in cesto.
Vsak ponudnik bo moral še posebej plačati:
— spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča,
— soglasja za priključek na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
— na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (cesto, vodovod, kanalizacijo, elektriko),
— sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene (kot npr. javna razsvetljava, telefonsko omr)
— stroške parcelacije zemljišča,
prenosake °biaVe Javnega natečaia in zemljiškoknjižnega
1. Odškodnino za zemljišče in delno komunalno opremo je ponudnik dolžan plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča; po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti.
2. Ponudnik je dolžan začeti gradnjo v enem letu po podpisu pogodbe in zgraditi objekt do III. gradbene faze v 5 letih po pridobitvi zemljišča.
3. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 600.000,— din.
4. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Brežice št. 51620-654-63 in potrdilo o plačani varščini priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez obresti najkasneje v 30 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika.
5. Prijave je treba vložiti v roku 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa mora biti oznaka »Javni razpis«. Prijavo je potrebno nasloviti na Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcei
, borcev št. 18.
6.	Ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne poaoje, mora najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti postopka o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika skleniti s Skladom stavbnih zeml-
jišč pogodbo o oddaji zemljišča, ker bo sicer zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku. V pogodbo se vnese klavzula.
7. Ob odpiranju ponudb bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika.
8. Ce se bo za posamezno lokacijo prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v Odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Brežice.
9. Obrazci za prijavo so ponudniku na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcev št. 18 (soba št. 34).
Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice 2/88-1
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
30 %	POPUS
KERAMIČNIH PEČNIC
do 31.
januarja 1988
vsak delavnik in vsako soboto	sl‘ko”5
C	-f A , telefon: (068) 21-201, 24-298
OGr O. Gr O 7 4m UTG telex: 35710 yu pionir
GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA
fT
li00 TRIM0 TREBNJE, P.O.
industrija montažnih objektov trimo TREBNJE
I. Na podlagi sklepa delavskega sveta DO Trimo
RAZPISUJEMO
dela in naloge direktorja in drugih delavcev s posebnimi pooblastili:
1. DIREKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE
2. DIREKTOR PROJEKTOV
3. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
4. VODJA KONTROLNEGA SEKTORJA
5. DIREKTOR KOMERCIALNEGA SEKTORJA
6. VODJA UVOZNO-IZVOZNEGA ODDELKA
7. VODJA EKONOMSKEGA CENTRA
8. VODJA FINANČNE SLUŽBE
9. TEHNIČNI DIREKTOR
10.	DIREKTOR OBRATA V DOBOVI
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje
pogoje:
Pod 1:
— visoka ali višja izobrazba organizacijske, pravne, ekonomske ali tehnične smeri
— znanje enega svetovnega jezika
Pod 2:
— visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene ali druge tehnične smeri
— aktivno znanje enega tujega jezika Pod 3:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne, organizacijske, tehnične ali druge ustrezne smeri
Pod 4:
— visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali druge ustrezne tehnične smeri
Pod 5:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri
— aktivno znanje enega svetovnega jezika
— ZT registracija
Pod 6:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne, tehnične ali druge ustrezne smeri
— izpolnjevanje vseh pogojev za vpis v register zunanjetrgovinskih delavcev
Pod 7:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali pravne smeri
— pasivno znanje enega tujega jezika
Pod 8:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— zunanjetrgovinska registracija
— organizacijske sposobnosti
Pod 9:
— visoka ali višja strokovna izobrazba organizacijske, tehnične ali ekonomske smeri
Pod 10:
— višja ali srednja strokovna izobrazba tohnične, organizacijske ali ekonomske smeri
Pod 6. in 10.3 leta, za vse ostale pa 5 let delovnih izkušenj pri vodenju samostojnih organizacijskih enot.
Direktorja DO in druge delavce s posebnimi pooblastili bo imenoval po razpisnem postopku delavski svet DO za dobo štirih let.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom »Za razpisno komisijo.«
II. Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 30.12.1987
objavljamo prosta dela in naloge:
1. VODJA NABAVE IN KOOPERACIJE
2. VODJA PROIZVODNJE TREBNJE
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati:
Pod 1:
— višja ali srednja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri ali višja izobrazba organizacijske smeri z osnovnim tehničnim poklicem
— 3 leta delovnih izkušenj Pod 2:
— višja ali srednja izobrazba strojne smeri
— nad 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas. Poseben pogoj za opravljanje del in nalog je trimesečno poskusno delo. Rok za prijavo je 8 dni po dnevu objave.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite r lov: TRIMO TREBNJE, Prijateljeva 12, Trebnje.
7/88-1
snanas-
SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN TEHNIŠKO—NARAVOSLOVNE USMERITVE NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
Pogoji: — koni
— dveh čistilk
ioji:
končana osemletka, 3-mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SSPTNU, Novo mesto, Cesta herojev 5. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav.
1/88-1
V TEM TEDNU VAS ZANIMA	~ KIN0 — službo išče — službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji
°	PRODAM	-	KUPIM	-	POSEST	-	ZENITNE	PONUDBE	—	RAZNO	—	OBVESTILA	—	PREKLICI	—	ČESTITKE	—	ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 7. januaija — Valentin Petek, 8. januarja — Severin Sobota, 9. januarja — Julijan Nedelja, 10. januarja — Viljem Ponedeljek, 11. januarja — Pavlin Torek, 12. januarja — Tatjana Sreda, 13. januarja — Veronika Četrtek, 14. januarja — Srečko
LUNINE MENE 12. januaija ob 8.04
kino
zadnji krajec
BREŽICE — 8. in 9. 1. (ob 20. uri) angleška komedija Dirka s časom. 10. (ob 18. in 20. uri) in 11.1. (ob 20. uri) angleški kriminalni film Domišljavi morilec. 12. in 13. 1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Maščevanje za po-
službo dobi
KOLESARSKO DRUŠTVO KRKA
honorarno zaposli delavca z znanjem strojepisja in vodenja administracije. Delo je za nedoločen čas, 2 do 3 ure dnevno. Prijave do 15. januarja na naslov: KD Krka, p. p. 3, Novo mesto. (P1-14MO) POGODBENO zaposlimo hišnika športne dvorane Leskovec (v popoldanskem času). Nastop dela takoj. Informacije na telefon 72-102 ali ZTKO, Krško, CKŽ'll. (P1-4MO)
HONORARNO DELO nudimo komunikativnim osebam. Tel. (061) 784-013, kličite od 17. do 21. ure. Lasten prevoz ni obvezen! (P1-8MO)
stanovanja
ZAKONSKI PAR brez otrok, zaposlen, išče v Brežicah enosobno stanovanje za 4 mesece. Informacije na tel. 71-010, interna 419, Majda. (P1-16MO)
V Novem mestu najamem garsonjero ali ogrevano sobo. Tel. 24-213, int. 240. (75-ST-l)
4-sobno stanovanje ali stanovanjsko hišo s centralno kurjavo in telefonom v Novem mestu ali bližnji okolici nujno išče predstavništvo RENAULT NOVO MESTO. Telefon 22-454 ali 23-810, vsak dan od 9. do 15. ure, razen sobote in nedelje. (107-ST-l)
IŠČEM neopremljeno stanovanje v Trebnjem ali Mokronogu. Naslov v upravi lista. (4-ST-l)
motorna vozila
R-12 TL, prva registracija 76, prvi lastnik, registriran do decembra 88, garaž-iran, odlično ohranjen, prodam. Tel. 52-325. (P-1-15MO)
PRODAM VW 1200, letnik 76. Cena 90 SM. Velika Bučna vas 34.
OBVESTILO
Spoštovani bralci! Zadnji lanski številki Dolenjskega lista je bil priložen koledar, katerega natis je omogočila novomeška IMV. Zdaj slišimo, da koledatja niste vsi prejeli. Ne vemo, kaj je razlog za to, vsekakor se vam opravičujemo, koledar pa lahko dobite v naročniškem oddelku Dolenjskega lista v Novem mestu, res oddaljenim pa ga bomo na njihovo željo poslali po pošti. Nekaterim se moramo opravičiti tudi za tehnično nepopolno zadnjo številko, krivda za to pade na dotrajane tiskarske stroje v Ljubljani. In še tole: v kratkem bomo prisiljeni podražiti Dolenjski list. Podražitev bo znosna, saj vas ob drugih cenah ne bi radi »ožemali« še mi. Sprejmite to z razumevanjem, verjemite, da ne gre drugače! Uredništvo DL
silstvo. 14. I. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film James Bond 007 — Od tarče do smrti — predpremiera..
KRŠKO — 7. 1. (ob 20. uri) ameriški fantastični film Eksperiment Philadelphia. 8. 1. (21.30) italijanski erotični film Nenavadna služabnica. 9. 1. (18. uri) ameriški film Plesalci 1. reda. 10.1. (ob 18. uri) ameriški westem Sil-verado. 12. 1. (17. uri) risanke ter (20. uri) ameriški kriminalni film Gola kletka. 13.1.(18. uri) ameriška komedija M.A.S.H. 14.1.(20. uri) ameriški avanturistični film Vihravi fantje.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 8. do 10.1. ameriški avanturistični film Zakon molčečnosti.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 7. do 10. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriški vojni film Platun — vod smrti.
TREBNJE: 9. in 10. 1. ameriška zabavna drama Hana in njeni sestri.
TAM 6500 kiper prodam. Tel. 84-915. (74-MV-l)
RENAULT 4 TL, letnik 1984, prodam. Rovan, Rozmanova 32, Krško, tel. 72-400. (78-MV-l)
ŠKODO 110 coupe, letnik 1977, prodam. Tel. 27-796. (70-MV-l)
126 P, letnik 77, neregistriran, ugodno prodam. Milan Lumpert, Draga 9, Šmarješke Toplice. (90-MV-l)
F 125 P, letnhik 1977, registriran, prodam. Tel. 27-514, popoldan. (91-MV-l) ZASTAVO 750 special, letnik 1979, v dobrem stanju, prodam. Čena 120 SM. Informacije na tel. 74-927, Krško, popoldne. (Pl-22MO)
GOLFA, karambiliranga prodam. Tel.
26-934. Bučar, Škrabčeva 1. (108-MV-l) ZASTAVO 101 L, letnik 78, prodam.
Telefon 42-336, popoldan. (P1-20MO) OPEL KADETT, letnik 1976, gumi voz 14 col, dve kolesi in gramofon iskra ugodno prodam. Tel. 85-457, zvečer. (56-MV-l)
FIČKA, letnik 79, registriran, prodam. Ivan Frankovič, Dolšce 12, Kostanjevica. (31-MV-l)
PONY EXPRES, odlično ohranjen, prodam ali menjam za APN 6-4. Tel. 49-374. (40-MV-l)
126 P, letnik 1986, prodam. Zofija Lužar, Mačkovec 36, vsak dan dopoldan. (62-MV-l)
126 P, letnik 81, prodam za 148 SM. Todor, tel. 84-561, od 15. do 18. ure. (68-MV-l)
ETZ, letnik 1983, prodam. Pavle T urk, Sela 6. (69-MV-l)
TATRO 148 poceni prodam, lahko tudi za rezervne dele. Tel. (068) 47-107. (P1-11MO)
JUGO 45 prodam. Tel. (068) 47-107. (P1-11MO)
R-4, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 47-107. (P1-11MO)
126 P, letnik 80, ugodno prodam. Dolinar, Lutrško selo 16. (79-MV-l)
Z 750, letnik oktober 83, prodam. Tel. 84-707, popoldan. (94-MV-l)
Jugo 45, letnik 84, prodam. Ivan Hočevar, Stara vas 6, Škocjan, po 15. uri. (93-MV-l)
LADO, letnik 1980, prodam. Tel. 23-290. (80-MV-l)
Z 750, letnik 1979, prodam. Avguštin, Hrib pri Stopičah 8. (82-MV-l)
VVV 1200 (hrošč) in opel kadett karavan, letnik 72, prodam. Tel. 74-654. (P1-I9MO)
GOLF diesel, star štiri leta, prevoženih
53.000 km, prodam. Tel. 57-783. (47-MV-l)
Z 750, garažirano, dobro vzdrževano,
56.000 km, prodam. Franc Šenica, Meniška vas 27 a, Dol. Toplice, tel. 65-459, popoldan. (46-MV-l)
R-4, letnik 1979, in traktor IMT 558 prodam. Colarič, Ulica talcev 10, Kostanjevica. (37-MV-l)
GOLF JGL, letnik 82,53.000 km, bel, poceni prodam. Tel. 56-230, int. 291, Jerman. (97-MV-l)
JUGO 45, oktober 1984, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 76-067. (33-MV-l)
Z101GTL 55, letnik 86, prodam. Tel.
27-557, popoldan. (53-MV-l)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andre[ Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakse, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 400 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din, za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 552100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 101, staro leto dni, in televizor gorenje — črno-beli, prodam. Tel. 23-856. (51-MV-l)
KOMBI IMV 1600 BR, letnik 1981, prevoženih 60.000 km, prodam za 1,6 M. Drago Kraljevski, Gorenja vas pri Mirni, popoldan. (59-MV-l)
Z 750, letnik 78, registrirano do septembra, prodam. Rudi Mlinarič, Trdinova 3. (55-MV-l)
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Tel. 23-185, Žibcrt. (P1-17MO)
FIAT 127, letnik 80, prodam. Macele, Dol. Kamence 48. (61-MV-l)
126 P, letnik 1979, prodam. Tel. 25-047, Nad mlini 53. (P1-25MO)
VW (hrošč), registriran do konca 1988, prodam. Rudi Kopar, Kurirska pot 12 (za Pioniijem), Novo mesto. (6-MV-l) 126 P, letnik 1982 oktober, prodam. Potočnik, tel. 65-732. (9-MV-l) ZASTAVO 101, letnik 1987, registrirano do 5. 10. 1988, prodam. Telefon (068) 79-454. (17-MV-l)
BMW 316, leto proizvodnje 1977, reg. do 17. julija 1988, prodam ali menjam za manjši avto. Tel. (068) 33-246, popoldne. (18-MV-l)
126 P, star 18 mesecev, prodam. Tel. (068) 77-272. (20-MV-l)
R 12 TS prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. (22-MV-l)
ZASTAVO 750, letnik 1977, in FIAT 132, letnik 1978, prodam. Telefon 42-250. (23-MV-l)
prodam
PRODAM tenor saksofon yamaha. Informacije na glasbeni šoli Novo mesto ali dopoldne na tel. (068) 24-060. (P1-18MO)
VEČJO KOLIČINO škupe prodam. Naslov v upravi lista. (64-PR-l) HARMONIKI znamke Zupan Ce, F, B, in Melodija Mengeš B, Es, As, prodam. Tel. 23-874. (98-PR-l)
SINTAJZER roland —juno 106 prodam. Tel. 44-919, od 6. do 14. ure, Rus. (P1-12MO)
PRAŠIČA, 140 kg, prodam. Tel. 27-807. (102-PR-l)
PRODAM mizarsko kombinirko, 5 operacij. Goriška vas 12, Mirna peč. (101 -PR-1)
KRAVO frizijko, brejo 8 mesecev, ugodno prodam. Hren, Jablan 21, Mirna peč. (99-PR-l )
NUJNO prodam material za centralno ogrevanje na trda goriva in mizo MR 150. Tone Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. (P1-13MO)
HARMONIKO MELODIJA, 96-basno, jugo 45 L, letnik 1983, prodam. Tel. 85-404. (83-PR-l)
UGODNO Prodam železni gater za razrez hlodovine ter V AKER »štemar«, trifazni. Tel. (068) 65-129. (3-PR-l) ZAMRZOVALNO OMARO prodam. Tel. 20-420. (8-PR-l)
Šmarješke Toplice.
SKRINJO (310 h prodam. Zupanc, Gorenja vas 13, Sit (24-PR-l)
PRODAM čoln maestral in motor to-mos 4 S s prikolico in motor tomos na štiri prestave. Novak, tel. 49-203. (73-PR-l) PRODAM dobro ohranjeno centralno peč na trdo in tekoče gorivo. Tel. (068) 21-089. (89-PR-l)
BARVNI TV korting, letnik 1983, prodam. Tel. 26-252. (P1-21MO) MOTORNO ŽAGO stihi 070 prodam. Tel. 42-259. (105-PR-l) PRODAM nov industrijski šivalni stroj. Telefon 24-946. (P1-24-MO) PRODAM otroško posteljico, ter plinski štedilnik. Tel. 26-622.
MOTOR 14 M, nov, prodam. Tel. 65-409. (48-PR-l)
PRODAM dva težka prašiča. Jože Bojane, Mala Cikava, Novo mesto. (60-PR-1)
HIDROFOR, zamrzovalno skrinjo Gorenje (220 1), električni bojler in nov mešalec za beton prodam. Klobučar, Urš-na sela 2 a, tel. (068) 21-404, dopoldne. (P1-10MO)
PRODAM 500 litrov vina in motor za audi 90 super ali kompletnega. Ilič, Vrhpeč 24. (57-PR-l)
PRAŠIČA prodam. Informacije na tel. 85-974. (52-PR-l)
KRAVO z drugim teletom prodam. Matija Kofalt, Osojnik 20, Semič. (45-PR-l)
DRVA prodam. Daljni vrh 24, Novo mesto. (32-PR-l)
TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Kužnik, Podlisec 4, 68211 Dobrnič. (43-PR-l)
UGODNO prodam trivrstno harmo-liko Lubas. Janez Jereb, Novomeška c. 2, ■entjemej. (34-PR-l)
t
Si
kmetijski stroji
MOTOKULTIVATOR IMT diesel, 14 KM, nov, prodam. Tel. 84-943. (92-KS-l)
TRAKTOR ursus 335, z novimi gumami in kabino, prodam. Janez Lukše, Koroška vas 16. (86-KS-l)
ZETOR 5245, prednji pogon, star dve leti, prodam. Praznik, Grmovlje 5, tel. (068) 76-130. (95-KS-l)
TRAKTOR aicher 22 KM, s koso, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 56-732. (81-KS-l)
TRAKTOR zetor 4911, s kabino in koso, star 6 let, prodam. Tel. (047) 76-704, Zdravko Radženovič, Kašt 20, 47284 Kašt. (76-KS-l)
PRODAM traktor TV 420, malo rabljen, 30% ceneje od novega. Tel. 60-202. (104-KS-l)
TRAKTOR IMT 560, nov, prodam ali zamenjam za manjšega ali za osebni avto. Golob, Veliki Slatnik 15, Novo mesto. (103-KS-l)
TRAKTOR TZ 14 (14 KS), s frezo in obračalnim plugom, prodam. Informacije popoldne na tel. (068) 52-088. (Pl-23MO)
TRAKTOR Fent (15 KS), kosa, hidravlika, prodam. Matjašič, Arnovo selo, Artiče. (16-KS-l)
TRAKTOR Štore 404 (prednji pogon), dobro ohranjen, traktorsko prikolico, traktorski plug 10 col) ter kravo po izbiri prodam. Alojz Umek, Kamenško 17, 68297 Šenjtanž. (P1-5MO)
TRAKTOR TV 730 s kabino in priključki (dvobrazdni plug, kultivator, kar-dan, kardanski priključek) prodam. Franc Strajnar, Dolenje Jesenice 8, 68232 Šentrupert, tel. 49-545. (6972-KS-l) TRAKTOR FORD dextra (34 KM), letnik 1970, ohranjen, ugodno prodam. Vogrinc, Kapele 39, 68258 Kapele, tel. 68-369, zvečer. (6942-KS-52) TRAKTOR Štore 502, nov, in JOHAN DERRE, tip 500, prodam. Anton Tomažin, Gmajna 37, Raka. (P1-6MO) TRAKTOR IMT 558 v voznem stanju in enega po delih prodam. Tel. 27-107. (42-KS-l)
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165 prodam. Martin Jurejevčič, Okljuka 2, Gradac, tel. 56-627. (P1-9MO) TRAKTOR ZETOR 7211, novejši tip, prodam. Telefon 65-409. (48-KS-l)
PRODAM traktoija IMT 558 in UNI-VERZAL 445, dobro ohranjena. Jože Medved, Šentpavel 20,61296 Šentvid pri Stični.
kupim
KUPIM hrastove sode. Tel. dopoldne 21-275. (85-KU-l)
posest
PARCELO za vikend in vinograd, 5 km od Novega mesta, prodam. Tel. 23-364. (88-PO-l)
NJIVI, 20 in 25 a, v Gabrju prodam. Naslov v upravi lista. (72-PO-l) PRODAM lepo parcelo, primerno za vikend, v bližini Brežic. Informacije: (061) 553-759. (P1-1MO)
PRODAM njivo z vrtom v izmeri 20 a, primemo tudi za gradnjo, v bližinj Šmarje-te. Alojz Junc, Gorenja vas, Šmarjeta. (36-PO-l)
VINOGRAD na Malkovcu (18 arov) 10 do 15 let star, z zidanico, ugodno prodam. Šifra: UGODNO. (P1-7MO)
preklici
Podpisana FRANC in ANGELA GORENC, Ul. 12. udarne brigade 4, Novo mesto, opozarjata vse, da nista plačnika dolgov po svojem sinu FRANČU. (66-
JANEZ BAN, Zajčji vrh 22, Stopiče, zadnjikrat opozarjam stranke, naj ne kupujejo več lesa od Jožeta Bana po gozdovih na Zajčjem vrhu in Igleniku. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom tožil za vso odškodnino, prav tako Jožeta Bana z Vrduna, ker on nima pravice les prodajati. (nak.-PRE-l)
čestitke
Dragemu atu FRANCU ŠUŠTERŠIČU iz Smolenje vasi 43 čestitajo za 81. rojstni dan in god ter mu želijo vse najboljše, predvsem pa zdravja, vsi njegovi. (100-ČE-l)
Dragi sestri in mami SLAVKI BLATNIK iz Adamičeve 18 za njen rojstni dan vse najlepše, predvsem pa zdravja želita sestra Angelca in sin Lado z družino. Enake želje tudi očetu Tonetu za god. (50-ČE-l)
obvestila
ZBIRAM naročila za nesnice (rjave) piščance, stare 8 tednov. Na telefon 49-203, Novak. (73-OB-l)
VODNO INŠTALATERSTVO —
Delam hitro in kvalitetno! Tel. (068) 67-085, Mario Valek, Sela 110, 68257 Dobova — Brežice. (P51-7MO)
CENJENE STRANKE obveščamo, da sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Že v januaiju bomo imeli bele težke, grahaste m ijave piščance — nesnice. Naročate lahko v Čegelnici 20 ali v Muzejski 3 v Novem mestu. Informacije po telefonu 23-385. (ček-OB-Jl)
ALARMNE NAPRAVE za zaščito stanovanjskih in poslovnih prostorov izdelujemo in montiramo. Tel. (068) 23-918. (P51-40MO)
KMETOVALCI, POZOR! Popravljamo vse vrste traktoijev, kosilnice, mo-tokultivatorje in druge kmetijske stroje. Pridemo na dom. Naročila na telefon (061) 647-155, vsak dan med 16. in 20. uro. (P50-11MO)
POPRAVILO SKRINJ, hladilnikov, pralnih strojev. Kastelic, H. Slaka 13, Trebnje, tel. 44-940 od 7. do 9. ure ali 44-140 ves dan. (6636-OB-49)
IZOLACIJE
če vam skrinja ali hi. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi, pokličite 24-314
Trpljenje in delo sta Te klesala, ljubezen in dobroto si razdajala in do zadnjega trenutka verjela, v pravično in večno življenje.
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA OGULIN
iz Kašče 4 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujeirto sosedom za nesebično pomoč, osebju Zdravstvenegadoma v Črnomlju in Semiču, organizaciji ZB, tovarni Iskra, tov. Antonu Marentiču in Nežki Bezek za poslovilne besede, metliški godbi na pihala, zastavonošem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Ivan in Lojze z ženama, vnuki Anica, Nežka, Janez in Lojze z družinami ter Jože, sestra Anka, nečaki in nečakinja
ZAHVALA
V 63. letu nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
ANTONČIČ
Lobetova 2, Novo mesto
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo OŠ Grm, Rotarjevim, vaščanom in govorniku za poslovilne besede, Društvu upokojencev, DO IMV, DO Krka-TOZD Tehnoservis, DO Pionir-TOZD MKl, DO Mercator-Standard, pevskemu zboru Šmihel in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči:
vsi njegovi
Ata, trpel si, trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, le en up nas še krepi, da srečamo se v večnosti
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 75. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, ded in stric
REMAR RUPERT
Mali Cirnik 11 pri Šentjanžu
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, pokojniku podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepo se zahvaljujemo kolektivu Zmaga Mokronog, OOS Metalna Krmelj za podarjene vence in pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči:
vsi njegovi
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
FRANC
KRESE
iz Volčiče ve 45
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, se od pokojnega poslovili in ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala Domu starejših občanov, kolektivu železnice TOZD za U VP, govorniku Dragmanu, godb* Novo mesto in gospodu župniku iz Šmihela za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Sr
trgovsko podjetje
NOVOTEHNA
68001 novo mesto, glavni trg 11
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge:
— vodenje finančno-računovodskega sektorja
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo končano VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri
— da imajo 5 oz. 4 leta delovnih izkušenj.
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. vodenje službe investicij,
2. vodenje predstavništva v Krškem.
Pod 1:
— da imajo končano VI. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali strokovni izpit
Pod 2:
— da imajo VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni na naslov: Novotehna, kadrovsko-splošni sektor, Glavni trg 11.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
5/88-1
delovna skupnost ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ NOVO MESTO
Župančičevo sprehajališče 1
razpisuje dela in naloge
SNAŽILKE
za določen čas in z 2-mesečnim poizkusnim delom (nadomeščanje zaradi porodniškega dopusta).
°elo je izmensko. Pisno prijavo pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
4/88-1
UPRAVNI ORGANI OBČINE BREŽICE
objavljajo
javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev:
1. osebni avto FIAT ZASTAVA 750 LC, letnik 1980 izklicna cena 500.000 din
2. kombi FIAT ZASTAVA 435 K, letnik 1980, izklicna cena 1.500.000 din
3. osebni avto FIAT ZASTAVA 850, letnik 1981, izklicna cena 1.000.000 din
4. osebni avto FIAT REGATA S 100, letnik 1984, izklicna cena 11.000.000 din
Javna licitacija bo v sredo, 20. januarja 1988, ob 10.00 uri na dvorišču skupščine občine Brežice, C. prvih borcev 18 Ogled je možen 1 uro pred pričetkom licitacije, vsak udeleženec mora pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10% izklicne cene. v izklicni ceni ni zajet prometni davek.
Rok plačila kupljenih osnovnih sredstev je 5 dni po licitaciii sicer varščina zapade.	^	’
KRKA tovarna zdravil n. sol. o. NOVO MESTO
OBJAVLJA DELA IN NALOGE
1. VODJE PROTIPOŽARNEGA ODDELKA
v službi varstva pri delu v kadrovsko splošnem sektorju
2. DEŽURNEGA ELEKTRIKARJA in
3. REGULATORJA PECI IN GLAVNE LINIJE
v TOZD IZOLACIJE
Na objavljena dela se lahko prijavijo kandidati, ki imajo: pod 1.)
— VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne ali komunalne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj
— ter strokovni izpit iz požarnega varstva.
Delavci, ki jih zanima opravljanje teh del, pa ne izpolnjujejo pogoja opravljenega strokovnega izpita, bodo morali izpit opraviti pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve; pod 2.)
— IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri (obratovni elektrikar ali elektrikar energetik),
— 2 leti delovnih izkušenj;
r3.)
stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri (obratovni elektrikar, elektromehanik, elektrikar elektronik),
— 2 leti delovnih izkušenj.
Delo dežurnega elektrikarja in regulatorja peči in glavne linije se opravlja kontinuirano 4-izmensko.
Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo svoje ponudbe v kadrovsko službo KRKE v Novem mestu, Cesta herojev 45, v roku 8 dni od dneva objave. Na navedenem naslovu lahko kandidati dobijo tudi vse informacije.
11/88-1
UPRAVNI ORGANI OBČINE NOVO MESTO Razpisna komisija delovne skupnosti
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
— v komiteju za urbanizem in varstvo okolja
1.	upravnega referenta
v odseku za urbanizem in gradbene zadeve v komiteju za urbanizem in varstvo okolja
POGOJI:
— splošni pogoji po zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
— posebne zahteve:
visoka izobrazba pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika
Za razpisana dela in naloge bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
Pogoj z<^ zasedbo prostih del in nalog je uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo.
Prijave z življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
10/88-1
labod
tovarna oblačil NOVO MESTO DSSS
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge:
I. OPRAVLJANJE PREMOŽENJSKO PRAVNIH, ZAVAROVALNIH IN STANOVANJSKIH ZADEV:
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe, dipl. pravnik
— 12 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 3 mesece ali
— VI. stopnja izobrazbe, pravnik
— 24 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 3 mesece
II. ORGANIZIRANJE IN VODENJE SLUŽBE RAČUNSKEGA CENTRA:
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe, dipl. inž. organizacije dela oziroma dipl. oec — smer računalništvo
— 48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 3 mesece ali
— VI. stopnja izobrazbe, inž. informatike
— 48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov:
LABOD tovarna oblačil Novo mesto, Cesta herojev 29, kadrovsko-socialna služba.
Kandidate bomo o izidu pisno obvestili v 30 dneh po izbiri.
9/88-1
Mercator — Kmetijska zadruga Črnomelj, n. sub. o.
I
objavlja
javno licitacijo
za odprodajo
osebnega avtomobila Renault 4, letnik 1986.
Vozilo je karambolirano.
Izklicna cena je 1,700.000,— din.
Licitacija bo dne 11.1.1988 ob 9. uri na sedežu Mehanične delavnice KZ v Črnomlju. Ogled je možen od 7. — 9. ure pred licitacijo.
Pred licitacijo interesenti položijo 10% kavcijo od izklicne cene na blagajni KZ, Kolodvorska 39.
Prometni davek in vse stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Dodatne informacije dobite na tel: 51-020, interna 14.
13/88-1
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric
TONE KASTELIC
zidar v pokoju iz Šmihela pri Novem mestu
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 7. januarja, ob 16. uri na Šmihel-skem pokopališču.
Do pogreba leži v mrliški veži v Šmihelu.
Žalujoči: žena Kristina, hčeri Ruža in Tinca ter sinovi Marjan, Miha, Tone in Bogdan z družinami
ČGP DELO — TOZD PRODAJA Ljubljana, podružnica Novo mesto,
vabi k sodelovanju
raznašalca
za območje Novega mesta za delo v zgodnjih jutranjih urah.
Za delo, ki je pogodbeno, nudimo stimulativno nagrado.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri ČGP DELO TOZD PRODAJA, podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor pošljite tudi prijave.
12/88-1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega ljubega moža, očka
MARJANA MATJAŠIČA
iz Šegove 89
se zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala GIP Pionir DSSS in pljučnemu oddelku za lajšanje bolečin v zadnjih urah. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, dne 29. decembra 1987
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe naj živi, čeprav te več mad nami ni.
V SPOMIN
6.	januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi
JOŽE ŠKOF
iz Birčne vasi
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast
STANE 4 PEKOLJ
z Luže 1 pri Dobrniču
Ob tragični izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala ŽGP-TOZD Transport Ljubljana, LITOSTROJU TOZD Servis, TESNILOM Trebnje, IMV Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nanadni smrti dragega moža, očeta in starega očeta
JANEZA DERGANCA
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ZZB Novo mesto za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka-intenzivne nege bolnišnice Novo mesto za vso skrb in razumevanje. Od pokojnika smo se na njegovo željo poslovili v družinskem krogu v četrtek, 31. decembra 1987, na ločenskem pokopališču v Novem mestu.
Vsi njegovi Novo mesto, Ljubljana, Avstralija
Ulm;
LOJZE ŠTEFAN
Zgorela hlev in živina
V iztekajočem se lanskem letu je
' Lojze Štefanič iz Dolnjih Dohravic
\ praznoval 58. rojstni dan. In vsa ta ^ leta je Štefanič kmet in nič drugega ^ kot kmet, pravi, čisti se jim reče da-
i
nes, zakoreninjen v tej ne najbolj rodovitni in kamniti zemlji ob Lahinji Najlažje in najgloblje zadiha v svoji skrbno negovani lozi ob napornem kmečkem celoletnem delu, ki traja vsak dan od vida do vida, pa popije kozarec dobrega vina z domačega trtja, ki ga je, tako kot kmetijo, podedoval od svojega očeta v več kot 10 kilometrov oddaljenih Vidošičih. Vse življenje živi v svoji rojstni hiii ki je za dalj časa ni nikoli zapustil Štefanič sodi y tisto nesrečno generacijo, ki je skusila vse gorje kmečkega življenja. Kot otrok predvojno mizerijo, medvojno razdejan-
je in požig domače vasi kot mlade-
nič hudo povojno pomanjkanje, obvezno oddajo in druge tegobe kmečkega življenja in kot gospodar vse neumnosti, Škodljivosti in krivičnosti naSe birokratske kmetijske politike, ki je včasih mejila že kar na slabo prikrito so vraStvo do stanu, ki J je v dosedanji zgodovini slovenstva ^ za ohranitev tega naroda dal in na-redil največ. »Pa vendar je lepo in prav, da je kmet navezan na svojo ji zemljo, da ga ni moglo nič, še tako
hudo gorje in še take krivice, preg-
\ nati z nje.« To je za Štefaniča naj-
globlja moralna in naravna drža
t stanu, kateremu vseskozi pripada z J vso svojo trdnostjo, pokončnostjo, J poštenostjo in ponosom.
Da je bilo Stefaniču življenje še težje, je njegov oče, ko je bilo Lojzetu, najstarejšemu od šestih otrok, komaj dobrih 15 let, padel tik pred koncem vojne. »Skupaj s šestimi partizani je padel v Suhi krajini Po vojni smo šli, da bi ga prekopali, a ga nismo mogli več spoznati Še danesje tam pokopan.« Po vojni je bilo
za bistrega Lojzeta konec šolanja, doma je bilo treba poprijeti za delo. Ko je služil vojaščino, je bil v šoli za rezervne oficirje in ponudili so mu, da bi šolanje nadaljeval na vojaški akademiji »Stara mama, na katero sem bil močno navezan — tako dobre in poštene ženske se ne rojevajo več — mi je pisala pismo, ki me je globoko ganilo, in odločil sem se, da se vrnem domov in se oprimem kmetije«. Kmalu mu je umrla še mama in ko seje poročil z Malešičevo Ivanko iz Radovič, je prišla žena k hiši za »ta mlado« in za mačeho hkrati Tri Lojzetove sestre so hodile še v šolo, najmlajša v drugi razred Ves čas Štefaničevi živijo samo od kmetije in samo s svojim trdim delom na zemlji sta si Štefaničeva ustvarila vse, kar imata, in izšolala vse tri hčerke. »Žena je 35 let pri hiši in do pred kratkim je delala vsa ženska in moška dela, marsikaj tudi namesto mene.« Lojze je deset let učil predvojaško v Gradcu in Metliki, bil 20 let porotnik na črnomaljskem sodišču, dolga leta občinski odbornik in delegat, predsednik krajevne konference SZDL In vsako delo je opravljal vestno in odgovorno. »Pred kratkim pa se je vse zasukalo, ženaje zbolela, ne sme več nič težkega delati in jaz sem moral vse pustiti, ker sem sedaj sam za delo. Trideset let sem lovec, pa lani nisem bil niti enkrat na jagi, ni časa, v štali je sedem glav živine in postoriti je treba še vse ostalo. Če najkasneje ob petih ne vstanem, ne morem vsega narediti Tako rad bi zjutraj malo poležal ampak mi to v življenju ni dano.« Samo dvakrat, ko je bil v zdravilišču, si je lahko privoščil to kmečko razkošje, pa še drugič je šel domov teden dni prej, ko se mu je zdravljenje izteklo. »Videl sem, kako kmetje okoli zdravilišča obrezujejo trije in nisem več zdržal« Zdravnica mu je rekla, da česa takega še ni doživela Saj bi bilo lepo, da bi šla lahko sedaj skupaj z ženo v zdravilišče, vse življenje je samo garala nikjer ni bila morja še ni videla A kako naj greva? Naj vse iz štale zapeljem v klavnico in naj potem oba živiva z mojimi desetimi miljeni penzije? Sedaj prodava grozdje, pšenico, krompir, lani sva zadrugi dala več kot 2 toni mesa Ves denar, ki ga dobimo, vložimo nazaj v kmetijo. Hčerka ki hodi v službo v Beti, mi pravu .Jaz dobim plačo in vem, da je moja ti pa dobiš denar, a ni nič tvojega ’. Saj ima prav, a jaz drugače ne znam, ne morem in nočem.«
A. BARTEU
Samovžig listja je 1. januarja upepelil hlev, poln živine — Oškodovancu že pomagajo
ŠENTJANŽ NA DOLENJSKEM — Na prehodu s Silvestrovega na prvi novoletni daj je ob 2. uri izbruhnil požar v hlevu kmeta Vinka Zupana iz Kladja 3 pri Šentjanžu. Navkljub požrtvovalnim gasilcem iz Svibnega, Šentjanža, Krmelja, Velikega Cirnika, Sevnice, Laškega in Radeč je hlev pogorel do tal, zgorelo je tudi 11 glav goveje živine in konj, tri živali pa so še rešili.
PRVI STA PRIVEKALIV LETO 1988 — Za deklico mati Stanka Bobič iz Lokev pri Črnomlju ni imela pripravljenega imena, Madžarka Katalin Gorenc s Senovega pa je dala svoji ime Petra. (Foto: J. Pavlin in J. Teppey)
i
Ž
4
4
i
\
4
Izvedenci UNZ Krško so ugotovili, da je požar povzročil samovžig listja, nastalo pa je za okrog 20 milijonov din gmotne škode. Janez Šušteršič^ predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž, nam je povedal, da ima veliko zaslug za to, da ni prišlo do še večje katastrofe, namreč, da bi ognjeni zublji zajeli strnjeno vas, bližnji sosed Zupanovih, Lado Zupan. Z oškodovancem ni v sorodu, mu je pa pomagal, kakor da bi mu bil brat in je pravzaprav rešil vas, ker je v prvih trenutkih ujme pravilno ukre-
Ena še brezimna, druga je Petra
V novomeški in brežiški porodnišnici sta prvi privekali deklici
KK SZDL Šentjanž je že poslala svoje aktiviste na teren z obrazci, kamor vpišejo imena vaščanov, ki so pripravljeni z denarjem ali kako drugače pomagati močno prizadeti Zupanovi družini. Prošnjo za pomoč je poslala tudi KS Šentjanž na sevniški občinski izvršni svet, GG in kmetijski kombinat Sevnica, kjer je Vinko Zupan, kije praktično ostal brez živine, kooperant.
P. P.
NOVO MESTO — Prvega otroka v pravkar pričetem letu 1988 je v novomeški porodnišnici povila petindvajsetletna Stanka Bobič z Lokev pri Črnomlju.
Na srečni dogodek je morala silvestrska dežurnaekipa, ki sojo sestavljali dr. Vekoslav Šekoranja, babica Metka Kovačič in instrumentarka Suzana Mirt, čakati le dve uri in deset minut. Porod je bil vse prej kot normalen, saj je tri in pol kilograma težka deklica prišla na svet s carskim rezom. Delavka v se-miški Iskri Stanka Bobič se je že nekaj ur po operaciji dobro počutila, seveda pa je bila nad rojstvom deklice presenečena, saj je izbrala ime le za fantka. Sredi prvega januatja, ob 13.35 je v no-
904 deklice, 22 pa je bilo dvojčkov.
J. PAVLIN
vomeški prodnišnici rodila prvega fantka v letošnjem letu Čmomaljka Jasna
DEKLICAMA PO 10.000 DIN
Uredništvo Dolenjskega lista tudi tokrat ne bo pozabilo na otroka, ki sta se v tem letu prva rodila v novomeški oz. brežiški porodnišnici. Deklicama je namenilo hranilno knjižico z začetno vlogo 10.000 din, seveda pa jima želi tudi veliko sreče v življenju.
Mržljak.
Novomeška porodnišnica, ki že nekaj desetletij domuje v stari stavbi na levem bregu Krke, si tega imena skorajda ne zasluži več. Že na samem začetku letošnjega leta kliče in prosi, da bi se je končno le usmilili in pričeli obnavlja-
BREŽICE — »Silvestrska noč v porodnišnici je bila tokrat izredno mima, pravo nasprotje prejšnje, ko smo imeli med novoletnimi prazniki 16 porodov, od tega dva s carskim rezom,« je povedal dežurni ginekolog dr. Andrej Zidarič.
Dobre tri ure pred novim letom so v porodno sobo sprejeli Katalin Gorenc s Senovega, ki je šele pred dvema mesecema zapustila svoje rodno mesto To-rony na Madžarskem, zato ima še težave s sporazumevanjem. Najosnovnejše podatke o sebi zna povedati v srbohrvaščini, kaj več pa ne gre. Na novoletno jutro je ob 7.55 rodila deklico Petro. Mamica je stara 20 let in to je njen prvi otrok. V domovini je končala srednjo ekonomsko šolo. Delala je v svojem poklicu in zdaj bo po madžarski zakonodaji tri leta uživala porodniški dopust.
Moža Jožeta Gorenca, elektrovarilca
iz senovske Metalne, je spoznala pred dvema letoma na mladinski delovni akciji v Trebčah. Tedaj je prišla z madžarsko mladinsko skupino na ogled delovišča. Osem dni so bili gostje naših brigaditjev. Po tistem je še petkrat obiskala Slovenijo, Jože pa je precej bolj pogosto zahajal na Madžarsko. Lani sta se tam poročila in se dokončno odločila, kdo bo šel za kom. Katalin je tukaj všeč, saj je mož medtem dobil stanovanje in imata zdaj svoj dom. Ko bo dobila dovoljenje za stalno bivanje v Jugoslaviji, se bo zaposlila tudi ona.
V brežiški porodnišnici so imeli lani 654 porodov in 659 rojstev, ker so pe-
tkrat prijokali na svet dvojčki. Dečkov 317. Število rojs-
se je rodilo 342, deklic 317, tev se v brežiški občini močno zmanjšuje, kar je posledica zniževanja življenjske ravni. Bolnišnica ima manj porodov tudi zaradi izpada pacientov s Hrvaškega. Od tam prihajajo ženske rodit samo v nujnih primerih, ko ni več časa za pot v Zagreb.
J. TEPPEY
U in posodabljati njeno bomo opremo.
tako izutjeno osebje porodnišnice stanja samo ne more popraviti, ampak bo zato potrebna pomoč širše družbene skupnosti.
Kljub takšnim razmeram, ki držijo novomeško porodnišnico na samem repu med jugoslovanskimi porodnišnicami, število rojstev ne upada. V minulem letu je bilo rojenih v povprečju 5 otrok na dan, skupaj pa v vsem letu 1836. Med njimi je bilo 954 fantov in
Razgibano za praznik
Na Silvestrovo več prometnih nesreč — Ponoči pokalo kot na manevrih — Razdejanje sredi mesta
KOČEVJE — »Preživeli smo, čeprav je bilo naporno,« je v ponedeljek po praznikih dejal sosed, ki je komaj čakal, daje spet smel v službo. Za novoletne praznike je bilo v Kočevju namreč
razgibano in naporno.
Na Silvestrovo dopoldne so imeli največ dela miličniki. Zgodilo seje kar pet prometnih nezgod, vse zaradi ne-
SilvestrovG na delovnem mestu
primerne varnostne razdalje. Na srečo hu
Začetek zmajevega leta je napočil s sekundo zamude — Dolenjska silvestrska noč je bila vesela, vendar se v njej kaj posebnega ni dogodilo__________________________
NOVO MESTO — Že vse od božiča laprej je bilo v mestu ob Krki slutiti, da e pripravlja najdaljša in najbolj nora ioč. Lokali so bili polni, pokale so pe-arde, noči so trajale do jutra. Človek bi iričakoval, da bo po vsem tem vzdušju adnja noč v starem letu res prava no-išnica, pa ni bilo tako. Večina prebi-alcev Novega mesta se je zaprla med tiri stene in v krogu svojih najbližjih •ričakala novo leto. Tako seje zmajevo So, ki naj po kitajskem koledarju po-aeni leto velikih nesreč, tudi v dolenj-ki metropoli pričelo brez posebnih zaletov, le uro je bilo potrebno pomakni-
hujših posledic ni bilo.
Na Silvestrovo je bilo veselo v gostiščih, domovih in na cestah. Pokanje petard in spuščanje raket je trajalo skoraj vso noč. Treskalo je huje kot ob nedavnih manevrih, vendar je Kočevje pred leti preneslo že hujša novoletna pokanja. Središče mesta seje prebudilo
TUDI UČITELJI SO VESELI LJUDJE — Potem ko so na osnovni šoli v Brestanici otroci nadvse uspešno izvedli novoletni program, pri katerem je sodelovala četrtina učencev, so se lahko poveselili tudi učitelji. Pred fotografsko kamero so se še posebej opremili z instrumenti, kijih najbolj veselijo, in resnici na ljube je treba povedati, da so med njimi tudi »flaškoni«. Sicer pa učitelji menijo, da bo to leto prav gotovo srečnejše za šolstvo, kot bo naslednje. (Foto: J. Simčič)
za sekundo naprej. Med tem časom, o se je večina Dolenjcev veselila ob
ozarčku in nazdravljala prihajajočemu Su 1988, je nekaj sto Dolenjcev čisto ares delalo.
Takoj potem, ko so odbile prve ure ovega leta, smo obiskali nekatere, ki ‘ *on je silvestrska noč minila tako kot saka druga. Najprej smo se odpravili v lovomeško bolnišnico, k dežurni ekipi
Brez dela v najdaljši noči je bila tudi poklicna gasilska enota, zato pa so bili toliko bolj veseli, saj so novo leto pričakali v novem komandno-komuni-kacijskem centru, v katerem so tri samostojne telefonske linije, 6 radijskih postaj in še vrsta naprav za povezavo med 38 prostovoljnimi gasilskimi društvi. »Od danes naprej bomo lažje ugotovili vsak lažni klic na reševanje. Vse bomo snemali, novost pa je tudi sistem notranjega alarmiranja,« je povedal dežurni gasilec Stane Bencik.
V gasilskem domu je delala še ena skupina zaposlenih prostovoljcev. V prostorih Studia D je novoletni program pošiljala v eter dežurna ekipa, v kateri so bili Sandi Pirš, Vera Marušič, Jasna Šinkovec in Rasto Božič. Po telefonskih klicih, kijih na radiu to noč ni
pravili čestitke županom dolenjskih občin. Ko so po telefonu iskali novega novomeškega župana, so morali nekaj časa počakati. Na Silvestrovo je bil namreč že ob 8. uri zvečer v postelji.
na novo Jeto zjutraj precej razdejano, islai
manjkalo, lahko ocenimo, da je naj-
irurškega oddelka, ki so jo sestavljali Igor Kotar, dr Željko Ostojič in
manj polovica Dolenjcev noč prebili skupaj z ekipo Studia D, mnogi med njimi pa so poslušali radio in gledali televizijo. To noč je bilo oboje zanimivo.
Glavni vratar Krke Jože Kotar je v vratarnici prebil šest ur starega in šest ur novega leta. Na Silvestrovo je v Krki dežuralo kar 20 delavcev, saj so nekateri delovni procesi takšni, da se stroji tudi za trenutek ne smejo ustaviti. »Do sedaj sem že štiri leta zapored dežural na Silvestrovo in upam, da me bodo naslednje leto pozabili. Človek bi bil za tak čas tudi rad s svojo družino.« Vinko Straj-nar, dežurni v kompresorski postaji, je dejal, da s kolegi, s katerimi preživiš večino leta, niti ni slabo praznovati. »Skupaj s Pavlom Avscem sva bila dobra družba. Vesela sva bila najinega šefa inž. Toneta Avsca, ki nam je takoj po polnoči prišel voščit novo leto.«
Na Trgu Zbora odposlancev so bili zažgani in polomljeni koši za smeti. Podrti sta bili dve veliki novoletni jelki, razbite ali pokradene žarnice, s katerimi je bilo mesto okrašeno za praznične dni. Na ploščadi je bilo polno črepinj razbitih steklenic. Nekdo pa očitno ni zdržal do doma in je veliko potrebo opravil kar na ploščadi. Za neznanimi storilci miličniki še poizvedujejo.
V noči z 2. in 3. januar je neznanec skušal ukrasti osebna avtomobila, a ju ni znal spraviti v pogon. Posrečilo se mu je šele pri tretjem vozilu, tudi v Turjaški, vendar se je zapeljal le do Koblaijev, kjer je avto nasedel na neki škarpi in tu so ga našli popoldne miličniki ter ga vrnili lastniku. Za storilcem poizvedujejo.
5?
Majico z znakom Diskoteke Otočec bo ta teden dobila NATAŠA LENAR iz Krškega kot nagrado za sodelovanje pri oblikovanju naše in vaše lestvice. Žreb jo je izbral izmed tistih, ki so ob koncu minulega leta poslali
enega ali več predlogov za top lestvico. Od lanskega leta je na nji le malo sprememb. Hiti so zamenjali svoja mesta, novih pa ni. Tako je lstvica ta
teden takšna:
1. You win again — BEE GEES
2. Money money — BILLY IDOL (novost)
3. Unchain my heart — JOE COCKER
4. Whenever you need somebody — RICK ASTLEY (novost)
5. Little lies — FLETVVOOD MAC
6. Dance little lady — T. CHARLES
7. Never gonna give you up — RICK ASTLEY
8. Bad — M. JACKSON
9. Faith — G. MICHAEL
10. La Bamba — LOS LOBOS
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
Dežurna reporterka radia je bila Jasna Sinkt .............................
bok Malavašič. »Tako malo dela na tkšno noč še nismo imeli. Ekipa je ■pravila le dve operaciji slepiča, na > 'oškodbenem oddelku pa ni bilo niti ne intervencije,« je povedal dr. Kotar.
Šinkovec, ki seje nadvse trudila, da smo kar se da hitro izvedeli o tem, katera mamica je v tem letu prva rodila, in še vrsto zanimivosti je pripravila za to noč. V štirinajst ur trajajočem programu je bil nadvse zanimiv tisti del, ko so pri-
Slavko Trontelj, je na upravi javne varnosti na silvestrsko noč bdel nad vsem, kar se je dogajalo po Dolenjski. »Tako mirne noči še ne pomnimo. Razen pokov petard se ni zgodilo nič posebnega. Brez dela so bili celo prometni miličniki.«
J. PAVLIN
enja *
NAJ ŠE
U ts. a '» Wl VMT BMI
BHHk'
pr n/>
d
JR. IGOR KOTAR: ■Noč je minila brez ne-
reč.«
STANE BENCIK: »Najbolj smo bili veseli novega komandnega centra.«
JASNA ŠINKOVEC, de- SLAVKO TRONTELJ: žuma reporterka Studia »Tako mirne noči še ne D.	pomnimo.«
Neposrednik Jožič Repič je združeval delo in sredstva v delovni organizaciji Hitrotkal. Ko je petnajstega v mesecu prejel osebni dohodek, mu je ostalo po plačilu vseh obveznosti bore malo.
»Otroci vidijo banane le še v trgovini, meso pa v izložbi/« je govoril po Repičevi dragi. »Če si ne omislim dodatnega zaslužka, nas bo vse skupaj vzel hudič,« je bil zagrenjen.
V Repičevini je živel malokdo le od plače. Večina se jih je popoldne zapodila na njive, vinograde, sadovnjake ali na vrtove. Učitelji so, da bi dostojneje in boljše živeli, poučevali zabite otioke bogatih staršev, tehniki so risali načrte, tekstilni inženirji so odpirali butike ali pa so imeli v kleteh svojih hiš šiviljske ali pletilske delavnice s tremi neprijavljenimi delavci.
>POLDNE DELAM ZASTONJ
na neposrednika
Nikakršna skrivnost ni bila, da so celo uslužbenci davkarije prihajali do dodatnega zaslužka: avtoprevoznikom in gostilničaijem so vodili knjige o opravljenem prometu. Nič čudnega ni torej, če so inšpektorji odhajali iz Repičevine zadovoljni, siti in dobre volje, kajti knjige so bile urejene po vseh zakonih in predpisih, prihodka od davkov pa skoraj ni bilo. Repičeva draga je bila med najrevnejšimi občinami daleč naokoli, kar seje odražalo na vsem: v nerazviti kulturi, zdravstvu, otroškem varstvu, telesni kulturi...
Neposrednik Jožič Repič je raztrobil po Repičevini, da bo v popoldanskem času polagal parket. Kmalu so se pojavili naročniki in denar je pričel žvenketati.
Direktor vseh direktorjev iz Hi-trotkala je gradil hišo blizu Zelene reke. Ko je pričel urejati notranjost,
se je spomnil Jožiča Repiča.
»Repič, vzemi si čas in orodje. Od jutri boš delal pri meni.«
Po osmih dneh je Repič stal pred direktorjem vseh direktoijev. »Tako. Končal sem.«
I
»
»Lepo. Pa poglejmo.«
Po obhodu je bil direktor vseh direktoijev smejočega obraza.
»Odlično, odlično,« je ponavljal.
»To vas bo veljalo natanko 640 tisočakov, tovariš direktor,« ni hotel ovinkariti neposrednik Jožič Repič.
»Zdi se mi zelo veliko,« je pričel bledeti direktor vseh direktorjev.
»Ne bodite smešni, tovariš direktor. Naj delam še popoldne zastonj. Mar vam ni dosti, da to počenjam že dopoldne?«
TONI GAŠPERIČ
j