FRANCIJI PRETI ISTA USODA KOT JE ZADELA ITALIJO
VODITELJ FAŠISTOV DE LA ROCOUE JE PRIPRAVLJEN TER SE ZANAŠA * NA MIL JON SVOJIH PRISTAŠEV
TrideJset tisoč delavcev je nanovo zastavkalo. — Vftled notranje zmede naraščata vpliv in moč poveljnika vojnih veteranov. — V Amiensu »o se delavci polastili municijske tovarne. — Hoteli na Rivieri so zaprti.
Murray odgovorja jeklarskim mogotcem
PARIZ, Francija, 28. junija. — Nevarnost fašističnega puča, kakoršnega je doživela Italija pred 14 leti, ko je Mussolini na čelu svojih črnosrajčni-kov zasedel Rim, preti Franciji, ko je 30,000 delavcev nenadoma pustilo delo v Lotarinški.
Vsled notranje zmede narašča vpliv in moč organizacije veteranov Croix de Feu in poveljnik-ka Francois da la Rocque, ki je rekel, da je s svojimi pristaši pripravljen polastiti se oblasti v Franciji.
De la Rocque ima v svoji organizaciji do 700 ti-" soč bivših vojakov, v drugih fašističnih organizacijah pa jih je še okoli 300,000. Ko je Mussolini vkorakal v Rim, je imel samo 100,000 fašistov.
Ko je de la Rocque v svojem listu "Flambeau" v soboto oznanil, da "je udarila ura", se je zganila cela Francija.
To je bila najdrznejša izjava voditelja stranke desnice, odkar je Blumova vlada pretekli teden razpustila fašistično odrganizacijo Croix de Feu in druge slične organizacije.	/
V	odgovor na de la Rocquejevo izjavo je bilo nad hišami in trgovskimi poslopji razobešenih na tisoče francoskih narodnih zastav.
Kakor so pred 1 4 leti italijanski delavci zavzeli tovarne in ladje, dokler ni slednjič Mussolini prevzel vlade s svojimi črnosrajčniki, tako so tudi franccski delavci zasedli tovarne in ladje in prav mogoče je, da bomo sedaj v Franciji videli isto sliko, kot pred 1 4 leti v Italiji.
En delavec je bil ubit v soboto zvečer, ko je prišlo do velikih izgredov v ladjedelnici tS. Nazaire, kjer je 1 0,000 stavkarjev na uradih ladjedelnice in na dveh še nedodelanih križarkah razobesilo rdeče zastave.
V	Amiensu so se delavci polastili municijske tovarne. V industrijskih podjetjih v Lotarinški so delavci nenadoma pustili delo, dolžeč lastnike, da so prelomili pogodbo, katero so šele pred nekaj dnevi sklenili s svojimi delavci.
Blumova vlada je delavcem v municijskih tovar-nah obljubila svojo pomoč s tem, da je tovarnam dala predplačila za naročeno municijo.
Vlada pa medtem skuša pridobiti vse privatne municijske tovarne in predsednik Lebrun je poob' lastil finančnegaministra, da kupi vse privatne delnice municijskih tovarn.
S tem hoče Blumova vlada odvrniti fašistično nevarnost in hoče dobiti municijo pod svojo upravo, da orožje ne bi prišlo v roke Rocquejeve fašistične organizacije.
PARIZ, Francija, 29. junija. — Slovita francoska Riviera je skoro popolnoma zaprta za turiste, ko so lastniki zaprli okoli 4H) hotelov v protest proti novim postavam o delavskih reformah.
Turistom, ki so prišli v Nico, Canes, Antibes in druge kraje na Rivieri, je bilo dovoljeno ostati samo Čez noč. — Lastniki hotelov izjavljajo, da vsled visokih plač ne morejo upravljati svojih hotelov, dokler jim vlada ne priskoči na pomoč.
KRALJ PETER _KOT DIJAK
Kot vsak šolar mora napraviti izpit. — "Princ mora delati ravno tako trdo, kot vsak drugi."
BEOGRAD, Jugoslavija, 28. junija. — Niti kralju ni prihranjena ona neprijetnost, katero izkušajo dijaki, kadar jim je treba delati izpite.
Pretekli teden je jugoslovanski kralj Peter II. prestal izpit za tretjo gimnazijo z odliko.* Sedaj je 13 let stari vladar odpotoval na Bled, kjer se bo kopal, lovil obe, kar mu je najljubši šport in bo plezal po gorah. Pozneje bo tudi odšel v Dalmacijo.
Kralj Peter ima privatne u-čitelje, toda učiti se mora vse ono, kar se uee dijaki v javnih šolah. Poleg tega pa se uči tudi tujih jezikov — govori jih že pet — in posebno zgodovino in vojaško znanost.
Mladi kralj vstaja ob pol sedmih, nato ima zajtrk po angleškem načinu, zatem jaha ponija, ob 8 pa prične z učenjem ter se uči do 12. Popoldne piše domače naloge in s kraljevo družino igra ka'ko športno i-gro.
Ob devetih zvečer gre k počitku. Spi sam v i>rLprosti so_ bi, na čije steni visi izrek, ki ga je napisal njegove oče, kralj Aleksander: "Princ mora delati ravno tako trdo, kot vsak drug deček.''
EDEN IN BLUM S0GLASATA
'GRAD HUBERTUS
99
Hitlerjev molk veže Ligi roke. — Oba državnika sporazumi jena, da more Liga narodov odločevati.
ŽENEVA, Švica, 29. junija. — V dveh točkah so se sporazumeli možje v Ligi narodov, angleški vnanji minister Eden, francoski ministrski predsednik Blum in vnanji minister Dellbos v svojem razgovoru pri kosilu: po mnenju vseh. treh državnikov bi bilo brez vsakega pomena razpravljati o nemški kršitvi. Locarnske pogodbe, ker Hitler do sedaj še ni odgovoril na angleško vprašanje glede njegovega naziranja o evropskem miru. Nasproti temu pa more Liga narodov razpravljati glede vprašanja o opustitvi sankcij proti Italiji in sicer v smislu, da bi bilo brez vsake hasni še nadaljevati s finančnimi in gospodarskimi sankcijami, iker se je italijanska armada polastila Aibesinije.
Angleška vprašalna listina, katero je angleški poslanik v Berlinu sir Eric Pliipps 7. maja izročil v nemškem vnanjem uradu, vsebuje vprašanja, da bi si Hitler, ako bi na nje odgovoril, v mnogih ozirih vezal roke v svoji vnanji politiki do Avstrije. Poleg tega pa angle-
Tako zanimivega romana kot je 44GRAD HUBERTUS" že dolgo ni bilo v Glasu Naroda. Roman je spisal slavni nemški pisatelj LUDWIG GANGHO-FER. Glas Naroda je nedavno priobčil njegov roman "SAMOSTANSKI LOVEC", ki je vzbudil splošno zanimanje.
"GRAD HUBERTUS" po lej>oti in zanimivostih 'visoko prebega 11 Samostanskega lovca". Danes je izšlo prvo nadaljevanje. Kdor bo prečital pet nadaljevanj, bo nestrpno čakal nadaljnih razvojev.
Torej pričnite citati danes roman 'GRAD HUBERTUS'.
REPUBLIKANCI SO Z DELAVSKO PLANKO USTREGLI BARONOM
STRELJANJE ZA 4. JULIJ PREPOVEDANO
Z ozirom na odredbo župana La Guardia, da na Dan neodvisnosti 4. julija ni dovoljeno streljati in spuščati raket, naj-fcrže ne bo poškodib ali pa celo smrtnih slučajev. Doslej je i>ri proslavi tega dne bilo mnogo smrtnih slučajev in posebno med otroci.
POLITIČNI NEMIRI V CRN1G0RI
BEOGRAD, Jugoslavija, 29. junija. — V soboto zvečer je bilo v krvavih političnih nemi-rfli v Črnigori ubitih 8 oseb in 30 ranjenih. Največji izgredi so bili na Cetinju. Vsi mrtvi so kmetje. Izgredi so sledili nim protivladnim demonstracijam na Cetinj'u.
ška vprašanja ne ugajajo nemškim nazijskim voditeljem, ker so po njihovem mnenju "žalji-va", kajti minister Eden je mod drugim Hitlerja tudi vprašal, ako je v položaju, da misli, da more mednarodne pogodbe, ki jih namerava skleniti, tudi držati. Ponovni uradni in ne-urajdni opomini, ki so postali posebno glasni prve dneve Li-ginih posvetovanj v juniju v Ženevi, so na Wilhelmstrasse zadeli na gluha ušesa in sedaj angleški vladni krogi že dvomijo, ako bo Hitler na vprašanja sploh odgovoril.
V nedeljo popoldne je v tajniški urad Lige narodov dospela italijanska spomenica, ki se nanaša na položaj abesinske-ga vprašanja.
GOSENICE V ONTARIO
STRELA UDARILA V PATE ZEV GRAD
GRAD GANDOLFO, Italija, 29. junija. — Strela je udarila v papeževo poletno bivališče, grad Gandolfo. Nastal je požar, ki je napravil nekaj sto dolarjev škode.
Papež bo v torek prišel iz Vatikana na grad Gandolfo, kjer bo ostal skozi poletje.
TORONTO, Ont., Kanada, j J 28. junija. — Gozdne gosenice so .se pojavile letos v posebno velikem številu. Že nekaj let posebno napadajo javorjevo drevje, pa tudi breze. Letos pa so se tako pomnožile, da jim javor in breze ne zadostujejo več ter so se lotile poljedeljskUi sadežev.
Okoli Fort William in Port Arthur so Ikdbilice že »pustošile 100 kvadratnih, milj, okoli 8000 kvadratnih milj pa okoli North Bay in Sudbury.
ZI0NCHEK JE POBEGNIL IZ SANATORIJA
Na izprehodu je preplezal visoko ograjo. — • Stražniki ga zaman zasleduje! jo. — Poslanec je izginil v gozdu.
TOWSON, Md., 29. junija. — Marion A. Zionchek, poslanec iz Seattle, Wash., ki je s svojimi neumestnimi dejanji zadnje čase zbudil veliko zanimanje, je pobegnil iz Sheppard Pratt umobolnice, ko je bil na vsakdanjem iapreliodu po vrtu ter je preplezal 8 čevljev visoko železno ograjo. V bolnišnici se je nahajal od 23. junija-
Zionchek je bil brez klobuka in jopiča z drugimi bolniki, ko je naenkrat stopil iz vrste svojih tovarišev. Predno mu je bilo mogoče ubraniti je splezal na ograjo in se na drugi strani ravno tako naglo spustil na tla. Stražniki so ravno tako hoteli preplezati ograjo, pa je niso mogli ter so nato stekli za njim skozi vrata. Zionchek pa jim je ušel in izginil v gozdu.
Uprava umobolnice je naznanila, da Zionchek na sipada med nevarne bolnike. Obnaša se mirno in se rad razgovarja z drugimi bolniki.
Ravnatelj umobolnice dr. Arthur E. Pattrell je rekel, da i-Jma Zionchek modre hlače, belo srajco in tennis čevlje.
Kmalu zatem je nek lastnik bencinske postaje naznanil, da je videl takega človeka, ki se je z nekim drugim peljal v avtomobilu. Vsa policija v okolici je dobila naročilo, da išče Zioncheka.
Drevje okoli bolnišnice, ikjer se nahajajo Dionnejeve petor-čke, je popolnoma oibjedeno.
naroČite se na "glas naroda", največji slovenski dnevnik v 7dr DBŽAVAJL
PITTSBURGH, Pa., 29. junija.—Philip Murray predsednik odbora za industrijalno delavsko organizacijo, je danes izjavil: — Ko smo prečitali izjavo jeklarskih mogotcev, da se bodo z vsemi silami borili proti organiziranju delavcev v industriji jekla, nam je bilo takoj znano, da so kapitalisti sestavili takozvano delavsko planko v republikanski platformi.
PIJ XL JE
OBISKAL ___GROBNICO
Na grobu sv. Petra je dolgo molil. — Izbral si je prostor za svojo grobnico.
VATIKAN, 21). junija. — Papež Pij XI. je na predvečer I>raznika sv. Petra obiskal grobnico svojih prednikov pod baziliko sv. Petra ter si je izbral prostor za svoje zadnje počivališče.
Papež, ki je bil nedavno star 7i) let, je dolgo časa klečal in molil na grobu sv. Petra. Ta obisk je zelo značilen, kajti o Veliki noči jo papež izrazil mnenje, da ne bo več dolgo živel.
Samo nekaj visokih cerkvenih dostojanstvenikov je spremilo papeža v grobnico. Pred grobom sv. Petra je blagoslovil palije iz ovčje volne, ki jih nosijo nadškofi. Nato je stopil v prostor, kjer se nahaja cela vrsta krst. Ogledal si je predvsem krste svojih neposrednih prednikov papež Benedikta XV., ki ga je posvetil v kardinala, in papeža Pija X.
Pred petimi leti je papež na istem mestu rekel: 4'Nekega dne bom tudi jaz na tem kraju našel sladki mir."
MOSKVA-VOLCA PREKOP
MOSKVA, Rusija, 25. junija. — Razstrelbe z dinamitom so privedle Moskvo za korak bližje k sovjetskemu cilju, aa postane Moskva pristanišče za pet morja.
Zemljo, ki je zadrževala Volgo, so inžinirji razstrelili in voda je pričela teči v kanal, ki bo vezal Moskvo z Volgo.
Inžinirji so izvršili 28 raz-strelb blizu Ivankova, 80 milj severno od Moskve. Voda je tekla po kanalih iz cementa do velikanskega jeza in je napolnila velik rezervar.
Pog-lavitni del 80 milj dolgega prekopa še kopljejo. .Prekop bo dogotovljen do pomladi 1937, ko bodo prve ladje iz Kas-piškega, Baltiškega in Belega morja plule po kanalu v reko Moskvo mimo KLre^ja.
— Oni imajo za boj proti nam na razpolago na milijona dolarjev, dočim znaša naš sklad samo petstotisoč dolarjev. Toda denar ne pride vpo-štev, pač pa delavska odločnost, — je rekel Murray.
Kapitalisti predbaei vajo Murvayevemu odboru, da skuša jo jeklarje organizirati ljudje, ki niso v nikaki zvezi z industrijo jekla.
Nadalje je rečeno v Murra-vevi izjavi: — Jeklarsiki baroni so s svojimi pozivom proti organiziranju le .potrdili tistoj --kar je povedal predsednik F. D. Roosevelt v svojem sprejemnem govoru v Philadelphi-ji. Predsednik je rekel, da nekateri gospodarski mogotci
i-
prav radi govore o privatni i-nicijativi, toda si tem mislijo le privatne interese. Za svojo največjo dolžnost smatrajo o-ropati delavce ustavnih držav Ijanskih svoboščin. Jeklarski baroni se navidez strinjajo s kolektivne mpogajanjam, v resnici imajo pa povsem svojevrstne pojme o klektivnem pogajanju. Po njihovem mnenju morajo imeti pri pogajanjih le kapitalisti odločilno besedo, dočim je pa našem mnenju treba pri vsakem pogajanju dveh strank.
PESEK0GR0ŽA AVSTRALSKO MESTO
SYDNEY, Avstralija, 28. junija. — Rdeč in rumen peščeni t prah, ki prihaja iz osrednje Avstralije, preti, da zakrije bogato rudarsko mesto Broken Hill v Novem Južnem Walesa. Pesek že več let obkoljuje Broken Hill in prebivalci so že izpraznili več hiš, ki že deloma tiče v pesku.
Hiše izven mesta obdaja 8 čevljev visoka železna okraja, da so zavarovane pred peskom. Zadnja leta pa se je pesek pri mnogih hišah nakopičil do vrha ograja in skozi pesek so izkopali predore.
Nekateri prebivalci so podrli hiše in jih postavili bližje središču mesta.
Veliko dirkališče, ki je bilo ponos Broken Hilla, so prenesli na drugo stran mesta, in staro dirkališče je sedaj pokrito s /peskom.
Južno od mesta je mogoče videti visok peščen na^ip, ki sei s!koro vidno pomika proti me-
istn
i
OGLAŠUJTE M "GLAS NARODA'*

miri m
f ^vžLzztLžr* i	f\j a o vr a A	to n
I ::: H	VJTJLiXJLO JL^ itiJLVKJ JLrXX.	f »—siSbC"- I
I Za New York celo leto . $7.00 I	^ — r mmmm m w	g and legal Hobdays,
8 Za inozemstvo celo leto $7.00 j „ ^, , .__.	1 75,000 Readers.
, ......MBiniaf	List slovenskih delavcev v Ameriki.	L«
TELEFON: CHelsea 3—1242	Entered as Second Class Matter September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 152. —Stev. 152._- NEW YORK, TUESDAY, JUNE 30, 1936—TOREK, 30. JUNIJA, 1936	VolumeXLIV. — Letnik XLIV!
"GLAS VAR0D7
New York, Tuesday, June 30, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.83.
m
a i r
Prank Sakaer, President
"Glas Naroda*
<▲ Corporation) Owned and Published bj BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
«v
L Benedlk, Treaa.
Place of business of the corporation and add: tiff West 181b Street, Beroogh ef Manhattan
of store officers: New York City, N. Y.
GLAS NARODA" (Voice ef the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Ea celo leto velja ta Ameriko In
Kanado .....................$6.00
Ea pol leta....................$3.00
Ea get rt leta ..................$1.50
Za New York ca celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narofcikov, prosimo, da *e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.

Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemSl nedelj in praznikov
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y.
__Telephone: CHelsea 3—1242
predsednikov govor
Govor, ki ga je Imel predsednik Roosevelt v soboto v Philadelphiji, ni bil strankarsko političen govor v strogem zmi-^lu 'besede.
Narodna 'konvencija republikanske stranke se je vršila v mesfcu, kjer je zboroval kontinentalni kongres, kjer je zvon svobode in kjer je bila sestavljena ameriška ustava.
Predsednik Koosevelt je zahteval, naj se zopet oglasi zvon svobode, da bo zamogel ameriški narod ohraniti tiste po-liiične in gospodarske svoboščine, za katere sta se borila Washington in Jefferson.
Leta 1776 je bil naperjen boj naroda proti tiranstvu politične av tok raci je, pri rojalis'tom osemnajstega stoletja.
Danes so pa na vrsti rojalisti gospodarstva, ki grade svoje dinastije iz brezprime mili gospodarskih uspehov zadnjih 150 let.
Za preprostega človeka, za delavca in farme rja, ni v tem sistemu nobenega iprostora.
Roosevelt je izrekel vse pri-znajije privatni inieijativi, ki je pa h' toliko časa dobra, dokler ne začne steza ti rok po vladni kontroli. Vlada namreč ni nikaiko mehanično orodje.
V svojem govoru je večkrat posredno dotaknil najvišjega sodišča, imenoval ga pa ni po imenu in ni kritiziral njegovih zadnjih razsodb.
Govor je bil v splošnem zmeren. Predsednik ni temeljil svojih izvajanj na strankarsko politične principe, pač je pa dal park rat celo nasprotnikom lidkaj ipriznanja.
Besede, ki jih je govoril v soboto predsednik, niso bile namenjene delegatom in članom demokratske stranke, pač pa celemu ameriškemu narodu.
— Svolboda je nedeljiva celota, — je dejal predsednik.
__Ako priznavamo povprečnemu volilcu na volišču enaiko
pravico, mora. imeti enako pravico tudi v gospodarskem življenju.
S ponovno obsodbo prvi legi ranega rajzreda in s pozivom na narod, naj se mu pridruži v borbi za vzdržanje demokracije, je zaključil svoj govor Franklin D. Roosevelt, prvobori-telj 'New Deala" in predsedniški kandidat demokratske stranke v letu odločitve 1936.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.	>
V JUGOSLAVIJO
Za S 2.60 .................... Din. 100
$ 5.00 .................... Din. 200
S 7.25 .................... Din. 300
$11.75 .................... Din. 500
$23.00 .................... Din. 1000
945.00 ...............«... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.00 .................... Ur 100
$ 17.50 .................... Ur 200
$ 43.00 .................... Lir 560
* 83.00	Lfr 1000
$105.00 .................... Lir 2000
$245.00 ...................''Lir 3000
KEB BB O ENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPBEMEMB1 GOBI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo 5.— morate poslati........................$ 5.75
$10.— " " .......................$10.85
$15.— M " .......................$16.—
$20.— M " ........................$21.—
$40— " " ..................$41.25
$50— " " ........................$51.50
Prejemnik dobi > starem kraju lcpla&lo t dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
21« VEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
... . |»r.-. —r - , ~ ■ • M-„ -m ■ i " i •
Vffsššt

Schuyler Lake, N. Y.
Priloženo pošiljam naročnino za nadaljno polovico in vabim vse Slovence od blizu in daleč na piknik, katerega priredi Parmarsko Samostojno Podporno društvo v Fly Creek, N. Y., na dan 4. julija. Vstopnina je 25c. Za dobro zabavo skrbi odbor.
S pozdravom!
Apolon i a Kovic.
Barberton. O.
Kruta smrt je zopet posegla med nas slovenske priseljence v Barbertonu in nam ugrabila dobro znanega rojaka Johna Otoničarja. Ta žalostna novica nas je tembolj iznenadila, ker je pokojni podlegel komaj po pardnevni bolezni. Teden dni pred smrtjo je še delal v co-varni Columbia Chemical, kjer je bil zaposlen že dolgo vrsto lot. Nenadno so mu jo pa pojavila bolozen v grlu in to ga jo spravilo v prerani grob.
Pokojni jo za vedno zatisnil svoje oči zvečer 22. junija iri pokopan je bil na pokopališču sv. Križa. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev Srca Jezusovega in nato do zadnjega počivališča, kjer počiva že veliko število naših priseljencev. Na zadnji poti ga je spremilo tolikšno število sorodnikov, prijateljev in znancev, da jo bila udeležba tako velika, kakršnih je malo pri pogrebih. Pokojni John je bil kot dolgoleten priseljenec v naselbini dobro poznan in zato ga bo marsikdo pogrešal. Bil jo član dveh podpornih organizacij, namreč: društva sv. Jožefa KSKJ in samostojnega1 društva "Domovina" v Barbertonu. Daljo je bil.član lovskega kluba in v resnici je bil strasten lovec in tudi dober strelec.
Zadnjič, ko nas je obiksal u-rednik Mr. Terček in so mu lovci omenjenega kluba napravili družaben večer, je bil pokojni John še zdrav in vesel med nami in bil poln živahnosti. Kdo si bi mislil, da se bo v tako kratkem času ločil za vedno od nas Žalostno je to, toda sprijazniti se moramo z mislijo, kajti vsi smo na isti poti. Star pregovor "danes meni, jutri tebi" še vedno drži, in nič no vemo, kje nam bo smrt presekela' živi jonsko pot.
Pokojni je bil zelo vnet delavec za organizacijo in pred smrtjo je bil član Ameriške Delavsko Federacijo, v kateri so vključeni lokali organiziranih delavcev v tovarni Columbia Chemical Co.
V Amerika je prišel pred tridesetimi leti. Doma je bil i? Slemena) na Blokah. Star je bil šele 48 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Mariano in troje otrok v starosti od 8 do 17 let, Dalje zapušča v Ameriki še dve
M me. BRUNSGHWIGG
voditeljica ženskega gibanja v Franciji ter prvoboriteljica za ženske pravice. Min. predsednik Leon Blum jo je pozval v svoj kabinet, kjer je namestnica prosvetnega ministra. 1
sestri, v starem kraju pa mater in štiri brate.
Naj mu bo lahka ameriška gruda, ki ga krije v hladnem grobu. ( Prizadetim izrekam svoje sožalje.
V zadnjem dopisu sem omenil glede štrajkov v tovarnah: Diamond Match Co., Pittsburgh Valve & Fitting division Pitcairn Co., Ohio Maich Co., v Wadsworthu in Ohio Box vamah so delavci še vedno na stavki in do sporazuma ni še Board v Rittmanu. V teli to-prišlo. Dalje so pa delavci tudi za-štrajkali v tovarni Bab-coek & Wilcox. V tej tovarni izdelujejo parne kotle in druge železne in jeklene produkte. To je v Barbertonu največji štrajk, kar so jih delavci zapo-čoli zadnje dni, ker prizadetih je okrog 2 tisoč delavcev. Pogajanja se vršijo datn za dnem in je upati, da bo v kratkem času prišlo do sporazuma in da ee bodo delavci zopet vrnili na delo.
Parkrat je prišlo do nesporazuma tudi v tovarnah: Seiber-ling Rubber Co., in Seiberling Latex Products Co., toda spor se ni toliko razvil, da bi prišlo do pravega štrajka. Za delavce torej toliko tem bolje, ali to je °jpaka, kjer se na hitro sporazu-mijo, tam jo navadno kar vsak teden kakšen "trubel". Delavci niso dosegli, kar so zahtevali, vodstvo tovarne jim hoče pa še tisto odvzeti, kar so dobili.
Neštetokrat sem že čul ljudi, ki se pritožujejo nad strajki, ki se ponavljajo dan za dnem. Vsled tega je prizadeta trgovina in ljudje žive v nekaki negotovosti. Tudi delavci se pritožujejo dan za dnem, najbolj pa tisti, ki so prisiljeni zaštraj-kati.
Kdo je temu kriv, je prav lahke uganiti, istotako pa tudi večina delavcev ve, kako bi se na lahek način vse uredilo, toda do tega ne more priti, ker se tisti noče ukloniti, ki bi se moral.
Kdor hoče izvedeti več podrobnosti o stanju delavcev v raznih industrijah, naj pride v stik z enim in drugim in naj povpraša o delu, o zaslužku itd. pa bo kmalu dovolj poučen, čemu -se štrajk i nadaljujejo.
Kongres nima skoro nobene moči več, da bi kaj prida ukrenil vi prid delavcem. Istotako so skoro brez moči v tem ožini zastopniki postavodajnih skupščin v posameznih državah. Kadar kaj ukrenejo ti zastopniki v vladi, dat bi bilo v prid revnejšemu delavskemu sloju, razna sodišča potem zavržejo. Delavci, ki s pomočjo štrajkov pridejo do svojih pravic, so pa zopet podvrženi drugim neprilikam, ki jih tlačijo, da končno zadovoljstva no morebiti in zato pa tudi ponovno izbruhnejo štrajki.
Kadar delavci dosežejo višjo plačo, se jim takoj vse potrebščine podražijo. Podražijo se pa tudi onim, ki niso dobili nikakega poviška. Tukaj je torej točka, pri kateri se je treba ustaviti in jo preštudirati, zakaj pride do sovraštva in zavisti. Delavce, ki -so dobili po-višek, začnejo priganjati in jim črmdalje potiskati več dela, kajti družba hoč« ujeti nazaj, kar je primaknila delavcem. Torej s poviškom plače so delavci v največ slučajih iztisnjeni še bolj v tarkozvane znojil ice. Tukaj je torej glavna prevara delavcev. Dosegli so po-višek. toda svoje izmučeno telo so izpostavili še večjemu pritisku, zato ni čuda, ko ču-jemo od dne do dne in bomo culi tudi v bodoče, kako smrt kosi med delavci v raznih industrijah.
Ne bom trdil, da je kaj drugega važnejše, za kar bi se delavci potegovali, kakor je plača. tTbda marsikdo bo rekel:
"Vrag naj vzame še visoko plačo, če me hočejo pa pri delu zadušiti." Torej ni nič manj važnejše potegovati se, da se odpravijo znojnice in da bo vsak imel tako delo, da ga bo lahko opravljal.
Poleg težkoč, ki jih ima delavec pri delu in kjer nekolike več zasjuži, je pa izpostavljen še zavidanju in nevoščljivo^ t i tovarišev, ki manj zaslužijo. Ako se hoče vse nesporazume in zbadanja med delavci odpraviti, mora priti v vsakem industrija 1 nem okrožju do tega, tla bodo plače tako urejene, da ne bo nihče premalo plačan. Tisti skupini delavcev, ki so prikrajšani, bi se moralo pomagati, da toliko doseže, do kolikor je upravičena. Plače bi morale iti enakomerno navzgor in potem ne bi nihče oporekal, da so še življenske potrebščino tudi njemu podražilo, plačo in zaslužek pa isti ko poprej.
Izjeme med delavci bodo pa tudi v bodoče v tem, da tisti ki opravljajo tako delo, ki ga vsak ne more opravljati, bodo vodno imeli višje plače. Istotako tudi rzučeni delavci, ki so se morali leta in leta učiti in vstrajati za<nizko plačo, in tisti, ki so morali potrošiti mnogo denarja za učenje. Takih delavcev so ne more zavidati za visoko plačo in v tem ozira ne bi smelo biti tudi nevoščlji-vosti.
Kar so pa tiče takozvanih znojnie, smo pa ba'š priseljenci mnogo 7>ripomogli do njih. Prva leta si je vsak mislil, da bo tukaj ostal par let in v ter par letih je skušal zaslužiti kolikor mogoče več. Nešteto jih poznam, ki so bili zadovoljni z majhno plačo, 'samo da jim je dail poslovodja več ui? dela, pa je bilo "allright". V neki tovarni so je skupina delavcev dogovorila, da bo delala za manjšo plačo na uro, samo ako jim da delovodja več ur dela. Delovodja je toni "naprednim" delavcem takoj ustregel, ker jim ni bilo mar. ako še trava raste v Ameriki, ko njih več tukaj no bo.
Te vrsto priseljenci so odšli nazaj v staro domovino, mi smo pa še vedno vp rožen i kot trpini in smo se že vsega naveličali, najbolj pa dolgih delovnih ur. ki nam krajšajo živ lj°nje in izpodjedajo zdravje.
Pozdrav!
Frank Troha.
Naši v Ameriki
! ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM I NAKttATKO N A DOPISNICI ! SPOBOCE SLOVENSKE NOVI-1 CE IZ NASELBINE.
Peter Zgaga j
NOVICE, KI JIH NI NA PRVI STRANI
V	torek 2o. junija je gradui-ra'la na višji šoli Washington Irving v New Yorku Miss Elizabeth Pintar, stanujoča na 531 East 5th St., N. Y. C. Ona je hčerka slovenskih starišev Mr. in Mrs. Avgust Pintar. — Čestitamo !
★
Nick Kramer iz Alimeka, Mich, je bil obsojen v zapor od enega do petih let, ker je do smrti j K) vozil nekega delavca s svojim avtom. Ko se je zgodila nesreča, je Kramer pobegnil z lica mesta, kar je bilo zelo obtežilno zanj.
*
Joseph Marušič, čigar dom je v Duluth, Minn., je bil aretiran, ker je krošnjaril z raznim
blagom brez licence.
★
V	Springfieldu je umrl John Langiis, star 78 let. Pokojnik zapušča sestro v Nemčiji, dva ali tri nečake z imenom Novak in nečakinjo Rozo Novak nekje v Monta'ni.
*
Umrl je v mestni bolnišnici v Clevelandu rojak Peter Volk, ki jo stanoval pri svojem bratrancu Štefanu Previc. Star je bil 45 let. Doma j«' bil iz vasi Suhorje, fara Košana na Notranjskem.
Nči Ely, Minil., so se vršile ožje volitve med J os. A. Koša-kom in W. P]. Stairkmanom, kandidatoma zy "township supervizorja", ki sta pri rednih volitvah v zadnjem marcu dobila enako število glasov, vsak po 1)1. Pri ožjih volitvah
jo Košak propadel.
★
V	Keewatinu, Minil., jo umrl John K. Rebro vir v starosti 4$ let. Zapušča ženo in tri otroke.
Začnite citati v današnji številki roman "Grad Hubertu s".
iscem sestro —
AMALIJO STRUMBEL iz vasi Hudejga pri Trebnjem na Dolenjskem. Pred leti se je nahajala 'v Cleveland. Ohio. — Vzrok pozvedovanja je važna zadeva. Ako je komu izmed rojakov znan njen naslov, naj mi ga blagovoli sporočiti, če pa sama čita, naj se oglasi svojemu bratu:
LADISLAV DIM Box 1595, Kirkland Lake, Ont., Canada.	(3x)
Na prvi strani jih ni, zdi se mi pa, da bi bile primerne za mojo kolono.
Niso nič posebnega, pa so zanimive, ker oči t njej o, kako se svet meša in vrti.
V	Oak Park, 111., je stopil v banko postaven možak in rekel, naj mu izmenjajo bond, ki so mli ga poslali iz Washingtona kot vojaški bonus.
—	Vaše ime' — ga je vprašal uradnik.
—	Mr. Bonus. Mr. John Bonus.
Uradnik se je pomilovalno nasmehnil, misleč, da se možak šali ali se mu je pa v glavi zmedlo.
Z raznimi listinami je pa dokazal, da je njegovo pravo ime zares John C. Bonus in da je bil začasa svetovne vojne sani-tcjec v ameriški armadi.
Večkrat se sliši: — Če bi morali vsi kralji, cesarji, ministri in diplomati v prve strelne jarke, bi kmalu ne bilo nobene vojne več.
S to trditvijo bi se dal primerjati slučaj R. J. Cochrana, guvernerja države Nebraske.
V	mestu Bavard so občinski očetje že dolgo let prosili državno oblast, naj jim razširi most, vodeč preko male reke.
Nobena prošnja ni bila uslišana. Vse so bile zavrnjene.
Nedavno se je vršila v Ba-vardu velika svečanost, ki se je je udeležil tudi go ve r ne r R. J. Cochran.
I'delezenci parade so se morali peljati preko mostu. Nastala jo silna gneča. Governer-jev avtomobil je bil na mostu celo uro. Vročina je bila strašna. Governor je prestajal grozne muke.
Po preteku enega tedna je državna oblast poslala občini potreben denar za razširjenje in popravo mostu.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsied naSe d6lgo-ietne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in liar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno Se dobi iz Washington:* povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovati.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TraiVel Bureau)
21b West 18th Street New York, N. Y.....


Saj greste sem in tam v kino, kaj ne ?
No. jaz ne grem. Navzlic temu .sem pa že dosti čital o raznih igralkah, posebno o Jeani Harlowi in Oarli Lomlbardovi.
Ali veste, čemu ti dve igralki tako ugajata gledalcem ' Ne veste, kaj ne /
Dr. \Y. A. Niclioll, zdravnik v Beverley Hills, Gal., je pa povedal, čemu.
— Vsaika dobra igralka, — je rekel učeni zdravnik, — je psi-hogenični ali psih omet ričn i 'pojav, ki ima psihom^trični na-j sprotni magnetizem ali pa psi-hogeničui aktivni magnetizem.
Sedaj menda veste, kako je s to stvarjo.
Jaz sem desetkrat preči tal, pa ne vem in mi ni prav nič žal, če ne vem.
August Costa bo moral še najmanj dva meseca sedeti v okrajni jetnisniei .v Oakland, Cal.
Zaradi neke sleparije na volišču je bil obsojen na sest mesecev j(M*e.
Ker se je pa v zaporu dobro obnašal, ga je hotel sodnik po štirih mesecih;pomilostiti.
—	Kaj pa si po poklicu? — je vprašal sodnik.
—	Brivec sem, ■— je odvrnil Costa ponosno. — Edini Človek v jetnisniei. ki zna briti in striči lase.
—	To je pa nerodno, — se je zamislil sodnik. — Veš <kaj, boš •pa še dva meiteca ostal v zapora, da boš eneg»a ali dva svoja tovariša naučil svoje brivske umetnosti. - - .
Dopisi.
"GLAS NARODA"
New York, Tuesday, June 30, 1936
THE LARGEST SLOVENE DA1LJ IN UJ3&
O i KRATKA DNEVNA ZGODBA
KSAVER MEŠKO;
OB ŠUMENJU BREZ
MODRAS V KLOBUKU
Nevarno zgodbo z modrasom je doživel kmečki sin Sebasti-jan Toriano iz St. Leonarda pri Merami. Po nedeljski maši se je mladenič razgovarjal z drugimi vaškimi fanti, pri čemer je sedel na starem zidu poleg pokopališča. iSvoj klobuk je položil poleg se^f. Ko je hotel pol ure jjozneje oditi in je pograbil klobuk, je planila iz njega skoraj pol metra dolga, kafea in ga pičila v roko.
Sreča je hotela, da se je bil fant nekoliko dni prej pri sekanju dreves v gozdu nekaj ranil v prste in je imel roko obvezano, kača pa je bila ugriznila bas v obvezo. Obvisela je na njej in so jo Torianovi tovariši takoj ubili. V klobuk je bila splezala menda zavoljo tega, ker imajo kmetje v trli krajih navado, <Ia čistijo klobuke z razrerlčenim mlekom in jo je privabil mlečni duh. Po ti*n dogodku so ostanek starega zidu podrli, pri tem ga so odkri-j li se drugega modrasa, ki so ga!
USODEPOLNA GOSTIJA
Skupina uslužbencev je priredila v Ujpešti ribjo pojedino, po gostiji pa veseljačenje ob pivu in viilu. Okrog polnoči .-o se tramvajski uslužbenci zidane volje vračali proti domu Na motorni brod, ki prenese do 40 potnikov, se je vkrcalo 70 ljudi, kar je bilo odločno preveč.
Ob prepevanju pesni in zbi-janju sal je brod odrinil od brega. Bil je že sredi vode, ko je neki gost opazil, da ima brod luknjo, skozi katero vdira voda. Obvestil je o tem družbo, ki je zaradi vinjenosti izgubila razsodnost in se je kompaktno zbrala na drugem koncu vozila. To je postalo usodno. Brod se jo nagnil in začel potapljati, ter je bil kmalu pod vodo. Večina izletnikov ni znala plavati in je bila v strašnem položaju. Na bregu reke so ljudje videli nesrečo in pozvali na pomoč gasilce in vojaštvo, ki je dalo na ra-zpolago 24 čolnov. Vso noč so žarometi razsvetljevali reko. reševalci pa so lovili utoi^ljence. Do tretje ure zjutraj sr> potegnili iz valov sedem trupel, 7m-grešajo pa še vedno 20 oseb, med njimi brata slovaškega politika Rev. Hlinke.
Po nesreči je reka sama naplavila na breg pet žrtev, 17 ljudi pa so živili rešili iz vode. Med mrtvimi je tudi aranžer izleta, blagajnik društva tramvajskih uslužbencev Kaspar Horvath. Ko je družba prišla na brod, je opozarjal povratnike, naj enakomerno obtežijo vozilo, da se ne zgodi kaj neprijetnega. Toda nihče ga ni poslušal in tako je nastala katastrofa.
- L. Ganghofer:
Grad Hubertus
:: R o m an ::
1. POGLAVJE
Začnite citati v današnji številki roman "Grad Hubertu s".
ROOSEVELT V ARKANSASU
Zatohel in soparen je bil vroči popoldan nad gorskim gozdom. V bukovju in javorju ni vztt-opetal niti en list. V temnili smrekah, ki so osamele stale med svetlim listovjem, se ni ganila niti ena vejica in niti en vrli se ni zamajal.
Iz globoke doline je od časa do časa zazveni I nejasen zvok, težko ozračje je pridušilo vsak zvok v nedoločnem šumu. Drugače ni bilo nobenega živega glasu, niti enega ptičjega klica v širnem gorskem gozdu. Le zdaj pa zdaj rahel šelest, kadar je padala suha veja skozi listovje.
V tej tišini šum lahkega koraka. Na globoki stezi med sončnim listjem se je zasvetila bela obleka. "Gnndi?"
To vprašanje je zazvenelo po tihem gorskem gozdu kot jasen glas srebrnega zvona. Le kratko molčanje kot da prisluškuje vpraševalka odgovoru, nato žuboreč smeh in izza nekega vinka se je pojavila na stezi vitka dekliška postava. Nežno telo je bilo oblečeno v dehtečo •etno oblačilo, ki bi bilo seveda primernejše za kak doibro oskrbovan park kot pa za divji gorski gozd.
Neodločno se je ozrla po gozdu, nato v globino, si odločno prikimala in se nasmejala.
-'Tukaj o^tanemi!" Klobuk in sončnik sta s frčal a v mah, sama se je pa zleknila na podnožje orjaške bukve, ki je s široko razprostrtimi vejami obsenčevala prostor ter se naslonila na drevo. Blesteče se je odražala bela postava s svojimi finimi Črtami na zelenem ozadju. Izpod rofba oblačila so pogledovale ozke nožice, katerih lične čevlje je bilo ostro kamenje zelo poškodovalo. Med kratkim, fino nagubanim rokaveem ter visokimi bledožoltimi usnjatmu rokavicami se je kazal ozek trak rožnate roke. V hitrih dihih, katerih vsakega se je zdelo, da uživa kakor sladko okrepčilo, so ,c dvigale m spuščale mlade prsi. Kot cvetlici, ki jo žeja na soneu, se ji je povesila glavica na ramo. Ozek, • »lemenit obraz, zdaj seveda žareč ko škrlat, obrobi jen s popolna to svetlimi lasmi, katerih sproščeni kodrci so se bleščeče sved-rali okoh čela Otroške ustnice odprte in trepetajoče pri vsakem dihu. Dvoje velikih modrih oči, svetlejših kot-je modrina vijolice, temnejših od nebesne sinji ne in tako radovednih, tako čudečih se, žarečih v vedri življenjski radosti.
Ko je iskala senee, so bile te smehljajoče se oči zgrešile tablico, prtitrjeno na bukovino deblo, znamenje, ki je s svojo napol preperelo podobo in z napol za'brisanimi napisom pripovedovalo, da je tukaj pred letom -mrt pretrgala življenje. Tu je počivala ona, smehljajoča se in sanjajoča v svoji sončni mladosti, in zemlja, kjer je počivala, je bila napojena s krvjo.
Ali so se temne sence, ki so obkrožale prostor, že polastile te mlade duše? Smehljaj je izginil z dekletovih ustjnic in jasna veselost r njenega obraza se je spremenila v zamišljeno resnobo. Njene oči so brez cilja zrle po gozdni vrzeli v globino, kjer j«1 med strmimi bregovi, čisto zastrto s hlapi in sončno bleščavo ležalo lepo gorsko jezero. Zdelo se je. da leže ono-stranske gore, kakor so bih« blizu, na milje daleč, vse njihove barve so se bile prelile v mo-lno sinjino, gladka vodna gladina je bila videti kakor togo napeta zida in kot dolgi razporki so bile brazde, ki so jih bili zorali po jezeru p loveč i čolni.
Zdaj je zletela temna senca po jezeru. Težka oblačna krogla se je bila nakopičila pred soncem. ki je bilo že blizu slemena zapadnih gora. Vsa pokrajinska slika se je na mah spremenila. Zdelo se je, kot da bi se bilo jezero dvignilo iz brezdanje globine, ves njegov sij in blesk je bil ugasnil. Kakor ogromen, zamolklo zelen in mračen smaragd se je širilo mirno vodovje med temnimi in otožno harvanimi skalnimi bregovi, ki so se hipoma vid"li še bliže. Mračna senca je šinila po gorskem gozdu, rnhel šepet so j.' prebudil v vseh listih, vrhovi in veje smrek so se začeli nalahna poziba-hava'ti in nenadoma, kakor zbudi usodna vest brezskrbnega zaspanca, je s hrumečim buhom zletel veter skozi širni gozd. Toda takoj je bila zopet globoka tišina. Le daleč v ozračju je še brundal mrmrajoči glas.
Samotarka -e je prebudila iz svojih raztresenih misli ter se ozrla s preplašenimi očmi o-koli sebe. na jezero, ki ga je že kodrala mreža--finih črt in v nebo. ki se je (pričelo s hitro se podeči m i oblaki preplezati. Njen glas je skrbeče zvenel, ko je napol vzravnana zaklicala proti stezi:
"Teta Guiidi?"
DALJE PRIDE
Na svojem potovanju ,po južnih državah je imel predsednik Roosevelt več govorov. Slika nam ga predstavlja, ko je govoril v Little Rock, Arkansas. Poslušalo ga je nad trideset tisoč oseb.

LEPOTNO TEKMOVANJE VASI.
Zakaj bi prirejali vedno samo lepotna tekmovanja žensk, otrok, psov in mačk ? Neki Francoz, ki je potoval daleč po svetu, je organiziral v svoji deželi sedaj tudi lepotno konkurenco vasi. Pravi, da se posebnosti neke dežele kažejo v veliko večji meri v njenih vaseh nego mestih, zato bi morali potovalni vodiči v bodoče pokazati tujcem ne samo .mest, temveč tudi najlepše in najznačilnejše vasi.
Na Francoskem so jih sedaj že odbrali in bodo odslej v programu vseh potovalnih družb. Med temi vasmi je najmanjša občina na Francoskem, Gerbe-rov, v department!! Oise, kjer živi samo 92 duš. Dalje je med najlepšimi francoskimi vasmi tudi prastara vas Beaumont, ki so ji kamenite hiše razmeščene v obliki teras. V Alzaciji sta posebno lepi viničarski vasi Kaysenberg in Ribeauville. Posebno nagrado francoskega turi ngkluba je prejela baskiška vasica Kspelette, ki jo je proslavljal že Pierre Loti.
i
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne Kotel biti z Mayem vt "Padišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
IZ BAGDADA V STAMBUL	Izdajalec; Na lova; Spet n- divjem zapadu;
4 knjige, s slikami, 627 strani	Rešeni milijoni; DediCL
Vsebina: ,
Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti;
Na begu v Goropa; Družba En Narr	y G0R\H BALKANA
Cena ................................................4 knjige, s slikami, 576 strani
KRIŽEM PO JUTROVEM	vsebina
4 knjige. 598 strani, s slikam!	Kovač Šlmen; Zarota z zaprekami: V golob-
Vsebina:	njaku ; Mobamedauskl svetni*
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem	Cena ........................1.56
v Mekko romal; Pri Samarib; Med Jezidi
Cena ........................1.56
PO DIVJEM KITRIUSTANU	WINITOV
4 knjige, 594 rtrani, s slikami	™	8 slikami, 1753 strani
VfiBbillA •
Vsebina:	„ . « x _	»	Prvikrat na divjem zapadli; Za Življenje;
AmadlJa; Beg iz ječe; Krona sveta; Med	indijanka; Proklestvo zlata;
dvema ognjema	Cena ........................1.56	Za dejektiva. Med Koinanči in Apačl; Na
nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana PO DEŽELI SfeIPETARJEV	Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-
4 knjige, 8 slikami. 577 strani	netova oporoka
Vsebina:	Cen« ........................* Gt
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldit;
nfjBpjBA lO Cena ........................1.5t	- „ „ .
Z t) T I
SATAN IN IŠKARIOT	4 knJfee. s nitkami. 597 strani
12 knjig, s slikami, 1764 strani	Vsebina:
Vsebina:	z medvedom; Jama draguljev; Kon-
Izseljenci; Turna Setar; Na sledu; Nevar-	*no —: Rlh- ln poslednja pot
nosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;	Cena ........................1-Si
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West Mth Street	New York, N. Y.
Pritajeno, otožno so šumele breze . . .
Ti h i ca je stopila na vrli. Glasno si je oeklehnila, zasopla, skoro zastokala. Zakaj pot se je vzpenjala strmo navzgor. Vozna cesta je bila pač zlož-nejša, a vila; se je daleč naokoli. Tinici pa se je mudilo. Dihala je težko in naglo, da so ji prsi valovile, ko se je vzpela na rob in je obstala.
Z naglim pogledom je pomerila pot po hrbu navzdol, kolikor je ni zakrival in skrival tfozd, vozno cesto, vso dolino od konca do konca, veliko belo cesto, ki je tekla po dolini kakor lep, vesel potok. Vse poljske poti, vse steze je premerila s hrepeuečim, željnim |>o-gledom.
Videla je voz, ki je hitel po dolini, bel konj j«' vprežen vanj. A je drčal nevzdržno naprej, naglo se oddaljeval. Videla je drug voz, ki je počasi lezel doli proti vasi; visoko je obložen z deskami, ki se veselo in prešerno bele v mlačnem majniškem solncu. Nikjer pa ni zagledala njega, ki ga išče plašno, hro-poneče oko, kopajoče so v solzah, ki so ji močile lice vso pot in so ji polzelo zdaj Še gosteje po zardelih licih.
"Nikjer ga ni. Ali res ne pride nikoli več?"
"Nikoli več!" jo zašunifl v brezah tih odgovor.
Zamajala se je proti bližnji brezi in se naslonila nanjo. Zakaj nog;e so ji omagovale in o-mahovale, vse telo se ji je treslo kakor v silni mrzlici.
Iz neder je izvlekla pismo, pismo z velikimi, neokretnimi pismenkami. Pred uro je 7>rinescl poštni sel.
Sama je bila doma1, prala je. vsi dm^i so bili na polju. Ni na mah umela, kaj pravi i>is-mo, ki tra je pisal Skalarjev Pavle z Rebra, njen sorodnik, Ivanov sosed. Ko pa se je zavedla vse jrrozne resnice, je popustila perilo in dom. Zdelo se ji je, da jo zaduši doma in v ozki dolinici.
Kakor bi jo tirala in suvala nevidna moč, je hitela gori po pešpoti, ki ga je po njej spem-ljala v jeseni, ko je odhajal.
Na vrhu, med brezami, naslonjena na vitko belo brezo, je razgrnila pismo. Počasi, zakaj oči so bile polne solz in misli so 'se ji mešale v bolnem neredu, je brala:
v
"Draga Tinica! V začetku I svojega slabega pisanja te pravi lepo pozdravim čez hribe in do-j line in ti čez-vode in polje podajam roko. O tej bi ti mogel sporočiti, da mi je v zimi na straži hudo ozebla. A ker si o j tem morebiti že slišala, ne pi-» šem o tem, pišem samo o drugi, <e bolj žalostni nesreči. Da ne bom dolgo govoril, ker papir je drag in še zelo majhen za tak denar, je stvar taka-le:| Ivan se je pred kakimi desetimi' dnevi prehladi! in je moral leči. Spet drugi pravijo, da je bila bolezen iz vode. ki je tukaj res pasje slaba in še malo je je. Pa naj bo kakor že hoče, stvar je taka-le, da je Ivan legel in ni več vstal. Danes popoldne smo ga pokopali. Pogreb je bil zelo lep. Pri nas doma ne bi imel nikoli in nikdar takega, še fajmošter ga nimajo, kadar umrejo. Vendar so mi j«' siromak zelo smilil. Težko je umiral. Pred'smrtjo mi je naročil, naj ti pišem in ti pošljem čez hribe in doline, čez vode in go-i re od te proklete vranice in iz) teh strašnih barak, ki piha, skoznje veter ponoči in pod ne-J vi bolj kakor skozi naš razklo-: potani in pol pod rt i skedenj, ti-! soč in tisoč pozdravov od nmi-f rajočega ženi na-vojaka. Povem ti tako med nama, da se, če bi me še kedaj kanili poslati v te poljanske krajo, rajši doma obesim; na hruško pred hišo se bom, tista je zelo močna, me bo že držala. Zelo hudo mu je bilo. da se no bosta mogla v prodpustu vzeti, kakor ste imeli dogovorjeno. Pa kaj hočemo.! je že božja volja taka. Dal m: J jo tudi lep prstan, ki ;ra naj« tebi izročim. (V so koda j vrnem iz teh poganskih krajev, ti ga prinesem, f'e pa tudi jaz tukaj poginem, ga že komu zanesljivemu izročim. Je že komanda ^ pa gremo spat. Zato ne morem več pisati, pa ludi papirja ni več. In pišem že čez ono uro. pomisli! Vsa roka me boli. Nič preveč ne jokaj, Tinica, že mora tako biti. Pozdravljam vas vse doma in pravim vsem — lahko noč. Tvoj zvesti bratranec,
Pavel Skalar."
Brez moči se ji je povesila j roka s pismom. Oči so ji za-J; plale naokoli, kakor bi v veliki stiski iskale pomoči. A je od nikoder ni bilo. Le breze so nad njo šumele v pritajenem Kočuvstvil.
Bilo je pred letom, spomladi, v mladem maju. Šla je k teti gori v goro. Pot jo je vedla mimo Smreenikove hiše. Sko-ro povsem skrita je bila liiša in vse poslopje med sadnim drevjem. In vse drevje je bilo belo, kakor z novo padlim snegom posuto, tu in tam s krvjo o-'š k ropi j en o. Po vsem hribu daleč doli pod hišo je cvetelo drevje, v dolge, pravilne vrste zasajeno. Zrak je bil poln toplega, veselega solnca in poln dišave, poln medu.
"Kaj, Tinica, ali ni lepo pri nas?"
Bil je Ivan.
V zadrego jo je spravil, ko se jo oglasil tako nenadoma izza plota kraj ce'ste. Kri ji je za-plala v lica. od hoda navzgor rožnato razgreta. A ko mu je pogledala v dobri, prijazno se smehljajoči obraz, jo je zadrega precej minila. Veselo se je nasmehnila. s <rcem in s toplo besedo pritrdila:
"Pa ros lopa. Nisem še videla toliko drevja obenem v cvetu. Kako čudno lepo cveti!"
"Tako kakor ti, Tinica. Tudi ti si sam sneg in kri."
So bolj so ji zardela lica, zagorela ji v čudni neznani vročini.
mnčiij »so, Ivan."
"Kaj bi so norčeval! l^e sveto resnico govorim."
Ne dolgo potem so se dogovorili in so določili, da bo poroka v prodpustu.
Približala se jo jeseh. Z njo jo nenadoma prišlo povelje, da mora Ivan v vojake, ogroženo domovino branit. Kmalu je pisal. <la so ga poslali na mejo, a jim obečali, da bodo šli čez kratke tedne domov. Iz tednov so postali meseci, iz mesecev večnost.
Tn zdaj ga ne bo več. Nikoli več. V tujini, daleč od nje, brez nje je odšel v večnost . . .
Plašne oč; so ji z grozo begale naokrog in iskale, kje bi bil kdo. ki bi ji v tej strašni uri priskočil na pomoč, podprl jo z l jubečo, tolažečo besedo.
Nikjer nikogar. Tjo breze Šume pritajeno in žalostno . . .

New York, Tuesday, June 30, 1936
THE LZHQEBT SL7JVENE DULY IN 77J9.Z
Srčna stiska ■
ORJAŠKI TOPOVI
38
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Papa, saj naprej pojej, predno bo jed hladna,'* pravi Gerta ostro in hladno. Gerta je po prvem strahu jedla dalje. "Moraš tudi na sebe misliti. Saj drugega ne moreš napraviti, pa če je še tako žalostno."
S pogledom, ki ga je težko popisati, se ozre Kraft v Ger-to. Njegov lepi obraz je kot iz kamna. Obrne se, da odide in izvrši baronovo naročilo.
"Prosim, gospod oskrbnik, naročite za mene osedlati Otela," zakliče za njim Helmut. * 'Veš kaj, stric, tek mi je pošel. Tudi jaz bi šel rad tja," in se obrne k baronici "in če ne izgleda vsiljivo, bom tudi Katarini sožalno segel v roke. To je prezalostno! Berger je bil vendar zelo dober mož; v resni-ci sem ga imel rad."
Iz oči si obriše solzo, ki se mu je po sili prikazala; kajti po naravi je bil zelo mehkega in usmiljenega srca.
"Kaj hočeš sedaj v hiši žalosti?" pravi baronica s tožečim glasom. "iSamo v napotje boste — ti ostaneš tukaj, Gerta. Samo še bolj bi se razburjala, pomagati pa ne moreš ničesar. Izrazi jim naše sožalje, Joachim!"
Baron pa sedi, z rokami si zakrije obraz in neprestano maje z glavo, kot 1) i hotel reči, da še vedno ne more verjeti, kar je slišal.
"Gospod baron, konji so pripravljeni," naznani Kraft, 1 i se je zopet vrnil.
Gerte niti ne pogleda. Njena brezsrčnost ga je ohladila -lo mozga. Kako vse drugače bi na njenem mestu storila Katarina. Takoj bi hitela v hišo žalosti in bi s toplimi besedami s kušala tolažiti.
"Dobro, potoni pa pojdiva, Helmut," pravi baron žalostno. Oba zajahata konja in jahata v vas.
"Smešno je, kar dela Helmut," pravi Gerta. "Dela ravno tako, kot bi imel kako pravico, da mora biti povsod poleg."
44No, tega ne vemo! Mogoče je! Kaflti za Katarino se je zelo zanimal in ti si temu sama kriva, Gerta. Zakaj ž njim vedno govoriš tako krako in odurno! Saj veš, da je 7ek> razvajen — saj <si sama rekla. Kako sem se veselila na to poroko! Kot grofica Brul bi mogla zavzemati zelo ugledno stališče."
"Od kod pa veš, mama, da se to ne more zgoditi? Velja me samo ena beseda. Toda Helmuta nočem tako razvaditi, kot delajo vse druge. Vsled tega pa je postal samo še bolj surov! O, spoznala sem ga, je zvit! Samo jeziti me hoče, hoče me napraviti ljubosumno, pa nič drugega; kajti preveč potrebuje moj denar."
"Gerta, kako moreš tako trgovsko govoriti?"
"Pa je vendar tako, mama! Pri teti Brulovi je vse tako na zunaj — sijajno, na videz — jaz pa sem vse videla bolj globoko! Zastonj ni bila vedno tako ljubezniva proti meni!"
O, smrti barona Bergerja niste več govorili. Baronica se je rada izogibala razburjenju in se zaradi tega tudi ni vde-ležila pogreba. Onega dne je bila zelo bolna in jo je mučila huda migrena.
Znajvečjo požrtvovalnostjo pa je bil baron Katarini na razpolago in ji je pri marsičem pomagal. Smrt njegovegai dolgoletnega prijatelja ga je kar najhujše pretresla. V tem času se je njegova ljubezen do Katarine še povečala; in ji je pomagal kjer je le mogel. Glavo je morala držati pokonci, četudi ji je žalost hotela skoro zlomiti srce. Njena mati pa i ni bila sposobna za nobeno stvar. Ležala je v postelji in ni' odgovarjala na vprašanja. Njeno stanje je zahtevalo največjo prizanesljivost, da se niso ponovili močni srčni krči.
Mrtvaška opravila so bila končana. Veliko število po-grebcev jr: pokazalo, kako je bil pokojni priljubljen in ugleden. Vsa okolica je prihitela, da mu izkaže zadnjo čast in vsakdo je bil potrt vsled njegove nenadne smrti. Tudi Gerta je bila pri pogrebu, toda se je takoj odpeljala domov. Ka-
Pred dunajskim vojaškimi muzejem v arzenalu je doslej stala glasovita 38 cm avstrijska batubica, ki je zaslovela med svetovno vojno. Sedaj bodo ta] orjaški top z velikanskimi teža-, vami in stroški prenesli v drug muzej. To se pravi, da ga ne bodo nesli, ampak da ga bodo na železniških vozovih in tračnicah prevažali. Pri tej priliki se listi spominjajo vsakovrstnih orjaških topov, ki so med vojno opravijali svoje uni-
čevalno delo, obenem pa razmo-trivajo, kako veliki topovi se bodo delali v prihodnje.
Najprej je med svetovno vojno zastrmel svet, ko se je zvedelo, da ima Avstrija velike 30.5 cm možnarje, za katere doslej nihče ni vedel. Ti mož-narji so metali 380 kg težke bombe 11.500 m daleč. Nemci so sicer imeli 42 cm možnar, ki je bil seveda mnogo bolj učinkovit, zato pa skrajno neroden in so ga le s težavo premikali
ZBIRKA_
_zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ta rim je segla v roko in ji je rekla nekaj so^alnih besed. Toda ni ji bilo prijetno v njeni bližini. Pred visoko, vitko, črno oblečeno postavo se je čutila potlačeno. Njene bistre oči so našle Bergerjeva lepa, stasita sinova, ki sta z globoko resnim obraizom ravno bila v razgovoru z baronom Winklerjem.
Dve uri pozneje pridejo gospodje domov;; bilo je ravno ob kosilu. Baronov obraz je bil rdeč vsled velikega razbu-renja.
"Tak škandal," zavpije ko stopi v obednico. "Takega Škandala pa še ne--"
'"Prav imaš, stric," pravi Helmut. "Naravnost nesramno."
"Za božjo voljo, kaj pa je?" vpraša baronica in se nervozno prinje za čelo. "Kaj pa vaju tako razburja? Sedita; že celo uro smo čakali na vaju — Gerta, kje pa si?"
Gerta se je zopet preoblekla in smeje pozdravi v beli ži-dani bluzi oba gospoda.
"Ali ste vendar že enkrat doma? Priznati moram, da sem lačna! Zakaj pa si tako hud, papa? Kaj pa se ti je pripetilo tako neprijetnega?"
Razburjen hodi baron po sobi gori in doli, mrmra nekaj nerazumljivega pred se in zmajuje z glavo.
"Ne, tega pa skoro ni mogoče verjeti."
"Govori vendar, papa, kaj te je tako razburilo?"
"No, Gerta, povej, saj si bila tudi v kapelici — ali pri mrtvaškem govoru našega slavnega župnika nisi opazila nič posebnega? Nič? No, potem pa poslušaj, Leonora, karj je zopet napravil župnik. Saj veš, da Bergerjevi ne hodijo tukaj v cerkev in vzrok ti je tudipo znam. Naš častiti dušni pastir je v svojem govoru namigoval na to in rekel, da je treba naglo smrt "drugače dobrega gospoda Bergerja" smatrati za nekako kazen in da bo sedaj vendar enkrat prišla luč v to temno hišo! Prosim te, ali še vedno živimo v srednjem veku T Zares sem se moral premagovati, da ga nisem prekinil."
"Res je bilo občudovanja vredno," pravi Helmut pri-erčno, "kffko se je gospica Katarina premagovala. Spočetka je le « težavo zadrževala solze — toda zelo dobro se je dr-lala. Njen obraz je bil kot k amen."
•	* K-b	'
+ (Dalje prihodnjič.);
ANDERSON O VE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ «35
ANDREJ HOFER ....................................................50e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35«
PELGRAJSKI BISER ............................................35e
BOŽIČNI DAROVI ...................................................35c
BOJ IN ZMAGA ........................................................20«
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45«
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30«
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORLEANSKA ............................................50e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40«
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35«
FRAN BARON TRENK ............................................35e
FRA DIAVOLO .......................................................50e
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25«
LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c
M A RON. krščanski deček iz Libanona ________________25«
MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40«
MRTVI GOSTAČ ......................................................35«
MALI KIjATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25«.
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40«
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. S pil I man. Cena .........30
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. P uvest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30
PABERKI IZ ROŽA ...............................................25c
PARIŠKI ZLATAR .................................................35«
POŽIGALEC ............................................................ 25c
PRSTI BOŽJI ............................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................._.............35c
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.—
PIRHI (spisal Krištof Šinit) ...............................30c
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L "..................... 40« II. ...................40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena .............................
PRAŠKI JUDEK ......................................................25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30«
RDEČA IN BELA VRTNICA ______________________________30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30e
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... .50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ...............................
SUEŠKI INVALID _____________________________________________35c
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrn«ev) ____________30«
SVETA NOTBURGA ............................................ 35«
STEZOSLEDEC .........................................................30«
SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ........................ 30«
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30e
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
............................ .20
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane MeSko; s
slikami) ......................................................$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ....................................................50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60e
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ________;..__________________25e
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK Cdva dels)
I- del ............ 40« n. del ______________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka ...... .5©
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50
8 POVESTI. CIV. zv.), Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zv.). Gangl .............. .50
semtertja. Avstrijski 30.5 oin možnairji pa so bili naloženi na avtomobile ter so jih laliko hitro premikali.
Tudi 38 cm haubice, katere so Avstrijci začeli uporabljati 1.1916, so bile mnogo boljše, kakor nemška 42 cm haubica. 38 cm haubice so lahko 750 kg težke bombe metale 16.300 m daleč. Toda konstrukterji avstrijskega vojaško-tehničnega odbora na Dunaju so se nato lotili +2 cm haubice. Ta je lahko 1000 kg težko bombo vrgla 14 km daleč ter čudovito dobro zadela. Tega uspeha doslej še noben topniški strokovnjak na <vetu ni prekosil. Le pomislite, kaj se to pravi, metati 14 km daleč granate, katerih vsaka je velika kot moški in težka celo tono. Ljudje mislijo, da ima zaslugo za take topove tovarna, katera je naredila cevi. lafo te in druge dele. To pa je zmotno naziranje. Glavna zasluga pri tem je inženjerjeva. ki je vse preračunal in ie to vama potem le po njegovih načrtih delala.
Vojaška tehnika bi lahko sicer zgradila še večje topove, toda to bi ne bilo potrebno in ne koristno, ker bi bil tak top preveč neroden. Težko bi ga bilo prevažati seniterje. Zanimiv je razvoj orjaških topov, ki streljajo v kotu 42 in pol stopinje. Najprej je treba tu omeniti 24 cm top, ki ima silno dolgo cev in 215 kg težko granato vrže 26,300 m daleč. Ta top pa je prekosil drug orjak, ki je imel skoraj 16 m dolgo cev ka-li'bra 35 cm ter je 600 kg težke granate metal 33 km daleč. Ta top so imenovali "dolgi Jurij."
Toda ta čudoviti top je proti koncu svetovne vojne bil zasenčen po uspehih nemškega topa. kateri je na 128 km daleč obstreljeval Pariz. Ves svet je ostrmel in še danes skrivnost pokriva tiste dogodke. Vendar bo zanimivo, še iz strokovnih poročil strokovnjaških pisateljev vsaj nekoliko povzamemo, kako so Nemci prav za prav prišli do tega orjaškega topa. Tzdelal ga je po načrtih bivši Kruppov sotrudnik. Navadni top strelja največ v kotu 42 in pol stopinje. Toda na podlagi računov tega nekdaj avstrijske-> ga častnika so na Nemškem vojaškem strelišču poskusili izstreliti top v kotu 50 stopinj. Padla je na vrt nekega župni-šča na liolandskem ozemlju, kjer je župnik ravno zalival evetliee. Zračni tlak je vrgel župnika ob tla, sicer se pa hva-1 a bogu ni nič bffodilo. To je bil prvi poskus. Na to so na pod-
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi«..
lagi tega poskusa vlili skrivnostni 21 cm top, ki je imel 35 m dolgo cev. Postavili so ga med vojno na francoskem ozemlju 128 km od Pariza. Top je bil tako silno z razstrelivom nabasan, da je granata takoj iz-početka v kotu £0 stopinj z naglico 1600 m nai sekundo šinila v zrak. Ker je bil top naravnan v kotu 50 stopinj, je granata zletela visoko v zrak in je končno prišla v brezzračni prostor, kjer ni bilo več ovire od zračnega pritiska. Tako je granata neka i časa mirno letela po brezzračnem prostoru. Težnost pa je na izstrelek vendarle trajno vplivala, zato je po 40 km leta granata zopet začela leteti po zračnem prostoru ter |e končno padla v Parizu na tla. Vsa ta strašna pot te granate pa je trajala le cele tri minute.
Odkar 3e je končala svetovna vojna; seveda nič več ne slišimo, da bi se bila težka artile-rija bogve kako razvijala. Pred kratkim pa je strokovni svet vendarle izvedel novico, da so francoski topniški konstrukterji ustvarili 22 cm top, ki bo še hujši, kakor pa je bil zgoraj omenjeni nemški. Ta top bo baje mogel svoje granate metati iz severne Francije tja v Poru rje in še čez Strasbourg do Rtuttgarta in Karlsruhe. Ta novica je precej verjetna. Kakor so 1. 1914 avstrijski 30.5 cm možnarji presenetili svet, se u-tegne zgoditi tudi v prihodnji vojni, da se bodo prikazali topovi, ki bodo lahko orjaške granate metali 200 ali pa še več kilometrov daleč v sovražno o-zemlje. Seveda bo zato treba velike ga napora k on t ruk ter je v, ki bodo morali iznajti posebno razstrelivo, ki \bo docela drugače sestavljeno, kakor jo bilo doslej. Toda vojaški kemiki so baje tudi že to vprašanje rešili. Artilerijska tehnika se bo pač morala razvijati v istem praven kakor se je razvijala draga vojaška tehnika. Granate bodo v bodoči vojni imele mnogo več opraviti, kakor so i mol p doslej, ker so obrambna sredstva mnogo močnejša1, kakor pa so bila ob koncu vojne. Granato bodočnosti bodo moral? razbijati najmodernejšo jeklene in betonske plošče.
ji	Pifilte nam za cene voznih 11-	< >
I	SLOVENIC PUBLISHING	' ;
|	COMPANY (Travel Bureau)	I I
|	216 W. 18th St., New York	! I
$	stov, reservacljo kabln In po-	' | w jasnlla za potovanje.
Na parnlkib, ki bo debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod veJstvoa izkušenega spremljevalca.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do vdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe. leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naroCnl-no pravočasno poravnati. Pošljite naroč-niuo naravnost ndm ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street i i j New York, N- Y.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushin ''Or.-ORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupuiii ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Ci<*ro
in IUinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Angustta North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard, Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodoplvec % Steyer, J. Čeme (Za Pennsylvania, W. Va. in Marylao 1)
MICHIGAN:
Detroit, Frank StnUr
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gonie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GonSo Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovBe Virgina. Frank Hrvatich MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Malta
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik
OHIO:
Barberton, Frank Troha
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KuTr^e
Youngstown, Anton KikelJ
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemauglt, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. RupniP; Export, Louis Supančii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar
Dlamondville, Joe RoUch
1.	Julija: Washington v Havre Normandie v Havr*	j"
2.	julija:
Berengarla v CberDourg
3.	Julija:
lie de France v Havre Conte di Savola ▼ Geno«
7.	julija:
Europa v Bremen
8.	julija:	. 1 Queen Mary v Cherbourg
11.	julija: Saturnla v Trst Champlaln v Havre
15.	Julija: Manhattan v Havre Normnndle v Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18. Julija: Rex v Genoa
?3. julija:
Europa v Bremen
lie de France v Havre
Berengarla v Cherbourg
25. julija :	£ M
Vulcanla v Trr"	* ;
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr
1. avgusta:	. '
Champlain v Havre Bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
8. avgusta:
Europa v Bremen
Rer v Genoa	^
12.	avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre
15. avgusta: Paris v Havre
ID. avgusta:
Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
:0. avgusta: Vulcania v Trst
-1. avgusta:
Bremen v Bremen
:2. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa
avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
-8. avgusta:
11° de France v Havre Europa v Bremen
Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero je prejeL Zastopnike topla priporočamo.
UPRAVA "GLAS NAHODA"
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.