eto VI., štev. 202
Ljubljana, torek t septembra 1925
Poštnina pavsallrana.	Cena 2 Din
c=3 l»haja ob 4. «jatr»j. sa
Stane mesečno Din «5—; *a inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
itev. 16/1. — Telefon Stev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej r Knailovi nI, St. 5/!. — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
llpravnišivo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratr.i oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 6t. 4. — Telefon št. 492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Pral;a čislo -S.i3o. Wien,Nr. 105.241.

Ljubljana, 31. avgusta. Dr. Korošec išče gospoda Pašiča v inozemskih kopališčih. Njegovi ljubljan-sld somišljeniki vedo povedati, da je ir. Korošec nesel v Evians les Bains pismeno ponudbo SLS za vstop v vlado. Pred nekaj dnevi se je vršila v Ljubljani seja voditeljev klerikalne stranke, na kateri se je Do došlih nam informacijah soglasno konštatiralo obupno stanje v vrstah SLS, zlasti pa nevzdržen položaj važnih nienih gospodarskih _ organizacij, vsled česar je padla odločitev v tei smeri, da je treba v vlado. SLS menda ve, da je ta cilj dosegljiv |e. če krene po poti Stjepana Radiča. Ce hoče gosp. Korošec v vlado, mora njegova stranka biti pripravljena, da obžaluje in slovesno prekliče vse to, ker je razglašala slovenskemu ljudstvu sedem let kot življensko potrebo in kot cilj, katerega hoče in mora doseči in naj čaka nanj tudi 700 let. Vrata ropotarnice se odpirao in pred njo že stoje težko obloženi vozovi slovenske avtonomije, klerikalne federacije in samoodločbe klerikalnega ljudstva. Tudi klerikalno republikanstvo je sramežljivo določeno za staro šaro. ki jo že nekaj časa na vso moč potiskajo proti ropotarnici gospodje od dr. Korošca pa doli do dr. Gosarja.
Ali hoče SLS sprejeti program prejšnjega Narodnega bloka, nacijonalni in državnopravni program NRS in SDS, sprejeti vidovdansko ustavo, centralistično ureditev države ter pristati na vse. kar so klerikalci leta in leta pobijali, zaničevali ter Slovencem pojasnjevali kot njihovo največje zlo in največjo nesrečo? Koliko gonje je bilo pnoti dr. Žerjavu in slovenskim demokratom, koliko obrekovanj in koliko psovanja! Ali bo sedaj SLS priznala, da je imel dr. Žerjav prav in da je bil dr. Korošec tisti, ki je delal nele nespretno in glu-00. marveč tudi brezvestno politiko?
Ce pravijo klerikalni voditelji, da hočejo v vlado, priznavajo potrebo, da se odrečejo svojemu programu. Ako smo pri Radiču v dvomu ali je njegova nova politika iskrena in ali ni le »taktična poteza®. nismo pri klerikalcih in pri dr. Korošcu niti za trenotek na nejasnem, da misli SLS samo na spremembo svoje taktike. Klerikalizem ni gibanje, ki bi koreninib v narodu, njegovo vrhovno vodstvo izhaja iz Rima in vsaka klerikalna stranka se dirigira iz Vatikana. Politika klerikalcev ima internacijonal-no komando in internacionalne cilje, narod in država sta zanje le sredstvo v dosego ultramontanskih namenov. Ra-dičevstvo ie v samem narodu stoječa politika ek^altiranih voditeliev. o kateri se je moglo predvidevati, da se bo slej ali Drei sama od sebe razletela, klerikalizem je najmočnejša mednarodna organizacija. ki razpolaga z vsem cerkvenim aparatom, z ogromnim duševnim vplivom ter z neštetimi drugimi gospodarskimi in socijainimi prinomočki. Nje-2ov ustroi sloni na jezuitski stoletni pre mišUenosti. zvitosti in — morali.
Vstop SLS v vlado bi značil danes zavajanje Radičevih eksponentov v stare tire. v separatistično rmlitjko. Dokler je Pravi šef SLS škof. tako dolgo ni mogoče pri m>j govoriti o politični iskrenosti. SLS bi se morala preie docela otresti rimskega iarma ter absolutizma politikujoče duhovščine. To pa ie še dolgo nemogoče: sai je v Jugoslovanskem klubu poleg dr Ko<r>?ca še 5 ali 6 duhovnikov - poslancev, ki so vsi odvisni od milosti svojih škofov, odnosno od diktata iz Rima. Čim bi se pa SLS osvobodila vpliva od zunanjih faktorjev odvisne politikuioče duhovščine in Pristala na jugosiovenski nacionalni Program, pa preneha biti SLS in ni potem med n:o in SDS ali NT?S nobene velike razlike več. vsekako pa ne tolike, da bi b;la v Sloveniii njena posebna eksistenca še onravičena.
Kakor zatriuieio pristaši gosp. dr. Korošca, se hoče SLS ponuditi g^sood-i Paš:ču tudi kot zaveznica prnti Radiču za vse eventualitete Momentano je z (izirom na prevaro, ki io je doživel dr. Korošec od strani Stjepana Radiča. afront klerikalcev oroti radičevcem mo-goč in tudi razuml'iv. zlasti k<*r SLS izbruhov Stjepana Radiča na Krškem polju pnoti »nonom® ne bo mogla kmalu Pozabiti. Toda. sigurno je. da bi klerikalci na vladi takoj zopet obnovili pri-'atelistvo z Radičem ter skušali speljati državo v nove težkoče in krize.
Za gosp. Puclia je vsekako hud poner, ako ču<e o prizadevanju gosp. dr. Korošca. Puclievci in nrepeluhovci od novega režima dosedai niso še ničesar dosetli. vse njihove obljube in želje so se izrazile za prazno varanie pristašev SLS in slovenskih repub'ikancev. »Zvezani® so s;cer marliivo na delu z neprestanimi intervencijami, a njihov mora-lični in pol'tični prestiž ie nezadosten, da hi dosegli katerekoli uspehe. Ako bi Prišli v ieseni še klerikalci v vlado, potem ie Pucljeva «po1itična poteza® defi-nitivno zloml;ena in njegovo slepo vdi-njanie gosp. Radiču ie bilo le sredstvo klerikalnega uspeha.
Radičevci napovedujejo vstop Stjepana Radiča
v vlado
Korošec v Evians les Bains ni dosegel «mč konkretnega«. — Težkoče radi osebnih vprašanj na Hrvatskem.
Beograd, 31. avgusta, p. Vsa pozornost politične javnosti je bila danes obrnjena na zborovanje delegatov zemljoradniške stranke. Ker ta stranka svoiečasno ni javno obsodila izstopa g. Puclja, se je mnogo govorilo, da se pripravlja njena zajednica s HSS in se je smatralo, da je bila svoječasna napoved posl. Puclja «0 enotni seljaški fronti* predčasno izblebetanie tozadevnih pogajanj in načrtov. Sedaj se je pokazalo .da ie bil ta govor le plod bujne fantazije. Zemljoradniki so odklonili vsako zvezo z Radičem ter proglasili radičevsko politiko za izdajstvo sel.ia-ških interesov. Obtožili so Radiča. da hoče s svojo »agrarno revizijo® spraviti kmete popo'noma v oblast židovskega velekapitala.
Mnogo se razpravlja tudi o potovanju dr. Korošca v Evians les Bains k min. predsedniku Pašiču. Po poročilih iz Zagreba ie dr. Korošec svoje liub-Ijanske prijatelje obvestil, da «zaenkrat nima nič konkretnega®, kar se smatra za dokaz, da njegov razgovor s Pašičem. ako se je tak razgovor sploh vršil. ni imel nobenega rezultata. Ista zagrebška poročila pravijo tudi. da so radičevci ogorčeni nad intrigami doktorja Korošca proti sedanii vladi.
Sploh je opažati naraščajočo ner-voznost radičevskih politikov. Zahtevane »velike izpremembe® na Hrvatskem še vedno niso izvršene in so se v osebnih vnrašaniih poinvile velike težkoče. Tudi mesto policiiskega šefa v Zagrebu, za katero se radičevci posebno zanimajo, še ni zasedeno. Za prihodnjo soboto je sklicana v Zagreb ožja konferenca vodstva HSS, katere se bo po dosedaniih dispoziciiah udeležil tudi notranji minister Maksimovič. Na tej konferenci naj bi se poskušal dose-
či kompromis v personalnih vprašanjih.
Iz radičevskih krogov so se pričele lansirati vesti, da bo pri rekonstrukciji kabineta v jeseni izpadel g. Maksimovič, kar se v podučonih krogih energič no zavrača.
Po poročilih beograjskih listov se nahaja vodstvo HSS v zadregi, ker dvomijo Radičevi ■> olilci, da zaupajo radikali njihovim zastopnikom. Zato se trudi vodstvo HSS z vsemi silami, da bi dokazalo svojim volilcem. kako uživa popolno zaupanje svoiih zaveznikov. Da bi to nezaupanje volilcev, ki vidijo radikalno kontrolo nad svoumi zastop niki, zatrli, skuša vodstvo HSS iznoslo vati vstop St. Radiča v vlado. Čuieio se glasovi, da je to že »rešena zadeva® in da se čaka samo na povratek Pašiča v Beograd. V koliko so ta zatrje-vania resnična, se ne da kontrolirati. V radikalskih krogih pa se opozarja, da g. Radič ni poslanec in da imamo pri nas parlamentarno vlado.
Prihodnje dni se vrneta v Beograd namestnik min. predsednika Gjuričič in skupščinski predsednik Trifkovič ter bodo polagoma dozorela za odločitev razna važna politična vprašanja.
SaraieA^o, 31. avgusta, n. Minister za pošto in brzoiav dr. Šuperina ie izjavil danes novinariem. da se vsi sklepi glede Bosne in Hercegovine po možnosti ustvarjajo v sporazumu med radičevci in radikali. Radičevci se prizadevajo, da popravijo dosedanje pogreške bivšega režima. Glede velikih županov v Mostaru, Snlitu in Travniku še ni prišlo do odločitve. Giede odnošajev radičevcev napram muslimanom je izjavil dr. Superina. da muslimani uvidevajo potrebo orijentaciie napram HSS. kier bodo našli popolno zaščito svojih go spodarskih interesov.
Zemljoradniki proglašalo radičevsko politiko za izdajstvo seljaka
Ostre debate na zemljoradniškem kongresu. — Odklonitev vsakega sodelovanja z radi :evci.
Beograd, 31. avgusta, r. Včeraj se je za* čel v veliki dvorani poslopja «Kola srbskih sester® kongres zemljoradniške stranke pod predsedstvom Voje Laziča. V soboto zve s čer so se vršila predposvetovanja, na vče* rajšnji dopoldanski 6eji pa se je kongres bavil predvsem z izvolitvijo svojega pred* sedstva. Kongresa se je udeležilo mnogo delegatov iz raznih krajev države, največ seveda iz Srbije, Bosne in Dalmacije. Na popoldanskem zborovanju se je razpravljaš lo o poročilu ožjega izvršcvalnega odbora ter je zborovanje trajalo pozno v noč. Za* nimivo jc, da so ob tej priliki naglašali sko* ro vsi govorniki, da nočejo fuzije z nobc* no stranko in da vztrajajo na svojem do* sedanjem programu. Večina delegatov sc je izrekla proti vsakemu sodelovanju z Ras dičevo stranko. Poročevalec posl. Vujič je označil agrarno politiko Radičeve stranke za izdajalsko ter je ob burnem pritrjeva* nju povdarjal, da bo agrarna naredba mi* nistra Radiča, ki je ovrgla načelo agrarne reforme ter uvedla fakultativni odkup iz* ročila jugoslovenskegj seljaka židovskim pgentom, fci ga bodo spravili pod pest veles kapitala in veleposestnika. Posebno ostro je napadel Radičevo »potiseljsško politiko® tudi dalmatinski delegat Škarica.
Danes je bil kongres zaključen. Po dolgi debati, ki jc bila posebno živahna g'ede vprašanja izpremembe statutov in glede so delovanja intelektualcev v političnem življc nju, s« je to vprašanje glede izpremembe statuta odložilo na pozneje. Potem se je vršilo glasovanje o resolucijah.
Resolucija o gospodarsko*finančni politi* ki se obrača proti sedanjemu davčnemu si. stemu, ki jc neenak v posameznih delih dr*
zave. na drugi strani pa seljaitvo obrcmc njjje v razmerju z drugimi stanovi, kakor 9 proti 1. Resolucija je naperjena tudi proti carinski politiki, ker da uničuje cene polje« delskih proizvodov, na drugi strani pa d v i* ga cene poljedelskih strojev in potrebnega orodja.
Druga resolucija zahteva preosnovo ljud* skih šol posebno kmetijsko nadaljevalnih šol ter splošno uvedbo strokovnih tečajev za poljedelce, tudi za starejše. Resolucija zahteva, da se ukinejo gimnazije, katerih je preveč in na katerih sc vzgaja samo in* telektualni proletarijat. Ustanovilo naj bi se več poljedelskih in tehničnih srednjih šol. Učenci v gimnazijah naj plačujejo vi* soko učnino.
Nadaljna resolucija zahteva, da sc takoj reši agrarni zakon, da sc zemlja odvzame brez odškodnine, da sc ukinejo vsa vcle» posestva ter sekvestrira cerkveno imetje. Zemlja naj bo samo onega, ki jo obdeluje. Obenem se zahtevajo ceneni kmetijski kre*° diti.
Politična resolucija obsoja delo vlade, po sebno radičevcev, ki ne reprezentirajo več kmetskega sela, ker se jc HSS, ko jc vsto« pila v vlado, popolnoma identificirala z ra* dikali.
Na predlog Riste Jokiča je bila soglasno sprejeta kratka resolucija, ki pozdravlja bol garske zemljoradnike in jih pozivlje k naj daljni borbi za svoja prava.
Poslane so bile brzojavke češkoslovaškim poljskim in bolgarskim zemljoradnikom. Kongres je pozdravil tudi hrvatske dele* gate in jim čestital k tisočletnici hrvatske« ga kraljestva.
Amnestija za ruske emigrante
Berlin, 31. avgusta, s. Kakor javljajo Usti, namerava ruska vlada ob obletnici revolucije, to je 7. novembra proglasiti splošno amnestijo za ruske emigrante. Število emigrantov se ceni približno na dva milijona. Ruska vlada meni. da se bo vrnila približno polovica teh emigrantov.
Samomor Slovenke v Zagrebu
Zagreb, 31. avgusta n. Nocoj ob 21. se je v Grandhotelu zastrupila elegantna, očividno boljšim krosom pripadajoča doma, ki je govorila s hotelskimi nameščenci slovensko. Na mbri svoje sobe je pustila pismo, v katerem pravi, da je zelo nesrečna in da je uničila vse svoje dokumente, ker noče, da bi kdo vedel za njeno ime. Samomor je v mestu povzročil veliko senzacijo. Dama se je zastrupila z večjo količino strihnina, katerega je pomešala v liker: smrt ie nastopila že v par minutah.
Rumunija za grški arbitražni pakt
Bukarešta, 31. avgusta, n. Polurndni »In-dcpendance Rirmame« zagovarja Rendisov program obvezne arbitraže na Balkanu ter jugosiovensko - grško - francoski kondominij na železniški progi Gjevgjelija-Solim. s tem naj bi se začele internacionalizirati železnice vse do Beograda in Bukarešte.
Iz grške diplomacije
Berfin, 31. avgusta, s. Legacijski svetnik pri tukajšnjem grškem poslaništvu dr. Kut. saleksis je bil imenovan za opravnika po« slov grškega poslaništva na Dunaju.
Industrijska in trgovska razstava na Reki
Reka, 31. avgusta, n. Tu je bila danes na slovesen način otvor.iena industrijska in trgovska razstava, na kateri so zastopani reški in italijanski industrijalci. Otvoritvi so prisostvovale vse mestne oblasti in mnogo politikov iz Italije.
Oficirska liga kliče kralja Ferdinanda
Pred novimi resnimi dogodki v Bolgariji. — Oficirji in vlada proti kralju Borisu. — Kralj Ferdinand se že pripravlja na po
vratek.
Rim, 31. avgusta, r. Po zadnjih vesteh iz Sofije je vzbudila akcija kralja Borisa za sprijaznenje z opozicijo veliko nezadovoljstvo med člani vojne ligo. Id vzdržuje sedanji režim. General Lazarov, ki stoji na čelu vojne lige, je stopil v stik z bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom. Pristaši sedanjega režima odkrito obtožujejo kralja Borisa veleizda.ie. Ni izključena možnost, da izbruhnejo v kratkem času resni dogodki v Bolgarski. Baje je bilo sporočeno kralju Ferdinandu, ki biva v
Dokumenti o sodelovanju oficlfelne Bolgarije z macedonskimi komiti
Vlada daje komifskim toloam denar in jim dovoljuje prost prevoz po železnicah. — Vojaštvo jih oskrbuje z orožjem in muni-
cijo.
Koburgu, da želi oficirska liga, naj se ponovno vrne na bolgarski prestol. Kralj Ferdinand ie sprejel to ponudbo.
Po informacijah tukajšnje «Epocc» bi imel kralj Ferdinand odpotovati z ladjo iz Hamburga v Črno morie. kier bi se izkrcal v Varni. T:i bi ga sprejel general Lazarov z večjimi vojaškimi oddelki ter bi ga triumfalno privedel v Sofijo. S to akciio generala Lazarova se strinja baje tudi min. predsednik Cankov.
Beograd, 31. avgusta, r. Bitoljski in bre-galniški župan sta poslala notranjemu ministru dokumente, ki se nanašajo na komi-taško akcijo tekom letošnjega leta in na zaslišanje prijetih bolgarskih komitašev v zadnjih bojih ob Vardarju. Iz teh dokumentov, zlasti pa iz izpovedi ujetih komitašev je razvidno sodelovanje oficijelne Bolgarske z makedonskim komitejem. V svojih izjavah trdijo ujeti komitaši, da je makedonski komite dobival od bolgarskega vojnega in notranjega ministrstva velike vsote denarja za svoje namene. Iz izjav komitašev se tudi doznava, da je makedonski komite izposloval od prometnega ministrstva za
svoje člane brezplačno vožnjo na vseh bolgarskih železnicah in da uživa sploh razne ugodnosti od državnih oblasti. Med komitejem in bolgarskim vojnim ministrstvom obstoji najožje sodelovanje. Brez vednosti vojaških oblasti se ne more organizirati nobena komitaška četa, ker dobivajo komitaši vse potrebno orožje iz vojaških skladišč. Vsaka četa ima posebne vojaške inštruktorje.
Na podlagi teh dokumentiranih' 'dejstev bo naše zunanje ministrstvo posredovalo pri bolgarski vladi radi preprečenja nadaljuje komitaške akcije.
Avstrijsko vprašanje zopet v ospredju?
Informacije londonskega lista.
strije z Nemčijo in za
London, 31. avgusta, s. Dunajski poročevalec lista »Times® piše, da se tem bolj veča zanimanje za priključitev Avstrije k Nemčiji, čim bolj se približuje ženevska konferenca. Sedaj bo začela diskusija o uvoznih carinah. Bivši avstrijski zunanji minister in bivši vodja desnega krila krščansko - socijalne stranke dr. Mataia je baje nasprotnik priključitve. Vendar pa opozarja dopisnik na rimsko vest po kateri se označujejo poročila o gospodarskem in političnem dogovoru med dr. Matajo in Mussolinijem kot zelo pretirana. Poročevalec meni. da so tozadevna pogajanja med Italijo. Avstrijo in Češkoslova ško bolj napredovala, kakor se je mislilo. Kakor se govori, bo tudi Vatikan tako rešitev avstrijskega vprašanja raj-
— Vatikan proti združitvi Av-
donavsko federacijo.
še videl kakor priklopitev Avstrije k protestantovski Nemčiji. Potrebno pa je za ta sistem prednostnih carin v državah bivše avstro - ogrske monarhije, neobhodno potrebno sodelovanje Italije in Jugoslavije.
Ženeva. 31. avgusta, s. V sredo se bo otvorilo zasedanje Zveze narodov. Zveza narodov bo izročila avstrijsko vprašanje v razpravo in proučevanje komiteju, katerega tvorijo Chamberlain, Briand, Scialo.ia, dr. Beneš in dr. Ma-taja. Seveda se bo razprav tega komiteja udeleževal tudi avstrijski generalni komisar dr. Zimmermann, ki bo podal svoje zadnje mesečno poročilo ter splošen referat o finančnem in gospodarskem položaju Avstrije.
-SS-
Italija in varnostni pakt
Rim. 31. avgusta, k. Za zastopnika Italije na londonski konferenci juristov .ic bil imenovan svetnik pri apclacfjskem sodišču POotti.
London, 31. avgusta s. Razprav juristov o formulacfli varnostnega pakta, ki se pričenja danes, se bo udeležil tudi italijanski ju-ridični delegat Pilotti. Diplomatski poročevalec lista »Dafly Telegraph« piše, da ie stališče Pirottrja v komisiji stališče aktivnega opazovalca. Pilotti bo stavil razne predloge, čeprav se je Italija odločila, da ne bo podpisala« varnostnega pakta. Poročevalec pravi dalje, da je udeležba Puottija pri teh razpravah povzročila v Berlir.u veliko zadovoljstvo, kjer se je v Berlinu zelo želelo sodelovanje Italije pri teh razpravah.
Naša washingtonska delegacija
Beograd, 31. avgusta, n. Naša delegacija za medparlamentarno konferenco v VVashingtonu je sestavljena takole: Od večine gredo v NVashington: radikala dr. Ve-lizar Jankovič in Ljuba Nešič ter radičevec Nikola Precca. Od opozicre pa demo4crat dr. Voja Marink ovič in samostojni demokrat dr. Srdjan Budisavljevič. V Ameriko odpotujejo med 13. rn 15. septembrom.
Stavka angleških mornarjev
London. 31. avgusta, z. Stavkovno gibanje angleških mornarjev ima svoj izvor v intenzivnem delovanju komunistov, ki skušajo pridobiti po moskovskem načrtu v prvi vrsti železničarje in mornarje za komunizem. Boljševiki naglaša.io: Pridobimo železničarje in mornarje, potem lahko obvladamo ves svet. Glavni voditelj stavkovnega gibanja angleških mornarjev je George Hardy, ki organizira angleško delavstvo. Hardy Je Amerikanec in je moral zapustiti Ameriko, ker je bil pred leti obso-.en na večletno težko ječo.
London, 31. avgusta a. Stavka angleških mornarjev v avstralskih fn južnoafriških pristaniščih ie popolna, V avstralskih pristaniščih je 33 ladij natovorjenih z blagom v vrednosti približno 100 milijonov funtov šterlingov. Tudi v Durbanu v Južni Afriki stoji deset ladij. Vse te ladje nc morejo odpluti.
Boji v Maroku
Fez, 31. avgusta k. Agencc Havas javljat Živahno delovanje sovražnika lia celi fronti se izraža v patrolnrh akcijah. V zapad-nem odseku zadržujejo Rifovci s silo skupine plemena Branes, ki se hočejo podvreči Francozom. Na fronti pri Mellili so Španci izvršili ljute napade.
Pariz, 31. avgusta, r. »Petit Parisieju poroča iz Feza, da se tamkaj vrše nove priprave za prtgrupacijo čet. V taboru Abd el Krima vlada vsled spiosne francoske oien-zive velika zmešnjava, ker je popolnoma neznano, kje se prične prihodnji napad maršala Petaina. Abd el Krim skuša zavarovati krili svoje fronte ter je prevzel sam poveljstvo nad obrambo okolice pri Ajdiru, medtem ko je njegov brat postavil svoj glavni stan v Uedlavu in prevzel obrambo vzhodnega, odseka.
Kriza v nemški komunistični stranki
Berlin, 31. avgusta, r. »Montags-Morsen» poroča, da je moskovski izvrševalni odbor komunistične intenacčjonaie zahteval od komunistične stranke v Nemčiji odstop Rutha Fischerja iz strankinega predsedstva. To se smatra kot zmaga desnega krila izvr-ševalnega odbora, ki ie vodstvo nemške komunistične stranke zelo kritikovalo. Stališče moskovske eksekutive ne bo brez posledic za politiko nemških komunistov. Za sedaj ie računati z odstopom večjega števila radikalnih in levičarskih komunističnili voditeljev.
Ponesrečen ekspres v Rumuniji
Beograd, 31. avgusta, r. Po vesteh iz Bu* karešte, je sLmplonski ekspresni vlak, se* stavljen iz lokomotive in sedmih vagonov, skočil s tira v bližini Crajove. Človeških žr= tcv ni bilo. Sodijo, da jc bil na vlak izvršen atentat.
Poveljnik fašislovske milice umrl
Rhn, 31. avgusta, a. Po kratki bolezni Je umrl generalni poveljnik fašistovske milice general Gandolfo. Bil je star 67 let. Kot
njegov naslednik se imeiuje general Fera^ ---<7
Minister saobračaja o prometnih razmerah in
prometni politiki
Razgovor našega korespondenta s prometnim ministrom ▼ Rogaški Slatini.
ar Rogaška Slatina, 31. avgusta.
Včeraj popoldne je prispel minister saobračaja inž. A. Radojevič v Rogaško Slatino, kjer sta ga pozdravila zdraviliški ravnatelj dr. Šter in državni kopališčni zdravnik dr. Kolterer. V spremstvu ravnatelja dr. Štera si je minister najprej ogledal zdra vilišče in slatinske vrelce..
Med večernim koncertom in po večerji je g. minister ljubeznivo sprejel »Jutrovega» mariborskega poročevalca in mu radevolje dal na razna vprašanja o aktualnih zadevah našega prometa obširna pojasnila. Prometni minister je med drugim izvajal:
<rS svojega inšpekcijskega potovanja odnašam najboljše vtise. Promet v Sloveniji je dober in točen. Ogledal sem si vso progo in našel povsod lep red. Uslužbenstvo vrši vzcrno svojo državno službo. Danes sem obiskal tudi celjsko postajo. Tam bo treba poslopje prepleskati in očistiti. Tudi progo proti Rogatcu sem med vožnjo v avtu pregledal. V Mestinju pa sem našel postajo iz-premenjeno v gostilno in postajni vodja (po godbeni, op. poročevalca) me ni hotel priznati za ministra. Sprejel me je precej idilično s pipo ter brez kape in suknje. Vse okrog njega je bilo v rožicah — pravi nedeljsko - popoldanski počitek. Na drugih postajah pa je bil red.
Sedaj smo na delu za izboljšanje prometa. Proga Rogatec - Krapina pride že v letošnji budžet, nakar bo lahko tekom pol leta dogotovljena. Dograditi je treba, kakor veste, le še 12 km proge. Tako bo prihodnja sezona v Rogaški Slatini imela že železniško zvezo z Zagrebom preko Krapine. Tudi proga Kočevje - Moravlce pride že v ta budžets.
»In kaj poreče na to g. Stojadinovič, g. minister?«
»Odobril bo. Sicer pa bo imelo naše ministrstvo že tudi samo sredstva za investicije. Štedenje pri prostih kartah in državnih avtomobilih, oddaja kolodvorskih restavracij potom javnih licitacij, izboljšanje prometa z renoviranjem obstoječih prog, kakor pravkar proge Novska - Dugo Selo in drugih, vse to nam bo vrglo mnogo novih dohodkov, ki jih bomo plodonosno investirali. Naš vozni park in lokomotive so se tako pomnožili, da bomo letos že z lahkoto premagali eksportno sezono. Energično izmenjavamo železniške stare prage, kmalu bomo imeli toliko moderno urejenih železniških delavnic, da ne bomo sploh nobenega materijala naročevali v tujini. To bo naše dohodke zopet znatno pomnožilo in še na tisoče naših ljudi bomo na novo zaposlili. Naša tarifna politika Je smotrena in 30-od-stotno znižanje voznine s 1. oktobrom bo znatno oživilo gospodarsko življenj e».
Ob tej priliki je naš poročevalec opozoril ministra na lesno krizo v Dravski dolini radi previsokih tarif in mu izročil tozadevni »Jutrov. članek iz prošlega tedna «0 krizi Dravske doline®. G. minister je obljubil zadevo proučiti, opozoril pa je na težavo takega izjemnega lokalnega favoriziranja z znižanjem tarif, ker bi prišli takoj tudi drugi z enakimi zahtevami. Naj bi raje Drav-
ska dolina izvažala v bližnje kraje na pr. v Avstrijo.
»In proste karte, g. minister?«
O tem se je g. minister obširneje razgo-voril; med drugim je izvajal: «Bil Je že skrajni čas, da smo tu energično nastopili. Večkratne preizkušnje na progah v Srbiji so izkazale, da je kar mrgolelo prostih kart. Razmerje med prostimi in plačanimi kartami je bilo tam na pr. sledeče: V I. razredu se je vozilo 60 oseb brezplačno in le ena oseba je plačala vozovnico. V drugem razredu je bilo razmerje med brezplačnimi in plačanimi kartami 2 proti 1. Tudi v III. razredu se je vozilo 50 odst. potnikov brezplačno. To je bilo torej nevzdržno in katastrofalno za železniške blagajne, na javnost pa je vplivalo demoralizujoče. Ponekod so imeli kar cele bloke s formularjl za proste karte, ki so jih poljubno dajali neupravičenim osebam. Novinarske karte so sedaj ure jene. Redakcije dchivajo po dve karti, eno za I. razred, eno za II. razred, ne da bi hotelo ministrstvo s tem deliti novinarje na dve kategoriji Istotako sem dal tudi posameznim ministrstvom le po dve karti enako za I. in II. razred. Sicer so pa tudi pri novinarjih direktorji, šefi in uredniki V aferi z italijanskimi dijaki sem odklonil znižanje, ker je šlo za transport v Rumunijo, med tem ko za potovanje v naši državi dovoljujem ugodnosti, kot preje. Proste karte za potovanje v naši državi dobivajo tudi tuji novinarji*.
»Gospod minister ste bili na Bledu in se vračate z mnogimi podpisanimi ukazi. Ali imate tudi kako izpremembo za Slovenijo. Gotovi Lntriganti se hvalijo, da se jim je posrečilo spodkopati pozicijo zaslužnega »direktorja Borka«.
»Kaj še! Direktor Borko vživa polno zaupanje in ostane seveda na svojem važnem mestu. Moji ukazi zadevajo sploh le nekatere spremembe v generalni direkciji. Za Slovenijo nimam ničesar v mapi Odobravam tudi, da se zunaj na postajah ako le mogoče ne menjavajo šefi zlasti ker rabimo za izvozno sezono vpeljanega osobja, da se bo mogel prnmet pravilno razvijati*.
»Kaj pravite k našim letoviščem, g. minister?«
»Slovenija Je vobče vsa slikovita in krasna pokrajina. Po letoviščih zlasti v Rogaški Slatini pa mi še posebno ugaja vzoren red in čistoča, ki jo zahtevam odločno tudi na železnici. Tudi cene so po vaših letoviščih solidne. Narod pa je priden, inteligenten in uljuden«.
Na to se je razpredel interesanten razgovor o politiki. G. minister Je opetovano poudarjal programsko stališče, da mora držav na politika absolutno čuvati princip narodnega in državnega edinstva ter popolne izvedbe Vidovdanske ustave. Tega programa na pr. SLS ne priznava ln že za to ie Izključeno njeno sodelovanje v vladi.
Minister prometa se je davi odpeljal z avtomobilom proti Zagrebu, odkodeT se vrača v Beograd. Med potjo si je ogledal teren za železniško progo Rogatec-Krapina.
Medsebofno razkrinkovanje med radičevci
Jagatičeve izjave, — Burno zborovanje Jagatiča in dr. Žaniča v Sisku. — Razlaga posl. Buča.
r. Zagreb, 31. avgusta.
Kakor smo že zabeležili je Stjepan Radič v zadnjem »Domu« srdito ošvrkal disidente ter osobito izpadel proti Mati Jagatiču, na-vajo;oč, da so vse organizacije v HSS v si-saškem okrožju zahtevale, da Jagatič odloži mandat, — in dalje, očitajoč mu. da se je polakomnil dnevnic in postal »plačan gosposki političar«. V odgovor priobčuje zdaj Mate Jagatič dolgo izjavo, ki v spretnem pobijanju Radičevih očitkov navaja nekatere zanimive nove navedbe o kvalitetah »so-spona Tiedsednika«.
Jagatič predvsem ugotavlja, da so na navedeni seji bile zastopane samo nekatere organizacije, ki so odobrile Radičevo politiko in zahtevale od Jagatiča. da odloži mandat, to pa zgolj zato, ker iim je bil sedanil položaj lažmivo raztoirračen z zatrdili, da je s sporazumum zagotovljena revizija usta. ve v »hrvatskem smifln«. Jagatič nato drastično razkrinkava Radičevo politiko preko Londona, Dunaja in Moskve, odkoder je dosledno pošiljal neresnična sporočila, o katerih je sama gospa Marženka nekoč dejala dT. Josipu Košutiču: »Pa znate, morao je tako, jer se bojao, da ga narod ne bi osta-vlo!...
Kar se tiče dnevnic, pravi Jagatič. naj se Radič spomni seje na Dunaju, kjer ie pred Jagatičem. dr. Mačkom, Prcdavcem, dr. Nikičem, Karlom Kovačevič&m in Ivanom Radičem dejal: »Platite moj dug g. Prpiču (ki ie finansiral Radičeva potovanja) drugo je vaše!i Kte je tedaj bilo načelo, da so dnevnice last naroda? Nato je bilo sklenjeno. da so dnevnice narodno-strankine. Toda al! Radič ve da njegov nečak Pavle Radič ni dal za Sel.iački dom štiri mesece niti pare, kakor tudi ne dr. Nikič, dr. Vandekar in deloma dT. Basariček. Jagatič poziva Radiča naj v »Domu« obelodani točne podatke, koliko so darovali posamezni radičevski poslanci. pa se bo videlo, kateri gospodje ni-s o odstopali dnevnic.
Stiepan Radič zdaj stanuje v »Seljaškem domu«, a svojo vilo je da! v najem za mesečnih 30.000 K. Koliko pa on ;n neg-ovi zeti plačujejo za stanovamje v »Seljaškem« domu?
Radič je nekoč dejal, da gosposko politiko vodi tisti, kdor eno misli, drugo piše, tretje govori, četrto dela. Radič je doslej dokazal, da se je prav obsodil in da je ravno on gosposki, protihrvatski in brezglavi poli-(JSc. Tako končuje Jagatič in obeta še nove
Ob priliki LlublJansHesa velesejma
poselite tvrdlio
I. Premelč. Ljubljana, Dalmatinova 3.
Specijalna veletrgovina svilenih ln vol-4857nenlh robcev, šerp ln modaega blaga.
ska seljaška stranka). Nik do ni odobril spremembe programa te stranke^ niti spre« membe imena. Na vprašanje, kako si tol» mači naglo Radičevo izpremembo, je od« govoril dr. Buč, da si o tem še ni popol« noma na jasnem. Po njegovem mnenju se je tokrat morala izvršiti patološka izpre« memba v Radičevih možganih in ako olo» vek pazno razmotriva neke pojave, more ugotoviti gotove sumljive znake Radiceve« ga duševnega stanja. Na izpremembo pa so vplivali po mnenju dr. Buča tudi nekateri materijalni momenti, kar je tudi St. Radič sam priznal na seji v Beogradu, ko je diši. dente vrgel iz kluba. Tu so Seljaški dom. Glavna zadruga in Božičnica, na kateri je izgubil Radič nad 300.000 *kron®. Vsekakor je nanj vplival tudi zapor. Lahko bi se sicer izognil zaporu, toda imel je nesposobno okolico, ki je zakrivila, da so ga našli. Skri« vali so ga v luknji, a vrabci na strehah so čivkali, da se nahaja v Prpičevi palači, pa ga je policija lahko izsledila. Poslanci niso vedeM, kje je, vedele pa so za to služkinje. O razmerah v klubu in vodstvu HSS je iz« javil dr. Buč, da je vsa politika stranke stvar St. Radiča in nihče izmed poslancev in vodstva samega nima ničesar reči. Ra> zen treh ali štirih, ki stoje z eno nogo že izven kluba, ostali poslanci samo gln«"i»jo, kimajo z glavo in pikajo. Kar se tiče vod stva samega, je tTcba omeniti, da je dr. Maček nekaj bolehen. Predavec se sedaj ba vi samo z gospodarskimi vprašanji dr. Kr« njevič pa jc sedij v Beogradu državni urad n:v. tako da vodstvo pravzaprav več ne ob« stoji
polemike in pikanterije iz domačega življenja nekdanjih revolucionarjev----
•
Jagatičeva izjava, objavljena v <rSisačkih novinah® in v včerajšnjem <rHrvatu», je očividno poslužila za uverturo zborovanju,
ki sta ga včeraj v Sisku priredila Jagatič in dr. Milovan 2anič. Današnji «Hrvat» si« cer obsežno poroča, da »narod obsoja po« litiko Stjepana Radiča® ter da je bila Ja. gatiču in tovarišem izrečena zaupnica — toda v podrobnostih slika, da je skupščina bila grozovito burna. Jagatiču so še dopu« stili besedo, in je v svojem govoru obrazlo« žil navedbe iz gorenje izjave. Ko pa se je dr. 2anič pojavil na govorniškem odru — tako popisuje «rHrvat» — so kričačd začeli tako strašno kričati, da se je takoj videlo, kako je vse bilo zasnovano, da Žanič ne pride do besede. To razsajanje je prekosi« lo vsa druga in je trajalo celih 20 minut. Izziva5i so se v nabito polni dvorani pre. rivali k odru, dvigali batine in človek je do« bil vtis, da je v dvorano vdrla tolpa obo« roženih razbijačev. Končno je policija ho« tela razgnati sestanek, a so se kričači, uvi« devši, da s takimi metodami ne morejo ni« česar doseči, drag za drugim odstranili iz dvorane, nakar je dr. Žanič začel govoriti.
Obrazložil je, da so radičevci, evo, spre« jeli poleg »vidovdanstva® tudi »or junaške metode®, nato pa je preostale poslušalce prepričeval, da bi brez aranžmana RR Hr= vati gotovo dosegli svojo vlado, svoj sabor in še vse »drugo®, kar so zahtevali. Brez »toga® ni sporazuma, ni pomirjenja, kar naj slišijo tudi oni v Beogradu, ki menijo, da se Hrvati dajo pomiriti s takim poslom, ka kor ga je sklenil Radič. V tem smislu je bila tudi sprejeta daljša resolucija, ki Ja. gatiču in dr. Žaniču izreka zaupnico. Za« ključno besedo je zopet imel Jagatič, ki je izjavil: »Verujem v zmago hrvatskega naroda. Hrvatsko vprašanje ne bo rešeno, dokler Hrvati ne dobe svojega sabora, svo« je vlade ter svoje gospodarske in finančne samostojnosti.®
Splošno pozornost v hrvatski javnosti je vzbudil tudi razgovor z radičevskim disi« dentom posl. drjem Bučem, ki ga objavlja« jo «Novosti». Dr. Buč predvsem dokazuje, da sploh nikdo ne pezna »Hrvatske selja« ške stranke® (HSS\ katera ni bila od niko. gar ustanovljena. Radičeva stranka je bila najpreje HPSS (Hrvatska pučka seliaška stranka) nato HRSS (Hrvatska republika
Politične beležke
+ Capraška afera še nerešena. Poročali smo pred tedni o spopadih med združenimi radičevci in komunisti ter.iu-goslovenskimi nacijonalisti v Canragu pri Sisku. Epilog je bil ta. da so nacijonalisti bili dne 25. minulega meseca ponovno napadeni in ie ob tej priliki izsru-bil življenje mladenič Jurica Skoruo. Radi teh dogodkov je bilo aretiranih 18 naci.ionalistov, ki so bili brez zaslišanja obsojeni na 14 dni zapora in odvedeni v Šisak. Tu so preležali 10 dni, nakar so bili izročeni okrožnemu sodišču v Petrinji v nadal.inie postopanje. Odtlej se nahajajo v petrinskih preiskovalnih zaporih. »Riječ®. ki prinaša te informacije, opozarja notranjega ministra in ministra pravde, naj v interesu zakonitosti naročita svojim podrejenim organom, da se zadeva čim preie razčisti. ker ni v redu. da 18 ljudi, katerim ni ničesar dokazano, leži v zaporu v popolni neizvestnosti.
-f Prečanski radikali o sporazumu. Radikalni poslanec dr. Jovan Radivo-jevič je objavil v listu »Srbiji®, ki izhaja v Šremski Mitrovici, članek o stališču prečanskih radikalov napram RR sporazumu. Dr. Radojevič piše, da so Srbi v Sremu spreieli sporazum boli s pametjo kakor s srcem. Ako bi bil sklenjen pred 6 leti. bi ga spreieli boli s srcem, danes pa tega ne morejo, ker so preveč sveži spomini na žalitve in pn-nižania. povzročena srbskemu narodu od strani g. Stjenana Radiča. Srbi so bili vedno za bratsko slogo s Hrvati, toda ne morejo tako lah1-^ pozabiti Hudi, ki so v svoji mržnii šli predaleč. Vendar Pa so odobrili soorazum radi int^esnv države, toda Radič, ki se ie naučil zelo mnogo govoriti, nai bo oazljivejši v svo jih govorih, ako želi. da se ohrani sporazum ori živlieniu. To nai imaio v mislih tudi vsi njegovi liudie. ker pnzijo Srbi na vsako besedo in kretnjo. ki sc čule ali stori od str?ni radičevcev. Posl. Radivojevič se nadalie bavi s proslavo tisočietnice hrvatskega kraljestva v Zagrebu, ki se je vršila v popolnoma separatističnem duhu. in graia. ker skuša St. Radič r>b vsaki priliki dokazat? svoj posebni položaj na^rnm k..ilju. 7ani in za pr^čnnske Srbe kralj ni samo nnmoten državnik, vitez, junak, velik politik m rodoliub. ampak tudi simbol naše držav ne samostojnosti. predstavnik narodne suverenosti in mnr<ro več ^akor pa samo »drugi ustavni faktor®. Zato opozarja srbsko in hrvatsko ;avnost. nai bo v izvaianiu sr-onziima Tvzliiveiša in real-ne.iša Dr. Radivojevič pravi, da ie g'n-soval za sporazum v prepričanju. do ne bodo samo Srbi. amnak tudi Hrvati krenili do novih no+ih in da se bo snora-i zum pojmoval mnogo boli realno ^nkor pa le z lepimi novinarskimi članki ter navdušenimi govor' na banketih in proslavah. Zato nravi, da bo sporazum uspel samo tedai. ako ne bo v njem nobene osti in ako ne nade nani n't- sen ca suma. — Vsekakor nam ta ris nek dokazuie. da gieda:o prečanski Srhi z zelo razdvojenimi čustvi na sklenem sporazum in da iim zlasti presedajo neprestani RncFčevi govori. Prečanski Srbi. zlasti v Sremn. so imeli vedn^ hude boie z rad'č°vd. pa <im zato tudi mnogo ne z^mo. k-er i^1 — poz1*""1.
4- Pni radikalski zbnr na Hrvp Prav nerodno so se obnnša'i r? v Križevcih. kier so radikali svoj prvi iavni zhor. odkar je lienn vlada RR. Zboru ie predseu-.al dr. Hausler. ki se ie že v prevrnem parlamentu izneveril Rad;ču. udeležil «e ga je tudi radikalski poslanec Aleksa Zu-
jevič. Prišlo je precej radičevcev, ki so z divjim kričanjem motili govornike. Nekateri so zahtevali, da se objavi besedilo sporazuma RR. drugi so očitali govornikom: Vi ste zaprli Radiča. Končno je komisar Žagar zagrozil, da^ bo nastopil Droti razgrajačem z oboroženo silo. neki g. Jelenič iz Beograda pa ie skušal zborovalce pomiriti z naravnost besnimi izpadi na Svet. Pribičeviča. ki da je «vsemu kriv*.
Skupščina UJU v Subotici
Skupščina UJU. poved. Zagreb, v Osl-ieku. — Ogromna udeležba na glavni skupščini UJU v Subotici. — Enoduš-nost in velikanske manifestacije za narodno in državno edinstvo.
Subotica. 28. avgusta.
Letošnia skupščina UJU je bila verna naslednica poprejšnjim sličnim skupščinam. ki so se vršile v Beogradu, v Zagrebu. v Sarajevu, v Ljubljani in v Dubrovniku.
Na povabilo UJU. poverjeništvo Zagreb. ki je imelo svojo letno pokrajinsko skupščino v Osijeku, dne 25. in 26. tega meseca, se je udeležila te skupščine slovenska deputacija ljubljanskega po-verieništva: Jelene, Gnus. Dimnik. Do-stal in Fegic. Skupščina hrvatskega učiteljstva je bila impozantna tako po številu udeležencev, kakor tudi po stvarnih referatih, med katerimi moramo omeniti zlasti predavanje poverjenika prof. Jos. Skaviča iz Zagreba o eksperimentalni pedagogiki in Antona Tunk'a o šolskem zakonu. Navzoča slovenska delegacija je bila viharno akla-mirana. Poverjenik prof. Skavič je v vznešenih besedah slavil tridesetletnico predsedništva ljubljanskega pover-ienika Luke Jelenca. ki je bil izbran častnim članom zagrebškega poverje-ništva. Mestno prebivalstvo osiieško je simpatično spremljalo delo učiteljstva in izkazalo mnogo pozornosti navzočim skupščinariem. Vojaška uprava je dala na razpolago dva avtomobila, ki sta odvedla zastopstvo učiteljstva v 40 km oddalieno Diakovo. da se je poklonilo manom nesmrtnega Jugoslove-na. pokojnega biskuna Josipa Jura'a Strossmarerja. Na izrecno povabilo se je udeležila tega posetn slovenska de-iegaciia polnoštevilno. Ogled diakovske katedrale je napravil na posetnike mogočen utis. Delegacija je položila v kripti na grob velikega biskupa venec s traki v narodnih in državnih barvah. Veličastno katedralo, prvovrstno umetnino ne samo v državi sami nego tudi izven granic je tolmačilo djakovsko učitelistvo in en duhovnik kot zastopnik diakovske škofije. Veličastna arhi-tektonika cerkvenega hrama v gotskem slogu in bogata slikariia nas ie naravnost očarala. Po ogledu katedrale smo bili gosti domačega učiteljstva na prisrčnem gostoljubnem, uprav jugoslo-venskem sestanku. Zal, smo se morah prehitro razstati, ker smo morali iti še isti večer nazaj v Osiiek.
Dne 27. avgusta smo zapustili ob 8. uri zjutrai Osiiek in nadalievali pot na glavno skupščino UJU v Subotico, kamor smo dospeli ob 13. uri. Na potu smo občudovali ogromno bogastvo Bačke. ki je v istini pravi Kapaan za našo državo. Priliko smo pa imeli tudi videti katastrofalne posledice silovitega orkana, ki ie divjal nad Bačko dne 25. t. m. popoldne.
Ze ob 15. uri se je vršila seja širšega glavnega odbora, katere dnevni red je bil: poročilo izvršilnega odbora, predlogi. namenieni skupščini in dogovor glede dela na konferenci delegatov. Se-ie so se od ljubljanskega pover.ieništva udeležili slovenski člani š:ršega glavnega odbora Jelene. Gnus, Dostal in To-mažič. O bor je vzel na znanje poročilo o delovanju vodstva v preteklem
letu.	, t
Ob 17. uri se ie pričelo zborovanje delegacije. Udeležba velikanska. Prisotnih več sto delegatov, zastopani prav gotovo vsi večji kraji v državi. Po otvoritvi konference in overovlie-niu pooblastil so se določili kandidati za poedine sekcije. Od Slovencev so bili predlagani za veri'ikaciiski odbor Rudolf Dostal. za finančni Mirko Fegic, v odbor za predloge T."ka Jelene, v odbor za referat o učiteljiščih Anton Hren, v odbor za poročilo o šolskem nadzoru Ivan Tomaž?? ta referent Lu-dovik Potočnik, v odbor za reterat o šolskem zakonu Ivan Dimnik in za tajnika Alt Aleksander.
Ze pri seii širšega glavnega odbora je skušal zanesti zmedo bivši predsednik UJU, odstavlieni M. St. kar je hotel ponoviti na konferenci delegatov, a so viharni protesti z naravnost burn:m ploskaniem onemogočili vsak tak poskus. tako da se je mogla završiti konferenca delegatov v popolnem soglasju.
Danes dne 28. avgusta se ie pričela 5. glavna skupščina UJU. Slovensko učitelistvo ie častno zastopano. Ako pomislimo velikansko oddaljenost in skraino nepriličen čas tik pred začetkom šo'skega leta. je udeležba Slovencev — okroglo stotino — dovolina. Vsega učiteHstva na skupščini se ceni nad 2000. Zborovanje se vrši v tako
! zvani gradski kuči. Je to velikan.
ska palača, kjer so nameščeeni vsi dr-j žavni in občinski uradi. ! Ob 8. uri zjutraj je otvoril v narav, nost razkošni dvorani glede na divn0 ornamentiko in umetniško rezbari;o, rod. predsednik UJU Pero Vuksanovič letno glavno skupščino s pozdravom navzo-čih skupščinarjev in zastopnikov obla. stev. Ministra prosvete je zastopal šej personalnega oddelka Jovo P. Jovano. vič, subotiško oblast veliki župan Dra-gosav Gjorgjevič, vojaško upravo ge-neral Stano.ievič, domačo prosvetno oblast inšpektor Grgo Lulič in Cvetko Horvat. Jugoslovenskega Sokola sta-rosta Kosta Petrovič in še razni drug funkcijonarji. Med burnim odobrava-njem se je prečitala udanostna brzojavka na Nj. Vel. kralja Aleksandra in pozdravna brzojavka ministru prosvete Vukičeviču. Po raznih formalnostih je podal referat o reformi učiteljišč in.nadal.ini učiteljski Izobrazbi ravnatelj učiteljišča v Šabcu Milisav Marko, vič. Sledil je referat o nadzorstvu in nadzornikih osnovnih šol. Podal ga je Slovenec, šolski upravitelj Ljudevit Potočnik iz Štor pri Celju naravnost vzorno. Dasiravno v slovenskem narečju. je dosegel s svojimi stvarnimi izvajanji in logičnimi zaključki popolno umevanje in naravnost viharno odobra. vanje navzočih zborovalcev. Po konča-nem dopoldanskem zborovanju se je formirala veličastna povorka in je odšla z vojaško godbo na čelu k spomeniku padlim za osvobojenje in ujedinje-nje ter je bil tamkaj v imenu UJU položen venec.
Popoldne delujejo odseki. Ostali skup. ščinarji ogledujejo mesto, pred kratkim otvorjeno poljedelsko razstavo in bližnje kopališče Palič, kjer se vrši jutri banket. Skupščina se jutri nadaljuje in zaključi. Razpoloženje udeležencev je naravnost divno, sklepajo se nova, ob, navijajo stara prijateljstva, sestajajo in rokujejo se kolegi iz najbolj oddaljenih krajev naše države. Občevanje prisrč-no, stanovski in narodni zanos nepopisen. Delo skupščine samo dokumentira veliko disciplino in vzorno umevanje visokega zvanja učiteljstva, včlanjenega v UJU.
R. D.
Iz Trbovelj
t— Odbitek dovka na ročno delo. V srni slu odloka pristojne davčne oblasti ho TPD. od 1. septembra dalje odtegovala de« lavcem ob priliki plačilnih dni namesto 3 4 odst. samo 3.3 odst Delavcem, starim pod 18 let in onim nad 60 let pa se bo odbiti davek povrnil z veljavnostjo od aprila mc seca t I. dalje.
t— Za spomenik v svetovni vofni padlim. Tukajšnja podružnica Zveze slovenskih vo jakov sc je odločila po<staviti v Trbovljah pred cerkvijo spomenik, posvečen v svetov ni vojni padlim in preminulim Trbovelj ča« nom. Ker so potrebna zanj denarna sred« stva, je imenovala več svojih zaupnikov za pobiranje prostovoljnih prispevkov. Le ti so pričeli že včeraj s pobiranjem in bodo odslej stalno pobirali. Ker hoče postaviti enak spomenik tudi tukajšnja podružnica UVI. bi bilo želeti, da bi se obe podružnic ci sporazumeli za skupno akcijo.
t— Prevzem zasebne ceste v občinsko last. Pišejo nam: Za nadaljni razvoj Trbo« velj je ncoblodno potrebno, da bi se za. sebna cesta, ki pelje od glavnega trga sko> zi cvetoče vrtove raznih posestnikov in se zopet spoji pri hiši g. Voduška z okrajno cesto, prevzela v občinsko last in sc na ta način odpomoglo prizadetim strankam, ki imajo siceT sitnosti. Omenjena cesta je kot bližnjica n«'"b<Mj •prHiuHjcna za stanovat ce gornjih Trbovelj in Gaberskega.
t— K odloku o cenah živilom. Srečko ?1a varstvo je izdalo odlok o cenah raznih r.-vil. na katerega je občina odgovorila, da prodajajo nekateri še ceneje, kakor je pred pisalo glavarstvo. Ker so poizvedbe drgna* le, da so zato toliko slabše porcije, bodo iz' šle po vsej priliki š- bolj natančne odredbe.
Iz Primorja
•	Pogreb ge. F ran je Pertotoi'e, vdove po pokojnem zdravstvenem svetniku Simonu Pertotu m matere zdravnika drja Justa Per tota v Trstu je bil v soboto popoldne v Barkovljah. Udeležilo se ga je veliko šte> vilo občinstva ii Trsta in okolice; po<cb< no številno je bilo zastopano ženstvo. Žal* ni sprevod je vodil barkovljanski župnik, pevci društva »Adrija® so zapeli v cerkvi «Blagor mu®, na pokopališču pa »Usliši na-' Gospod®.
•	Jesenska veselica v Postojni V nedelje dne 6. septembra se bo vršila v postojnsk jami običajna vsakoletna jesenska veseli ca. Na železnici bodo ta dan posebni po pusti. Pod zemljo bodo svirak godbe, vr šil sc bo ples itd.
•	Razstava psov v Gorici. Dne 15. septembra se otveri poleg lovske razstave > Gorici tudi razstava psov italijanskih pasm Najboljši razstavlja!« bodo odlikovani i kolajnami.
•	Nov list v Trstu. S 15. septembrom t* čne izhajati v Trstu dijaški list »Naš glas» ki bo organ slovenskih srednješolcev v Ita liji ter bo objavljal strokovno gradivo i? dijaškega življenja.
Obleke
najboljše, najceneiše ima v največji izberi
J. Maček
Liubljana

Prestolonaslednik
v Primorju
V	noči od sobote na nedeljo se je pripeljal prestolonaslednik Peter s svojim spremstvom, obstoječim iz enega gardnega kapitana in podporočnika, angleške vzgojiteljice in še 10 drugih oseb, v Zagreb, kjer .ie ostal eno uro in nadaljeval potem vožnjo v Primorje. Na postaji Plase je pričakovalo kraljeviča prebivalstvo. Sokoli, Orjunaši in zastopniki narodnih društev. Na vseh postajah, skozi katere se je peljal, je bil prirejen prestolonasledniku slovesen sprejem. Vrhunec navdušenja ie bil v Selcih, kjer je bil postavljen velik slavolok. Sokolska mladina je pozdravila kraljeviča kot svojega brata naraščaj-uika. Prestolonaslednik se ie odpeljal skozi špalir Sokolov in prebivalstva v vilo «Odilon», kjer ostane do novratka kraljevske dvojice iz Črne gore. Vila Odilon je last bivšega našega poslanika j Washingtonu, Grujiča in se nahaja v .ijej dom za siročad, ki ga vodi gospa Habel Grujič. Kraljevska dvojica pride po prestolonaslednika v Selce in bo pri tej priliki posetila Sušak in druga okoliška mesta.
Prvi trije dnevi V, Ljubljanskega velesejma
Posetnikov is bilo v nedeljo približno 20.000 in v pondeljek 15.(190. — Namestnik ministrskega predsednika na sejmišču. — Bolgarski trgovci nakupili velike količine železnine.
Že prvi trije dnevi Lubljanskega velesejma, ki je letos v vsakem pogledu dobro organiziran, zavračajo naziranje onih. ki so trdili, da so se velesejmi preživeli, odnosno da spričo tolikega števila prireditev te vrste v državi Ljubljanski velesejem nima izgledov na uspeh. Pokazalo se je, da ima prva institucija te vrste v državi — Ljubljanski velesejem — že nekaj tradicije. Vse prve dni je bil poset obilen ne samo s strani radovedne publike, temveč je bilo vedno,, zlasti pa včeraj dopoldne, zelo mnogo trgovcev kupcev tako iz Slovenije kakor ostalih pokrajin države in celo iz inozemstva. V nedeljo je po-setilo seiem blizu 20.000 oseb, v pondeljek pa blizu 15.000.
V	nedeljo je bilo zlasti mnogo kmet-skega prebivalstva iz bližnje in dalj-nje okolice Ljubljane. Kmetovalci so se predvsem zanimali za kmetijske stroje, orodje in za zvonove. Pri tej priliki se mora poudarjati, da je uresničenje misli higienske razstave v okvirju velesejma vse hvale vredno, ker je to naibolj-ša prilika, da se tudi preprosti človek nekoliko bolj nazorno seznani s pravili splošne higijene. Posebno v nedeljo je higijensko razstavo posetilo mno^o kmetskega ljudstva, ki ie z zanimanjem ogledovalo razstavljene slike, higiienič-ne naprave ter higijenično in nehigije-| nično sobo.
Kakor se ie dalo dognati, so bili po-setniki v nedeljo in pondeljek iz najrazličnejših kraiev Jugoslavije, med katerimi omenjamo izven Slovenije Za-ereb. Beograd. Solit. Sarajevo, Novi Sad, Vršac. Bitolj. Kruševac, Tuzlo, Si-sak, Karlovac. Zanimivo je. da je bilo število posetnikov iz Zagreba izredno številno. Inozemski posetniki so bili iz Avstrije (Dunai. Salzbunr. Celovec), iz Italije (Trst. Gorica), iz Francije (May-ence). iz Nemčije (Berlin. Mannheim), iz Nizozemske (Amsterdam) ter iz Bolgarije.
Največ kupčiiskih zaključkov ie bilo včeraj dopoldne. Zanimanje ie bilo za vse vrste blaga, zlasti pa za čevlje, že-iezne izdelke, vozove, pohištvo, obleke.
Prodanih je bilo tudi več tehinic, avtomobilov, motocikljev. Tudi preproge in čipke beležijo zaključke. Od inozemcev so posebno mnogo kupovali Bolgari, in sicer papir, žeblje, plošče za štedilnike, emajiirano posodo, pločevinaste izdelke, podkovske žeblje, podkve in sploh železnino. Veliko zanimanje je bilo za izdelke male obrti v paviljonu H, kjer je razstavil Urad za pospeševanje obrti. Zbog številnih posetnikov delajo dobro kupčijo tudi one ljubljanske trgovine, ki niso razstavile.
Včeraj popoldne je posetil sejmjšče^v spremstvu velikega župana dr. Baltiča in direktorja državnih železnic dr. Borka zastopnik ministrskega predsednika minister pravde Marko Giuričič, ki je prispel iz Dobrne. Minister si je ogledal celo razstavo, o kateri se je izrazil jako pohvalno.
Zborovanje bivših vojakov na Brezjah
Brezje, 30. avgusta.
Danes se je vršil na Brezjah drugi sestanek vojakov svetovne vojne. Sestanek je bil obenem ustanovni občni zbor »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne». Lepo vreme in želja snidenja s tovariši iz težkih vojnih let, sta privabila na Brezie velike množice ljudi. Računajo, da jih je bilo okrog S000. med njimi seveda tudi par tisoč žensk. Iz Maribora ie že v soboto večer prišel dolg poseben vlak, drugi pa je pripeljal danes zjutraj iz Ljubljane. Vrhu tega so bili oiačeni sinoči in danes osebni vlaki, mnogo ljudi pa je prišlo tudi peš. z vozovi in na avtomobilnih omnibusih.
V smislu sklepa lanskega sestanka je bila vzidana v cerkev na Brezjah spominska plošča v vojni padlim slovenskim voiakom. Ploščo je danes dopoldne odkril msgr. Kokalj z lepim nagovorom. nakar je močan pevski zbor zapel «Biagor mu». Gosp. Kokalj je nato na prostem celebriral mašo za padle vojake in za dobrovoljce. padle v Do-brudži in na solunski fronti, po maši so pevci učinkovito zapeli cVigred se povrneš, «.Oj Doberdob« in «Oj ta soldaški boben*, jeseniška godba, ki je sodelovala pri prireditvi, pa je zasvirala »Bože pravde*.
Takoj po cerkvenem opravilu se^ je vršil ustanovni zbor 'Zveze slovenskih vojakov«, ki ga je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora major v pok. Martin Colarič. Pozdravil je zastopnike komandanta Dravske divizij-ske oblasti, na čelu jim polkovnika Ra-dojčida. dalie generala Lavriča, ki je bil tudi navzoč, navzoče vojake iz Koto-ške in Primorja ter posebno tudi vojake iz Prekmurja. Povdarial je pri tem, da veselie zbranih tisočev ni ponolno, ker manika toliko nekdanjih dobrih tovarišev. ki so žal ostali še tudi po svetovni vojni pod tujim jarmom. Ob burnem splošnem odobravanju je izrazil preDričanie. da bo prišel čas, ko bodo tudi ti prišli zopet v okrilje velike uie-dinjene domovine. Enako viharno je bilo odobravanje, ko je predsednik predlagal. naj se pošlje pozdravna vdanostna brzoiavka kralju in njegovemu domu. Prečital ie nato došle pismene in brzojavne pozdrave.
Nato ie predsednik predložil pravila, ki so bila soglasno odobrena. Govorilo ie še več volkov, med njimi po eden iz Koroške in ^ -imoria, nakar so se vršile volitve odbora. Za predsednika je bil izvoljen goso. Colarič.
Zbonovanie je poteklo v lepem redu in brez incidentov. V popoldanskih urah so se zbirale gruče starih znancev i.i prijateljev, ki so obujali spomine in ob-navliali Dri;atelistvo. Velike množice
ELITNI £INO Matica
Telefon 124.
Predstave točno ob: '/25, i 28 n 9.
Premiera!	Premiera! Premiera!
Npja četrta lersa
Izvrstna ltomediia zakona in ljubezni v 6 dejanjih
po znanem romanu Kari Hans-Strobla. V slavnih vlogah na? lepi ERNST HOFMANN in šarmantna GRETE REINWALD.
Mlada ženi — mladi mož — tašča — tast — 1. t. d____
Ljubezen in trma pa še nekaj povrh... b	Izvea programa zadaia aktualnost:
' Slovesna otvoritev nove Jadranske železnice.
Prvovrstni umetniški W Elegantno in veselo! orkester svira pri vseh	,JM1 n
predstavah.
udeležencev so se popoldne peljale na Bled, ostali pa so se zvečer vrnili na svoje domove. Mnogi so si uredili potovanje tako, da ostanejo jutri v Ljubljani in si ogledajo velesejem.
Brezie je odeto v praznično obleko: domačini so šli udeležencem vsestransko na roko in ogromnega navala niso zlorabljali, kar udeleženci z zadoščenjem ugotavljajo. Ravno tako so polni hvale tudi o železniški upravi, ki jim je šla vsestransko na roko.
Gospodinjska šola v „Mladiki", Ljubljana
se prične dne 2. oktobra ob S. Vpisovanje je dne 1. oktobra ob 9. zjutraj.
Namen gospodinjske šole je podati občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teore* tičen in praktičen pouk v vseh strokah go» spodinjstva.
Za sprejem je treba, da jc gojenka iz, polnila najmanj 16. leto in da se izkaže z izpričevalom dovršene meščanske šole ali njej podobne.
Učni predmeti so: gospodinjsko spisje, računstvo in knjigovodstvo, vzgojcslovje, živiloznanstvo, nauk iz gospodinjstva, vrt, narstvo, zdravstvo, serviranjc, kuhanje, št vanje, pranje, likanje in vsa domača opra» vila. Vse navedene predmete poučujejo strokovno izprašane učiteljice, oziroma pro fesorji.
Vsaka gojenka plača pri vstopu 50 Din kot pristojbino za učila.
Učenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje in stanujejo v internatu, ki je v zvezi z gospodinjsko šo» lo. Zunanje gojenke plačujejo mesečno z ukovino vred 600 Din, notranje pa plačuje; jo za vso oskrbo in ukovino 1100 Din.
Pouk traja od 8. ure zjutraj pa do 6. zvečer. Odmor je med 14. in 15. uro. Učen, ke so razdeljene v dve skupini, od katerih je ena zaposlena pri šivanju, odnosno pri pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teoretičen pouk se vrši skupno. Zunanje učenke gredo po 18. uri lahko domov, no* tranje pa so zaposlene po skupinah pri pri, pravljanju večerje in pri posebnih urah, kakor pri francoščini, italijanščini, klavir« ju itd.
V internat gospodinjske šole se spre je: majo tudi učenke drugih šol, ki imajo vso oskrbo in prvovrstno hrano. Mesečni ho, norar znaša za te učenke 1000 Din. S seboj ima i o prinesti perilo, obleko določeno po uvidevnosti svojih starišev, jedilni pribor in prtiče, posteljno perilo, eno letno in dve zimski odeji ali pernico in blazino. Inter, nat ima svojega domačega zdravnika, ter poleg učiteljic tudi še prefektinjo. ki po, učuje francoščino in vodi francosko kon» verzacijo.
Večerni gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške soproge, za uradnice in za delavke se bodo tudi letos vršili. Ti tečaji se začno tudi prve dni oktobra, trajajo 3 mesece in se vrše po trikrat v tednu od 17. ure dalje. Natančnejše informacije da, je ravnateljstvo mestne ženske realne gim, nazije v Ljubljani.
Dva
nesrečna slučaja
Ljubljana, 31. avgusta.
V soboto popoldne je zapustil zapore tukajšnje jetnišnice 651etni Jurij Zoreč, znani bivši gostilničar «Pri Juriju® na Toškem čelu. Iz zapora je prinesel precej gotovine in hotel se je temeljito oškodovati za čas. ki ga je moral presedeti v zaporu. Ze popoldne je močno popival po gostilnah v Šiški. Ob 12. je zavil tudi v kavarno in ostal tamkaj do policiiske ure. Nato ie izjavil prisotnim, da gre spat v Št. Vid k Cirinanu in je res odšel v spremstvu -°kega poznan-ca po cesti proti Št. Vidu. V Zgornji Šiški se je znanec od njega poslovil.
Okrog 2.20 zjutraj se je pripeljal pred šišensko stražnico z avtomobilom delovodja pri tvrdki Kuštrin, Emerik Blacha in sporočil, da leži na cesti v bližini gostilne «Pri Svedraču» truplo neznanega moškega, ki ga ie najbrž povozil kak avtomobil. Blacha s<> je takoj odpeljal s stražnikom na kraj nesreče, kjer so potem dognali, da je mrtvec Jurij Zoreč. Imel je razbito lobanjo. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni znano. Kakor nekateri pripoveduiejo, je nesrečneža podrl eleganten avto ki je vozil proti
Gorenjski in so bili r njem trije gospodje in dve dami. Na odredbo policijskega zdravnika dr. Avramoviča so prepeljali truplo v mrh-tnico v Drav-liah.
* ♦ •
Krvav dogodek se je odigral v soboto zvečer v hiši št. 2 v Gajevi ulici V tamkaišnji mestni hiši stanuje več strank, med katerimi menda nc vladajo ravno prijateljske razmere. Ko se je ob 8. zvečer vrnil kurjač v Strojnih tovarnah. Štefan Forštnarič. precej vinjen domov, je začel razgrajati po hiši in napadel že na hodniku Angelo Podgorškovo, ki stanuje pri Forštnerjevih. Vprašal jo ie. kje je Forštnerjeva. ker pa mu ta ni hotela povedati, io je udaril dvakrat s pestjo. Nato ie odšel za njo v stanovanie in podrl mizo. na kateri ie bila svetiljka. Od tam jc od|el v stanovanje druge sosede Berte Habičeve, ki je baje tudi ni može! *~>eti. Ta je malo poprej sekala na dvorišču drva in imela sekiro še vedno v roki. Forštnarič ji je pričel groziti. Ko je zbežala in skočila na okno, .io je skušal potegniti nazaj. Habičeva ga je ponovno opozorila, da ga udari s sekiro, ako ne odjema, vendar Forštnariča to ni oplašilo. V iezi je Habičeva nato v resnici Forštnariča udarila s sekiro po hrbtu in po glavi. tako da se je hipoma zrušil nezavesten na tla. Na krik so se zbrali ostali prebivalci hiše in poklicali rešilno postajo. Forštnariča so preneljalj v splošno bolnico. Njegove rane so težkega značaia in bo najbrže izgubil eno oko. Habičeva je bila aretirana tn izročena sodišču, kier se nahaja tudi njena sekira.	__
Amundsenov
rolet na Severni tečaj je uiilmljen! Kdo ga bo predvajal v Ljubljani?
opisi
LITIJA. Pri našem sokolskem nastopu dne 6. septembra sodeluje tudi oddelek vojaštva 9. pešad. puka iz Celja, pod vodstvom g. podpor. Bogoljuba Arsoviča. Oddelek, ki je žel vso pohvalo letos že v Rogaški Slatini, bo žel gotovo tudi vso pohvalo udeležnikov našega zleta, zato na svidenje in zdravo!
ST. VID NAD LJUBLJANO. V noči od sobote na nedeljo so šentviški Sokoli nalepili po vasi svoje lepake za javno telovadbo in veselico, ki se vrši v nedeljo dne 6. septembra popoldne pri <.S1epem Janezu«. Še isto noč so bili vsi odstranjeni, prizane-šeno ni bilo niti enemu. Da so ta vandali-zem zagrešili znani nasprotniki Sokolstva, je jasno. Dejanje odgovarja popolnoma njihovi izobrazbi. Podoben divjaški čin so izvršili letos ob prilik' sokolske prireditve dne 6. junija. Imena krivcev so znana in bo vložena proti njim ovadba na sodišče.
JSboll priporočilo is dobro blaga"!
Tvrdka
2767
gričarSjUlejač
Usten. 1892
Ljubljana
samo SBlenliiiroova ulica št. 3 samo
Zaloga oblek za gospode, dame in otroke
Bliža se
Iznenadenje za vse nas!
Bliža se
Slovesna otvoritev naše nove serije!
Bliža se c . . , , svetovni alarm!
Kulturni pregled
Ljubljanska drama: Petrovičev
« Ve zel«
Peci:a Petrovič je po svoji plodovrtosti, tehniški spretnosti, humornosti in narodnem značaju zeio sličen Branislavu Nušiču. Nu-šič je predvsem satirik, Petrovič pa zabavnik brez tendenčnosti; prvi je v formi precej ohlapen in v dikcij! nediscipliniran, dru-Si pa čisto nas-protno zgoščen in ekonomičen. Oba zajemata iz srbskega naroda dejali e, značaje in govorico. Po njunih komedijah in šalah poljeta pristni gledališki temperament in živa srbska kri. Zato jih igrajo in jih bodo igrali, so jih gledali, iih gledajo in iih bodo gledali vedno radi. Nušiču so dajali snov Srbi v nekdanjem Beogradu in mala mesta stare Srbije a Petrovič zajema njjraje iz Like, Slavonije, Hrvatske. Zato Eam je Petrovič v svojih gledaliških igrah bliž i razumljivejši, dočim gledamo Nušiče-ve včasih strupeno objestne satire in drastične tipe kakor pristno balkanske originale in strmimo -ob njih. Kakor Nušič pa je tudi Petrovič srečnejši v veselem žanru nego v resni drami.
Petrovičeva »Ploha« je na našem odru učinkovala, močneje ia resničneie, nego
rGozd». Ne dvomim, da bj »Vozel« naši publiki prav zelo ugajal, ako bi ga dobro igrali. Pri nas pa so ga snoči igrali z vikom in krikom, z drastičnimi gestami, ki so spominjale na telovadne proste vaje, z vsestranskim pretiravanjem, ki je odbijalo tako, da je br! konec naravnost dobrodošel. Prav žal mi je, da ne morem izvzeti nikogar.
Sicer pa je »Vozel« v vsakem pogled j dosti šibkejša stvarca kakor »Ploha«. Vse dejan:e je zgrajeno na zameni osebe z osebo in na vrsti neverjetnih slučajnosti. Iz tega je splete! Petrovič sicer z veliko rutino več vozlov, zmešnjavo nad zrrešn;avo, toda v svojih sredstvih je zelo neizbirčen in ne zameta niti najstarejših trikov rn rekvizit. V nacijonalnost tega sujeta dvomim prav močno. Med kmetiškimi Ličani ie laka zgodba neverjetna ter so taki značaji pač nemogoči. Ako bi se vse osebe preoblekle v mestne obleke in bi se vse godilo n. pr. v Zagrebu, bi bilo vse to dosti verjetnejše. Naši igralci sinoči humornosti in fines dialoga niti približno niso izčrpali, značajem pa so se komaj približali.
Fr. G.
Druga dramska premijera v Ljubljani.
Angleška veseloigra »Pegica mojega srca« se vrši v sredo dne 2. t. m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču. Pr; premijeri sc zaposlene skoro vse boljše naše dramske moči. Predprodaja v operi.
Ljubljanski operni orkester. V lanski sezoni t. j. od 1. oktobra 1924. dalje je bila proglašena s strani strokovne organizacije godbenikov nad ljubljanskim opernim orkestrom zapora t. i. da uprava nj mogla skleniti nobenega novega angažrraja za orkester. Za novo sezono 1925-36 pa je sklenila uprava dogovorno z zastopniki opernega orkestra nove službene pogodbe in s tem dvignila tudi zaporo, proglašeno nad Ljubljano od vseh godbenih organizacij v tu in v inozemstvu. Na podlagi tega je uprava angažirala vse potrebne godbenike. Vsi novo-došli godbeniki so povečini absolventi kon-servatorijev. Tako imamo danes operni orkester sestavljen sledeče: 6 prvih vijolin, 4 druge, 3 vijole, 3 čela, 3 kontrabase, celotni les (2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota), in prhala (4 rogovi. 2 trompeti, 3 pozavne. 1 tuba), tolkala in harfa. Poskrbljeno ie tudi, da se orkester lahko izpopolni z angleškim rogom in basklarinetom. Redno bo sodelovalo v opernem orkestru 40 angažiranih godbenikov. Uprava je prepričana, da je s tem v veliki meri izpopolnila našo opero. in da ie izvaianie sodobnih modernih
del, katera so za novo sezono objavljena — omogočeno.
Verdijeva »Aičia« se vprizorj na ljubljanskem odru v sredo dne 2. septembra ob pol 8. zvečer pod vodstvom dirigenta g. Nefata. V tej operi nastopijo sledeče moči: Aida — gdč. Pirkova, članica Nar. divadla v Brnu, Amneris — ga. Thierrv-Kavčnikova, svetnica ga Ribičeva, Ramfisa poje g. Betetto, Radamesa — g. Orlov in kralja Amonasra g. Balaban, kralj egiptovski je g. Zupai, sel g. Mohorič. Plese je naštudirala soloplesal-ka gna. Tuljakova. Režijo vodi g. Bučar. Začetek točno ob pol 8. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Praška gledališča. Nar. divadlo ima ta teden na sporedu: Smetanovo »Prodano nevesto«. Rožvckega »Pana Twardo--Ve-ga«. Dvofakovo »Rusalko«. Sme', vo »Tajno«. Capkovo dramo »Iz življe" žuželk« in opero »Tar.talove muke«. — Novo nemško gledairšče uprizarja: Carmen. Pijačo ljubezni. Grofico Marico, Madame But-terfly«: v Stavovskem gledališču je na repertoarju »Figarova svatba« vinohradsJvo gledališče pa igra Langerjevo »Periferijo«.
»Šarmantni princ
Francoska velesenzacija a la «K6ni£smark»
„Nemi tožltelj"
je velika senzacijonalna kriminalna afera. V naslovni vlogi nastopa čudežni pes
volčjak
„Lux"
Od danes dalje!
LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4., V: 6.. Vi 8. in 9. — Ob nedeljah ob 'A 11., 3., 'A 5., 6-Vi 8. in 9. uri.
Navzlic temu, da danes ni v Št. Vidu raz-obešenega nobenega lepaka, je sokolsko društvo trdno prepričano, da bo prireditev dne 6. septembra vsestransko dobro uspela. Vsi prijatelji Sokolstva, pridite v nedeljo v Št Vid, da se pokaže neprijateljem Sokolstva moč in kultura ter da so tudi v Št. Vidu že minuli časi klerikalnega paševanja.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. V nedeljo dne 9. avgusta se je vršila v Toplicah lepa gasilska slavnost. Ni. Vel. kralj Aleksander je odlikoval zaslužne gasilce za 40-letno in 25-letno delovanje na polju gasilstva Josipa Zupanca, Franca Sitarja, Ignacija Turka in Franca Markoviča z zlatimi kolajnami, Josipa Urbančiča, Franca Str nišo, Franca Gutmana in Ivana Oorenca pa s srebrnimi kolajnami, katere jim je slovesno pripel srezki poglavar, vladni svetnik g. Svetek. Slavnosti so se udeležila gasilna društva iz Novega mesta, Kandije. Valte vasi in Poljane. Ob II. uri je bila slavnostna maša na kopališkem trgu. Po maši je pozdravil gasilstvo in srezkega poglavarja v imenu občine župan Adolf Pečjak. Nato je častital odlikovancem srezki poglavar :n jim pripel svetinje na prsa. Slavnostni govor je imel tukajšnji šolski upravitelj Dra-gotin Gregorc, ki je končal s pozivom k navdušenemu vzkliku kralju Aleksandru. Po defiliranju slavljencem in obhodu se je vršil banket, na katerem je bilo izgovorjenih več slavnosti primernih govorov in napii-nic. Ob treh se je vršila velika ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč.
SV. VID PRI PTUJU. Dne 9. avgusta je blagoslovilo tukajšnje gasilno društvo svojo brizgalno. Krasno vreine je privabilo toliko ljudstva v Sv. Vid, da takega zbora ne pomnijo najstarejši ljudie. Blagoslov! i eni a se je udeležilo 11 gasilnih društev z 263 čla ni v kTojn, na čelu vrli župni načelnik Kores iz Šikol. Srezko poglavarstvo je zastopal g. vladni tajnik. Cerkveno slovesnost je opravil g. župnik. V svojem govoru je orisal pomen gasilnih društev, naglašujoč, da je to društvo med vsemi društvi prvo. Zahvalil se je pa tudi vsem dobrotnikom ši-rom cele župnije in izven nje. Brizgalni je kumoval g. Majhenič s soprogo iz Pobrež-ja. katerima je priredilo društvo na predvečer slavnosti bakljado in podoknico. Po bia-goslovljenju so spremila društva brizgalno v slovesnem obhodu v spravišče, nakar so društva pod poveljstvom domačega poveljnika defilirala pred navzočimi župnitni in društvenimi funkcijonarji m pred kumom m kumico ter zastopnikom politične oblasti. Za tem se je razvila pod lipami prav animirana ljudska slavnost. Na slavnosti je zapel ptujski kvartet pod taktirko svojega častnega kapelnika g. dr. Šalamuna marsikatero lepo narodno pesem. Ljudstvo je pa pod zvoki domače godbe zarajalo po lepi trati. Slavnosti se je udeležilo tudi ptujsko društvo s svojim starim zaslužnim načelnikom. Da je naš kraj prišel do tako lepe brizgalne, ki je prijela svoj ognjeni krst že lani, gre zahvala tovariškemu duhu v društvu. Društvo napreduje in bo začelo nabirati že za tovorni avto, da ne bo treba v slučaju nesreče prosjačiti za konje.
Pravkar |e prispel lz Kraljevskega kino na Bledn Hlm
d
(velika pustolovščina)
kateri se predvaja danes v torek in sredo v
M
Kino „!deal
Predstave v nedelo: dopoldne ob pol II., popoldne ob 3., pol 5., 6, pol 8 in 9. uri, de>av. n'kih ob 4., po! 6., pol 8. in 9. uri. 4959-a
Dr. Fran Harinič
zopet redoo ordlsira ^
v Mariboru, Trubarjeva uiica 11 od 9.—11. ure in od 2.-4. ure pop.
Za damei
svileni jumperji najnovejše fazone, flor nogavice od Din 14-— dalje, svilene nogavice.
Za gospodet
srajce, naramnice, kravate, nogavice kratke in dolge.
Modna trgovina za dame in gospode F. A M. Rozman, Ljubljana, Židovska ul. 4.
Oposarjato ae, da eden par
nogavic z žigom ln znamko jO) (rdečo, modro aH zlato)
&

trsja kakor Štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez liga .ključ" so jjooaiejene.
— ^ ^ »i v tti <1
ima! Ljablianam ima!
V izložbi tvrdke Fran Lukič Pred škofijo.
lisi®, plimo mo eiine,.Tunika" Res tajni
*	Inozemski profesorji na Bledu v avdijenci. Skupina inozemskih profesorjev, ki so se udeležili mednarodnega kongresa profesorjev v Beogradu, je prispela v nedeljo pod vodstvom profesorja Jeremije Živano-vlča na Bled tn je bila sprejeta od kralja v posebni avdijenci. V Ljubljani je sprejel glavnega tam tka mednarodnega profesorskega saveza prof. Beltetta, zunanji minister dr. Ninčič, ki :.e je na potu v 2enevo pripeljal skupno s Stjepanom Radičem z Istim vlakom, in se v razgovoru ž njim izrazil laskavo o uspehih mednarodnega kongresa profesorjev. Opozoril ga je tudi, da je naša vlada z velikim zanimaniem spremljala razvoj kongresnega zasedanja. Inozemski člani kongresa so odnesli iz naše države najlepše utise In posebno gostoljubnosti našega naroda kar niso mogli prehvaliti.
*	Ministri na potovanju. Minister saobra-čaja inž. Radojevlč je v soboto bil na Bledu sprejet od kral;a, ki mu je podpisal več ukazov. V nedeljo dopoldne je g. Radojevič obiskal namestnika min. predsednika g. Gju-ričica na Dobrni, popoldne je posetil Rog. Slatino, odkoder se je vrnil včeraj v Beograd. Zunanji minister Ninčič je prispel v nedeljo na Bled ter poročal kralju o pripravah naše delegacije za zasedanje Zveze narodov. Tej avdijenci je prisostvoval tudi Stjepan Radič. Včeraj zvečer se je g. Ninčič pripeljal v Ljubljano odkoder je s po-nočnim brzovlakom nadaljeval svoje potovanje preko Trsta v Ženevo. S popoldanskim duna'skim brzovlakom je prispel iz Dobrne namesitnJk min. predsednika g. Marko Gjuričič, ki si je ogleda! velese.iem ter se je zvečer odpeljal na Bled, odkoder se danes vrača v BeogTad.
*	Jugoslovenskl obisk nea Poljskem. Večja skupina iugoslovenskih gospodarskih strokovnjakov iz Beograda, Ljubljane iT Zagreba se pod vodstvom poljskega generalnega konzula v Zagrebu, g. Himelstjeraa, poda v kratkem na Poljsko, da obišče glavna poljska trgovinska in industrijska centra ter 5. mednarodni Istočni velesejem v Lvo-vu. Izletniki bodo na Poljskem sprejeti kot gosti poljske vlade.
*	Našj profesorji na študiju v Angliji. Na mednarodnem profesorskem kongresu, ki se je vršil te dni v Beogradu, je zastopnik angleških profesorjev izjavil, da bo britanska vlada dvasetorici mlajših naših proiesorjev omogočila nadtdjevanje strokovnih študij v Angliji.
*	Naš tobak na razstav) v Frankfurtu. Uprava državnih monopolov je sklenila, da razstavi naš tobak in cigarete na velese'mu v Frankfirrtu ob Menu, ki se bo vršila od 4. do 7. oktobra.
*	2fi letnica Zveze za tujsk) promet. Z ozirom na naše poročilo v slavnostnem zborovanju Zveze za tujski promet v Sloveniji nas g. notar Hafner naproša za ugotovitev, da na omenjenem zborovanju ni zastopal notarske zbornice, marveč se je slavnosti udeležil kot zastopnik Slovenskega lovskega društva.
*	50 letnica hercegovinske vstaje. V Ne-vesinju je preteklo soboto cela Hercegovina na slavnosten način proslavila petdesetletnico hercegovinske vstaje. Slavnosti se je u-deležilo nad 10.000 rudi Metropolit D;mov!č se je z navdušenimi besedami spominjal junakov, ki so šli v boj za nsvnbojenie ter je potem blr.goslovil temelini kamen za spomenik kralju Petru I., Osvobodite!'u. Pri tej priliki ie polkovnik Masrdič prečital zbranemu občinstvu kraljevo odredbo, po kateri se 32 pehotni polk imenuje odslej »Nevesinj-ski polk«.
*	Nov kovan; drobiž. V soboto je prispela v Omž druga partija našega kovanega drobi po 1 Din in oo 50 par. Za drobižem po 2 rl i. ki pride dne 5. septembra v promet, bo v kratkem sledil tudi drobiž po 1 Din in po 50 par. Do novega leta se vzame iz prometa ves naš papirnati drobiž.
*	Prvi kongres pravnikov kraljevine SHS Udeležencem pravniškega kongresa se objavlja. da je prometni minister dovolil udeležencem kongresa znižano vožnjo po železnicah in S'Cer za četrtino običajne cene. — Odbor društva Pravnika.
♦ Ukln'enje uporabe čekovnih položnic pri pcštr.ih povzetnlh pošiliksh in pri poštnih nalogih. Pošiljatelji poštnih povzetij in poštnih nalogov so si doslej pogosto pustili poravnati odkupnino s svojimi čekovnimi položnicami, priloženimi poštnim pošiljkam. Ker pa je to v nasprotiu s predpisi pravilnika za notranjo poštno službo. je ministrstvo pošte in telegrafa prepovedalo uporabo čekovnih položnic za plačevanje pošiljk proti povzetju 'n poštnih nalogov.
*	Tujski promet v Splitu. Od otvoritve liške železnice tujski promet v Splitu vedno bolj narašča. Po prijavah hotelov in prenočišč pride v Split dnevno približno 140 tujcev. V avgustu e bilo v Splitu nad 4000 tujcev. To je najvišje število, ki se dosle! še v nobenem letu ni doseglo.
*	Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki je bila doslej dveletna, se je spremenila v enoletno. Pogo;i za sprejem so razpisani
vesti
tudi v »Kmetovalcu« od 15. avgusta. Prošnje za sprejem se morejo pošiljati še do 1. oktobra, ker je začetek novega šolskega leta za novince preložen na prve dni novembra, o čemer se bo vsakega prosilca pose-bei svoječasno točno obvestilo
+ Zastopnik celjske občine pri otvoritvi Ljubljanskega velesejma. Kakor se nam poroča, je celjsko mestno občino pri otvoritvi Ljubljanskega veleseima zastopal podžupan g. Dragoth Gobec in ne dr Karlovšek.
*	Mistiflkaclja. G. Ivan Lah nam sporoča da je bila naša sobotna vest o njegovi poroki z g. Gašparičevo lz Sv. Lenarta, zlobna mistifrkacija. Ukrenili smo vse potrebno, da doženemo mlstifikatorja.
* Nov zdravnik za okrožje Rogaška Slatina. V pondeljek je pričel ordiniratl v Rog. Slatini novi okrožni zdravnik dr. Brabec iz Rogatca, ki se je začasno naselil v vil! Pušnik v Sv. Križu pri Rogaški Slatini.
*	Ljudska univerza je založila naslednje zanimive zvezke: 1. Karel Ozvald: O potrebi socialno-etične orijentaclje. 2. Alojzija Stebi: Zaščita zanemarjene dece in mladine. 3. Dr. Alma Sodnik: O vzgoji deklet. 4. F. S. Finžgar: O lepi knjigi. 5. Dr. Rado Kušei! Cerkev v luči prava in etike. 6. dr Metod Dolenc: Kaj heče moderno kazensko pravo.
7.	Jos. Wester: O naši srednji šoli. 8. Ing. Jnroslav Foerster: O strokovnem šolstvu. Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z. o. z. v Ljubljani, poštni predal 91.
*	Železniški vpokojencl. invalid In vdove se še enkrat opozarjajo, da se vrSi v nedeljo 6. septembra ob pol 3. popoldne v Mestnem domu v Ljubljani shod železniških vpo-koiencev. Dolžnost vseh članov je, da se shoda polnoštevilno udeleže, da s tem dokažejo, da ne moremo prenašati več gorja, v katerem se naha:amo, Upniki in gospodarji stanovanj zahtevajo svoje. — Odbor.
*	Iz Rogaške Slatine. Zakupnik zdraviliške restavracije m kavarne nam javlja, da bo s 1. septembram znatno znižal cene tako v restavraciji, kakor v kavami Ker s tem dnem konča glavna sezona in se znižajo tudi cene za sobe in takse, bodo stroški za zdravljenje v Rogaški Slatini znatno nižji.
*	V boju zoper grižo In druge nalezljive bolezni je na:uspešnejše desinfekcijsko (raz-kuževalno) sredstvo »SANITOL«. Zavž.ti sredstva ne smeš! Dobi se v vseh lekarnah ln drogerijah. Izdeluje ga Chemotechna Ljubljana, Mestni trg 10.
*	Christofov učni zavod v Ljubljani, najstarejša in najbolje obiskovana, držav, koi-ctsijonirana zasebna šola za stenografijo in strojepisje, vpisu'e vsak dan na Domobranski cesti 7. — Korespondenčno pismo. — Debata. — Desetprstni sistem. — Veliko pisalnih strojev raznih sestav. — Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 120 Din. — Zavod preskrbuj absolventom službe. — Gojenci, kl se vozijo v šolo. obiskujejo lahko tTrkrat na teden celodnevni pouk, da si prihranijo na vozninl — Šolsko leto prične l. oktobra ob
8.	uri.	1751
*	Sokolska loterija. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški pros} cenj. občinstvo, da pridno sega po srečkah loterije, ki se vrši 8. septembra in katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotreb-nega doma Sokola v Šiški. Ker mora šršen-ški Sokol prosvetno, kakor tudi teles.io vzgojo svojega članstva in naraščaja vršiti v zato najeti1! in za to delo neprimernih prostorih, prosimo cenj. občinstvo, da mu odpomore iz nevzdržnega stanja s tem, da pridno kupuje srečke. Dobitkov je 3140 v skupni vrednosti Din 200.000 in sicer: glavni dobitek: 1 nov »Ford« avtomobil ta drugih 8 dobitkov vsak v vrednosti preko Din 10.000. Denarni dobitki: glavni dobitek: Din 15.000, in drugih osem dobitkov od Din 10 tisoč do Din 500 Srečke se osebno ali pismeno naroča'o pri Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški.
*	Pazite, da ne boste prevarani! Radi neštetih zamenjav, ki se dogajajo, zahtevajte pri trgovcih razločno le milo »Gazela«! Po-naredbe odklanjajte!
+ Javna licitacija. Gradbena direkcija raz. pi«trie na dan 14. septembra II. lavno ofer-talno licitacijo za oddajo zgradbe železobe-tonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru.	1724
*	Inžerjerski diplomski Izpit je položrl g. Tomo Knez na kemičnem oddelku ljub-ljr.nske tehnike.
+ »Bnrfha« ča' na velesejmu. Oglejte si »H. paviljon št. 461—465.	1720
*	Urarska trgovina Ivan Paklž — velesejem, paviljon G 305.	1756
*	Usmrtitev morilca voivode Mlščevlda. V soboto je bi! v Štipu usmrčen morilec ko-rritskega vojvode Sto ana Miščeviča. Ciro Glrgorovič Keleš. in sicer ravno tam. kjer je izvršil svoj zločin. Justifikaciji so prisostvovali le uradniki, dočim je bilo od ostalega občinstva navzočih le nekaj oseb. Morilca so pripeljali z avtomobilom v spremstvu orožnikov. Med vožnjo so se mu od strahu ves čas tresla kolena. Po prečrtanju smrtne obsodbe pa je vprašal svečenik, ali
MODNI SALON ZDENKA ROD1Č.
j
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA tO zopet otvorjen in sprejema naročila od 1. sept dalje. §
obžaluje svoje dejanje. Keleš je s krepkim glasom odgovoril: »Ne!« Nato je mirno stopil v izkopano lamo in si tudi nI pustil zavezati oči. štirje streli orožnikov so napravili konec njegovemu življenju.
*	Železniška nezgoda pri Sevnici. V soboto je bil železniški promet pri Sevnici na piogi Zidanmost-Zagreb, več ur pretrgan, ker j« tovorni vlak skočil s tira. Več vagonov je bflo poškodovanih ta le materija Ina škoda znatna. Človeških žrtev ni bilo. Ker so vagoni potrgal! telefonske in brzojavne žice, Je bil seveda nemogoč vsak razgovor Vlaki, ki so se nahajali na progi, so se vsled nezgode morali prepeljati na druge proge. Tako so vlak! namenjeni v Maribor, vozili pieko Zaprešiča in Varaždina ter so z večerno zamudo prispeli v Maribor. Ob štirih popoldne je bila proga zopet urejena.
*	Požar vsled strele. Oo priliki zadn'e nevihte ie na Teharjih pri Celju udarila strela v Šlmencev hram, ki je bil takoj ves v plamenu in je z inventarjem vred pogorel do tal.
*	Velik požar v Busovači. V petek je pogorelo v Busovači v Bosni veliko lesno skladišče tvrdke Lehr, Cavič & Jovanovld. Zgorelo je nad 3000 kubičnih metrov drv in stavbnega lesa v vrednosti približno 800 tisoč dinarjev.
*	Težka nesreča v Beogradu. Pri gradnji državne bolnice v Beogradu se je v soboto pripetila grozna nesreča. Na odru nove zgradbe je bilo v višini 12 metrov nad zemljo zaposlenih osem delavcev. Nenadoma se je zruSil oder in z velike višine so med tramovi In drugim gradbenim materijalom treščil! na tla delavcL Iz ruševin so potegnili 6 delavcev ln 2 delavki ter jth prepeljali v bolnico. Vsi Imajo težke poškodbe in ie le malo upanja, da eden ali drugi ostane pri življenju. Kakor se zatrjuje, je bilo tramovje odra že trhlo. Uvedena je stroga preiskava.
*	Toča ubila dva brata. Strahoviti ciklon ki je divjal v torek v Bačkl je zahteval v Starem Sivcu tudi dve človeški žrtvi. Brata Peter ta Gustav Groshard sta delala v kritičnem času na polju. Nesrečneža nista mogla najti nfkjer nobenega zatočišča ln je toča oba ubila. Našli so Ju naslednjega dne mrtva na polju.
+ Veliko neurje v Zagreba. V nedeljo dopoldne je vladala v Zagrebu strašna sopara, kiterl je sledflo popoldne silno neurje. Okoli treh popoldne je pridivjal nad mesto mogočen ciklon. Oblaki prahu In močni vetrovni sunki so naznanjali bližajočo se nevihto. Že če? nekaj minut se je vlila strašna ploha. Prvi trenntek se je zdelo, kakor da se je utrgal oblak. Pocestni kanali niso mogli za-Jostl hitro požirati vodo, vsled česar so bile številne ceste pod vodo. Nevihta ie trajala pol ure in izginila potem ravno tako hitro, kakor je prišla. Posebne škode v mestu ni naipravfla.
+ Posestnlca berači. V nedeljo je policija v Rogaški Slatini aretirala bogato posestni-co Iz okolice, ki je beračila po parku pri zdravilišču. Nabrala je že 34 dinarjev in zatrjevala stražniku, da mora beračiti, ker ji je toča pobila vse sadje na polju.
vsakovrstne, za popolne godbe, fanfare In orkestre dobite na velesejmu paviljon G 328—26. Tvrdka Gvldo Bardelll, Trst (Trl-este). vla Milano štev. 15._4980 a
Vsaka pametna gospodinja
fcf gleda n« to, da al orihranl prekomerno delo,
5 kar ji obvaruj« zdravje In mladost.
S Ekonomična ltraba dela jI Je pa omogočena samo
i ako Icnh^ s plinom,
t? Zato jahtevaite tako) t>r«rohve*na no|asnlla In <•	proračune od .Mestne plinarne* 34(a ni
COlONi© CEYLON
TEA
na veHfinelra*,!
poulllon ,1" SD-32.
ž« urti! Kio, kaj? Jfllin na veter, ki ga je zgradila tovarna čokolaSs „JKirim" na velese<mn »aviion „j(".
Odprodaja!
Radi preselitve odprodaiamo vso zaloeo manntahtnrnega bi c»a, gnlanterlje in
nsnja po globoko znižanih ^enah. 4681 Ne zamudite ucodne prilike!
„BSNSCa" Majielj & R»«iell
LlnWan». Turta!*« trg «t. i.





MESTNI TRO 9.
Iz Ljubljane
u— Ljubljana «Esperanta klubo» arangos ekskurson sur Blegaš sabate la 5-an de Septembro 1925. Forveturo el LJubljana estos je la 14.50. Supreniro okazos trans Luša a! Javorje. En Zgornja Žetina oni pa-sigos la nokton. Poste oni revenos trans Malen=ki vrh en Poljane, kie oni povos pri-rigardi la naskigdomon klel ankau la tom-bon de mia farna verkisto Dro Tavčar. Re-veturo okazos dimanče kun la turista va-gonaro. En okazo de malbela vetero oni prokrastos Ia ekskurzon gis sabate la 12-an de Septembro. Oni forveturos je la sama horo. Cinj esperantisto] kaj favorantoj de Esperanto estas kore lnvititaj. Precizajn informojn oni ricevos jaude la 3 an de Septembro en »Narodna kavarna«. — Llubljana, »Esperanta klubo*.	1743 u— Kdor se udeleži ljubljanskega velesejma, naj poseti tudi družabni večer, ki ga priredi mestna Orjuna Ljubljana v areni Narodnega doma. Spored je zelo zanimiv, svira salonski orkester. Za prvovrstno pijačo In jedila je preskrbljeno. Vabimo posebno vnanje člane organizacije.
u— Nemška doga. pslca, 2 leti stara, lepa, dreslrana zaneslllva čuvajka in mladiček, 10 tednov star, oba imata rodovnike, se prodasta na Rimski cesti št 19 pri konjskem mesarju Pušnfku.	1754 u— Sestanek članov društva slovenskih absolventov kmetijskih šol se vrši v soboto dne 5. septembra ob 10. url dopoldne v gostilni pri «N<rvem svetu. (Prešernova soba) na Gosposvetskl cesti. Razpravljalo se bo o nujnovažnih društvenih zadevah, zlasti o event. razldu društva ter pristopu k društvu »Kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo*. Prosimo točne in sigurne udeležbe. — Odbor. 1752 u— Parno ln kadno kopallščo v hotelu «Slon» bo za čas velesejma odprto vsak dan od 7 do 18. ure. 1719 u— Najnovejše Muze. otroške In damske obleke, priporoča Krištofič-Bučar.
u— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja jutri, dne 2. septembra ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod lz ulice «Za čreslom«.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smTtni slučaji: Anton Mrak, finančni računski nadsvetnlk v pok., 73 let. — Marija Pudhar, posestnlko-va žena, 60 let — Mihael Kostanjšek, misijonski brat, 70 let. — Frančiška Žvegel], livarjeva žena, 43 let. — Terezija Mallner, nadšumarjeva vdova, 75 let
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek neprevidne vožnje, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 2 prestopka obrtnega reda, 1 posest orožja brez dovoljenja, 1 nezgoda, 9 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretacij ]e bilo Izvršenih 5 In sicer: 4 radi pijanost! in 1 rad! razgrajanja.
u— Žepna tatvina. Leopoldu Kovaču iz Podgorice pri Savi je neznan žepar Izmaknil na Krekovem trzu iz žepa listnico z vsebino 200 Din gotovine ln raznimi listinami.
s— Tvrdka Ivan Savnlk, Krani. V paviljonu H 424 je razstavila svoje izdelke tvrdka Ivan Savnik Iz Kranja. Najrazličnejše galanterijsko itd. blago ie tu nagroma-deno, predvsem pa opozarjamo naše športnike In lovce na res izvrstne nahrbtnike domačega izdelka v vseh oblikah in velikostih in v kvalitet!, kl daleko prekaša kvaliteto inrportiranega blaga te vTSte. Tudi naramnice lastnega Izdelka za vse zahteve in okuse, ki v trpežnostl nadkriljujejo vse 'mportirane izdelke. Ima tvrdka razstavljene In opozarjamo predvsem gg. trgovce na to, da poleg tega, da bodo z blagom boli zadovoljni, kakor če ga kupijo od inozemskih tvrdk, še podpirajo priznano narodno podjetje.	1753
s— Glasbeni instrumenti na velesejmu. Na letošnjem velesejmu vzbuja posebno pozornost razstava ene najsposobnejših tvrdk na polju glasbenih instrumentov, Guido Bardelll iz Trsta, via Milano št 15, v paviljonu G 328/26. Okoli te razstave je živahno vrvenje, različni glasbeniki preizkušajo Instrumente ln soglasna je sodba, da so vsi instrumenti predvsem Izvrstno tatoniranl. Na priznano izvrstno tvrdko, ki je oskrbela že 6 naših popolnih godb z vsemi pihali, ;pozarjamo predvsem naša društva, ki si nameravajo nabaviti instrumente, ker sedaj se jim nudi ugodna prilika nabaviti si res prvovrstne instrumente Iz prve roke. 1753 s— Uspeh domače Industrije železnega pohištva. Lepo kolekcijo vzorcev je izločila tvrdka «Zmaj» iz Zagreba, znana že iz lanskega velesejma. Kakor čujemo, je tudi letos na dan otvoritve imela prilično število zaključkov.	1757
Domski Fflc klobuk!
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
Z. Mahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica 4te». 1.
To j« preuo čude,
vzklikajo nekateri, ko ogiečujejo m velese.mu velikanski 5 netrov visoui stolp, ki je zgrajen iz samih manarc-nov tovarne JttfitZlV
Iz Maribora
a— Borza dela. Pri državni borzi dela * Mariboru je bilo od 23, do 29. avgusta 135 prostih služb prijavljenih. 241 oseb je iskalo dela, v 37 slučajih je borza uspešno posredovala.
a— Požar. Pred kratkim smo poročali s požaru v ključavničarskih delavnicah gosp. Vudlerja na Meljski cesti, V soboto ob pol 11. ponoči pa je ponovno izbruhnil požar v isti tovarni. Požarna bramba je pogasila ogenj. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen.
a— Mariborski župan dr. Jože Leskovat se je vrnil z dopusta in nastopil z 28. avgustom svoje službeno mesto.
a— Minister pravde v Mariboru. V nedeljo je prispel v Maribor minister pravde ia zastopnik ministrskega predsednika g. Marko Gjuričič s soprogo. Spremljal ga je bivši minister Joca Jovanovič. Po kratkem ogledu mesta sta se odlična gosta vrnila na Dobrno, kjer se mudita na letovišču.
a— Vlom v Pobrežju. V soboto zjutraj okoli dveh so vlomili neznani lopovi v trgo-vino g. Horvata na Cesti Marija na Brezje v Pobrežju. Sneli so okna in vrata trgovine ta odnesli razno blago kot perilo, živila ia tudi denar v gotovini, škode trpi trgovec 10.000 Din.
Iz Celja
e— Nove cene živilom. Mestni magistrat je zopet izdal nov razglas o cenah mesa, kruha ta mleka, ki veljajo od 1. septembra naprej do nove odredbe. Cene so v splošnem ostale, le pri mesu so se za dinar pri kilogramu zvišale, ker je zadruga mesarjev opetovano poudarjala ta slednjič tudi dokazala, da so se radi Izvoza živine v sosedne države cene živi živini nekoliko ta menda tudi samo mimogrede zvišale. Značilno pa je ln važno, da so regulirane cene kruhu in da morajo peki odslej prodajati kruh na vago, da bodo za vselej izključene zlorabe, ki bi se mogle goditi.
e— Obrtno - knjigovodski tečaj je obiskovalo 36 interesentov, med njimi 30 moških ta 6 žensk. Tečaj je trajal šest tednov. Obisk Je bil zelo lep. Obravnavalo se je poslovanje v mali ta srednji obrti. Posebno pažnjo pa so posvečali obrtni kalkulacij! In določitvi odstotkov za režije. Tečaj je vodil g. učitelj Makso VVudler, kateremu so udeleženci na poseben način izrazili svojo zahvalnost za trud ta vnemo.
e— Začetek pouka na obeh mestnih osnovnih šolah. Dne 1. septembra je vpisovanje za novince ta novinke prvega ta višjih razredov, dne 2. septembra pa otvoritvena služba božja v farni cerkvi ob pol 9. url Mladina naj pride ta dan v šolo kmalu po 8. url zjutraj. Takoj po cerkvenem opravilu je konferenca. Glasom najnovejšega odloka šol. oblasti se prične redni šolski pouk šele v soboto dne 5. septembra ob 8. url zjutraj. Do tega dne pa se urejujejo razredi ter je mladina 3. In 4. septembra še pouka prosta.
e— Plavallšče Diana na Bregu pri Celja ostane radi izredno ugodnih ta prijetnih savinjskih kopeli še do vštetega 10. septembra odprto. Voda ima dnevno 14 do 16 sto-ptoi R In kopel v Savinji je posebno v popoldanskih urah ob toplih solnčnih žarkih pravi užitek.
e— Porotni slučaji Za jesensko porotno zasedanje, ki se prične v torek, dne 1. septembra pri okrožnem sodišču v Celju, so razpisani sledeči porotni slučaji: danes, 1. septembra MIha Zorko (požig) in Jurij Krajnc (posilstvo); v sredo Angela Smiala (detomor), Elizabeta Zmrzlak (detomor) in Ana Žurej (umor); v četrtek Vinko Velko-vrh (tatvina), Gašpar Pepevnik (tatvina) Li Martin Glawatsch (tatvina); v petek: Franc Mastnak (uboj) ta Josip Dvoršak (požig); v soboto: Ivan Gajšek (goljufija ta umor) ta Julij Jančer (požig).
Ljubljana, Poljanska cesta
(nasproti finanč-e delegacize) se priporoča z okusno domačo hrano in pristno čo. Sprejemajo se tudi abonenti. 4937 a S spoštovanjem Kati Korošec.
Gospodje
F. P. VID1C 8 Kil). Hi AHT0H KOVIlBČ
tovarne peči in štedilnikov
Ljubljana
Prešernova ulica
Dolžnost mi jc, da se za od Vas izvrfe no pečarsico d;lo i. s. dobava in postavljaš nje velikega hotelskega štedilnika toplo zahvaljujem.
Štedilnik je obložen z lepimi belimi emajl ploščami, ima prvovrstno železje z vsemi za veliki hotelski obrat potrebnimi deli, kakor tudi napeljavo za vodo.
Dobavljene pivnice in želez je je v vsa« kem oziru solidno in prvovrstno, kakor je tudi montiranje štedilnika, kateri izvrstno kuri in rabi primerno malo kuriva, brez* hib no.
Prav rad pokažem to 6trokovnjaško in tudi po nizki ceni izvršeno delo, tei povabim svoje stanovske kolege gostilničarje« hotelirje in tudi hišne posestnike v in iz« ven Ljubljane da si blagovolijo ta zares lepi štedilnik ogledati in pri potrebi n.iro« Siti štedilnike kakor tudi peči pri Vaši tvrdki.
Pozdravim z odličnim spoštovanjem
Franc Miklič
Šport
Nebo v septembra
September je za astronome-amater-ie najprikladnejši mesec. Nastane razmeroma kmalu tema in noči so večinoma zelo ugodne za opazovanje nebesnih teles. Letos sta glavna predmeta opazovani Jupiter s svojimi spremljevalci in Uran, ki gre zdaj skozi opozicijo. Zvezdoslovce zanima poleg tega tudi več letos odkritih kometov, ki pa niso tako svetli, da bi jih mogli z uspehom opazovati amaterji.
Solnce je začetkom septembra še za S' 54' severno od nebesnega ekvatorja in se stalno niža. Ekvator prekorači 23. septembra ob 14.43, ko stopi v znamenje Tehtnice. V tem trenutku se pričenja astronomična jesen. Potem se čedalje bolj niža pod ekvator in bo 1. oktobra opoldne že za 3°4' pod njim.
V	septembru gre torej nazaj za 11" 28'. Zato se dan hitro krči, zlasti zvečer, 1. septembra traja dan 13 ur 28 minut, 1. oktobra pa samo še 11 ur 42 minut.
V	septembru se torej skrči za 1 uro 46 minut. Zemlja se na svoji letni poti čedalje bolj približuje solncu. Izražena v edinicah znaša razdaja med zemljo in solncem 1. septembra 1.009, 1. oktobra pa 1.001. S tem dozdevni solnčni premer narašča, in sicer od 31'45" dne 1. septembra do 32' 1" dne 1. oktobra.
Luna. Glavne lunine faze bodo: ščip-ali polna luna 2. septembra ob 20.53, zadnji krajec 10. septembra ob 1.12, mlaj 18. septembra ob 5.12 in prvi krajec 25. septembra ob 12.51. Luna je bila najbližje zemlji danes 1. septembra ob 7. zjutraj, ko je znašal njen premer pod očesnim kotom 33'10". Najdalje od zemlje bo 13. septembra ob 8 (dozdevni premer samo 29'33"), potem pa zopet najbližje zemlji 29. septembra ob 6. uri, ko bo znašal njen dozdevni premer 32'34". Glede na nebesni ekvator bo lunina pot v septembru sledeča: začetkom septembra je luna pod ekvatorjem in se mu približuje. Ekvator prekorači 5. septembra opolnoči. Potem se zopet oddaljuje od njega in bo naj-višie nad ekvatorjem 12. septembra ob 3. zjutraj (deklinacija + 20« 59'); nato se zopet spušča nazaj in prekorači ekvator 19. septembra opoldne. Najnižje pod ekvatorjem bo 26. septembra ob 5. zjutraj (deklinacija — 21° 6'). V noči od 28. na 29. septembra pokrije luna stalnico Gamma v kozorogu (velikost 3.8). Luna bo razsvetljena na tri četrtine, in sicer na zapadni strani. Stalnica izgine na jugovzhodnem nerazsvetlje-nem delu baš o polnoči in se pojavi zopet čez 23 minut na jugozapadni strani lune, ki bo razsvetljena. Ta nebesni pojav bomo lahko opazovali, če bo nebo jasno.
Planeti. Merkur bo najdalj proti za-padu (za 17°56') od solnca 11. septembra in zato ga bomo videli ob tem času pred solnčnim vzhodom na vzhodnem delu nebosklona. Merkur je ob tem času zelo blizu znane stalnice Regula v sozvezdju Leva. S prostim očesom ga bomo lahko v tej legi lepo videli. Venera ie stalno večernica in jo lahko opazujemo takoj po solnčnem zahodu. Zaham pa že čez eno uro do solnčnem zahodu. Mars bo 13. septembra v konjunkciji s solncem in ga torej ne bo mogoče opazovati. Jupiter je v sozvezdju Strelca. — Opazovanje tega je september zelo ugoden. V njegovi bližini je mnogo stalnic. Najvišje na nebosklonu je zvečer in zahaja začetkom septembra o polnoči, koncem septembra pa že po 22. uri. Z manjšim daljnogledom lahko opazujemo sledeče mrke poedinih Jupitrovih lunic: 10. septembra ob 20.39 konec mrka T. Iunice. 15. septembra ob 21.39 konec mrka III. Iunice. 17. septembra ob 20.33 konec mrka II. Iunice, 17. septembra ob 22.34 konec mrka 1. Iunice, 22. septembra ob 22.10 začetek mrka III. Iunice in 26. septembra ob 18.56 konec mrka I. Iunice. Saturn je v sozvezdju Tehtnice severozapadno od stalnice Mi. Takoj zvečer ga še lahko vidimo, potem pa kmalu zahaja, in sicer začetkom septembra ob 21. koncem pa ob 19. url. Čas za opazovanje tega nla-neta ie torej že minul. — Uran ie v sozvezdju Rib (na meji s sozvezdjem Vodnarja) in bo 16. septembra v opoziciji s solncem. Nad obzorjem ostar vso noč. Zdaj je torej najlepša priložnost za opazovanje tega planeta. V manjšem doljnogledu ga vidimo kot ko-lobarček s premerom 3.1". dočim vidimo stalnice samo kot svetle točke. Neptun ie v sozvezdju Rib blizu stalnice Psi (zapadno od Regule). Vzhaja začetkom septembra ob 4. zjutraj, koncem septembra na ob 2. Ta planet je zdaj na videz osme velikosti, tako, da ga lahko opazujemo z večjim daljnogledom.
Meteorji. V septembru krožijo samo sekundarni roji meteorjev. Nekoliko pomembnejši roji imajo sledeče radiante: pri stalnici Gamma v Perzeju (od začetka septembra do 22. t. m.), pri stalnici Beta in Gamma v sozvezdju Rib rod 3. do 8. septembra) in pri stalnici Eta v Vozu (od 12. do konca septembra). Kometi. Letos odkritim kometom se je pridružil še Wolfov komet, ki ga ie odkril Stobbe v Bergedorfu. Ta komet je bil pri odkritju v sozvezdju Pe-gaza. ker je pa samo 12. velikosti, ga ie mogoče opazovati Ie z naT^oIišimi daljnogledi. Zanimivo je. da pričakujejo zvezdoslovci letos še pet kometov, ki se povrnejo Iz svetovnega prostranstva. Koncem maja je odkril Watson na zvezdami v Kapstadtu «novo» zvezdo v sozvezdju Slikarskega stojala na južni strani nebosklona. Pri odkritiu ie bila
njena velikost 2.4, pozneje pa se je ta zvezda znatno povečala. V naših krajih se ne vidi.
Položaj zvezdnega firmamenta začetkom septembra ob 22. uri, sredi septembra ob 21. uri in koncem septembra ob 20. uri: V zenitu Labod, proti severu Cefeus in Mala Medvedica, severovzhodno Kasiopeja in Perzej. v obzorju Voz, vzhodno Andromeda, Trikotnik in Beran, jugovzhodno Pegaz, Ribe in Vodnar, na jugu Orel, Delfin. Kozoro-žec in Strelec, na jugozapadu Lira. Her-kul, Gadonožec in Gad, na zapadu Krona in Books, na severozapadu Zmaj, Velika Medvedica in Vrtinci.
Revizija opičjega procesa
Gotovo bo še vsem v spominu opičji proces v Daytonu v državi Tenneesse v Severni Ameriki, v katerem je bil gimnazijski profesor obsojen na 100 dolarjev kazni, ker ie kljub prepovedi zakona te države razlagal učencem Dar-winovo teorijo in učil, da izvira človek od opice. Ves svet je imel dobrih 14 dni uprte oči v Dayton, kjer je bil obtože nec pravzaprav le postranska oseba in sta si v resnici stopila pred sodnikom nasproti dva svetovna nazora: struja, ki zagovarja sv. pismo in pravi, da je !e to res, kar je v njem zapisano, da je torej zemlja stara le dobrih 6000 let. in pa moderna veda. Zmagali so okosteneli fundamentalisti z bivšim državnim tajnikom Bryanom na čelu. ki je par dni po procesu nenadoma umrl.
Sedaj se je našel v Zedin.ienih drža vah mož, ki je zonet načel razvojno teorijo in vložil tožbo za revizijo opič jega procesa. Je to neki Wilson, tennes-seejski državljan, ki je vložil tožbo pri najvišjem sodišču v Washingtonu proti vladi svoje države. Kot stranski tožitelj nastopa branitelj profesorja Scopea. ki ga je zagovarial Dri opičjem procesu in ki bo zastopal tudi \Vilsona pri prihodnji sodni razpravi.
Gospod Wilson pravi v svoji tožbi, da je oče petero sinov, ki obiskujejo šole v državi Tennessee. Niihovo vzgojo zelo omejuje zakon, ki prepoveduje omenjati Darvvinovo teorijo v učnem načrtu. Nadalje pravi, da nasprotuje omejitev pouka ameriški ustavi in prihaja tudi v navzkrižje s svobodo vesti
Ni čuda, da ie svet zelo radoveden, kako bo izpadla nova razprava pred najvišjem sodiščem Zedin.ienih držav. Washingtonsko sodišče se bo moralo kot najvišja instanca izreči, ali nasprotuje tennesseejski zakon ameriški ustavi. Ako potrdi to vprašanje, je s tem dokazana nezakonitost znane prepovedi države Tennessee. Zakaj ustava poedinih držav ameriške Unije ne sme ničesar vsebovati, kar nasprotuje ustavi Zedinjenih držav v celoti.
Zdaj ni v Evropi nobenega divjega tura več. Do 70 posameznih bikov pa živi še po parkih bogatašev.
n m
kar najprimernejša in koristna, ki bodo Vašo družino gotovo razveselila, si nabavite v paviljonu I. 615—617. na razpolago vsa oblačila. Ne pozabite na najboljše dežne plašče tvrdke Drago Schwab, Ljubljana.
Zadnji tur
Človek je najhujši sovražnik divjih živali. Saj beže pred njim, toda on jim sledi v zadnja zavetišča in zver prej ali slej zatre. V časih Aristotela je bilo še dosti levov na severnem Grškem. Volk in medved sta izginila na Angleškem že v X, stoletju. Zadnji merjasec je bil tam ustreljen 1. 1659. Do sredine XVII. stoletja so se držali medvedje v Vogeških hribih na Francoskem. Zadnji izmed njih je bil ustreljen na Nemškem v Miin-sterju 1. 1786. Zdaj pa ravno tako izumirajo morski sesalci, slon. žirafa, nosorog in vodni konj.
Tekom vojne je na slovanskem ozemlju bila uničena ena izmed najstarejših evropskih živali — tur ali evropski bizon. Nekoč je bil razširjen ta bik od Sibirije do Španske, kjer se še zdaj vidijo njegove slike v špiljah. Turi, ki so dali ime tudi našemu Turjaku, so hitro nazadovali. Na Francoskem so izginili v XV. stoletju, na Pruskem so se držali od 1. 1775., na Sedmograškem do leta 1790. Začetkom XIX. stoletja so se ohra nili turi le v Beloveškem pragozdu na Poljskem in v Kavkazu. Krasen. 120 tisoč ha razsežen kompleks Bele Veže je stal pod varstvom poljskih kraljev in pozneje ruskih carjev. Divji lovci so se »ošiliali v Sibirijo! Vendar so se množili turi le počasi. V času Napoleonovih vojn jih je bilo le 300, 1. 1820. — 500. 1. 1860. je zabeležila čreda višek svojega razvoja — 1578 turov. Nato pa je jelo njih število zopet nazadovati Leta 1905. so našteli le še 700 glav. Deloma ie to zakrivila lovska pravica veljakov, pripomoglo pa ie le - temu tudi naraščanje prebivalstva. Kmetje so odjedali turn vedno več tok. Tur. ki poje v ujetništvu 16 kg krme ali 200 1 ovsa. je imel v človeški oskrbi !e 6 kg krme. Razven tega so pričeli gojiti v Beloveškem gozdu divje koze. meriasce, jelene, in to je zopet zmanjšalo zaloge krme. Le v zadnjem času je poizkusilo rusko ministrstvo dvora osvežiti kri turov s kavka-škimi biki. Turi so jeli poginiati za epidemijami.
Vojna 1914. '18. 1. je pokončala ture. Leta 1914. ie štela Beloveška čreda 737 glav. Ko se je morala I. 1915. ruska vojska umakniti pred Nemci, so ubili Rusi in Nemci dosti turov. Nemci so sicer skrbeli pozneje za čredo m so pokončali Ie stare jalove samice, a 1. 1918. je ostalo le še 200 turov. Ko pa so morali Nemci nazaj, so postali turi žrtev vojakov in kmetov. Ugonobili so jih do zadnjega, ki je bil zaklan 12. aprila 1919.
Manj znana je zg,>dovina kavkaških turov, katerih je bilo kakih 500. Tu ni bilo hrane ter so jih uničili tekom ruske državljanske voine lovci in tihotapci —
X Prijatelji monarhizma iz dobička. An« gleški prestolonaslednik je prišel na svo> jom šestmesečnem potovanju okolu sveta
V	Buenos Airsu so krojači napravili pre« di to mesto in sploh vse važnejše kraje v Argentiniji. Ker je angleški prestolonasled* nik že več desetletij, nc samo sedanji, ara> pak tudi njegovi predniki, kasnejši angle« ški kralji, merodajen v moški modi, ni ču« da, da so vsi gizdalini na svetu ravnajo po tem visokem gospodu, ki daje ton v moški eleganci Ker se povsod, kjer se po« javlja princ VValeski, prirejajo njemu na čast pojedine in sprejemi in je sploh on središče vsega družabnega življenja v do« tičnem kraju, je naravno, da si vsi gizda« lini naročajo nove obleke po kroju, ki ga trenotno nosi angleški prestolonaslednik.
V	Buenos Aresu so krojači napravili pre« tekli "teden kar 200 večernih in 500 cestnih oblek za gospode. Krojači pravijo, da so v enem tednu zaslužili več kot sicer v treh letih. Pravijo tudi, da imajo kronane glave zelo radi, ker jim dajo toliko zaslužiti. P« recite, da tudi monarhirem ne nese?
X Nenavaden lov na podgane. Ustanovi« telj «revolucijskega gledališča« v Moskvi V. E. Meierhold. je oglasil v ruskih listih, da potrebuje 10.000 živih podgan za nov film in da jih plačuje po 8 centov (4.50 Din) Ker je osem ameriških centov lep znesek za eno podgano, so sedaj vsi moskovski paglavci, berači in drugi dekmržneži na nogah in lovijo podgane z vnemo, kot bi šlo na milijone. Meierhold namerava s svojim filmom predvsem predočiti občinstvu veliko škodljivost podgan in tudi nevar« nost, ker prenašajo kali najrazličnejših bo« Iezni, posebno klice kuge.
X Belgijska kraljevska dvojica v Man seilleu. V kratkem praznuje belgijska kra« Ijevska dvojica srebrno poroko. Ker kralj in kraljica nočeta nikakih oficijelnih prirc« ditev in želita proslaviti 25Ietnico svojega zakona na tihem, sta nastopila te dni daljše potovanje v Indijo. Vsaj poučeni krogi za« trjujejo, da je to glavni vzrok njunega po« tovanja v inozemstvo. V petek sta dospela v Marseille. Suverena sta si v civilu ogleda« Ia mesto in potem odplula s parnikoro «Ma« jola» proti Indiju
X Medeni tedni stoletnega. V Santi An« ni pri Los Angelesu v Kaliforniji je pro« slavil potomec prvih španskih naseljencev v Ameriki, Juan Magana, svoj stoti rojst« ni dan prav originalno. Pred altar je nam« reč popeljal svojo šesto ženo, 56 let staro vdovo. V nasprotju z drugimi, pesimistič« nimi možmi, ki pravijo, da zakon krajša živjenje meni Magana, da je izdatna zakon ska sreča najboljši reccpt za dolgo in ve« selo življenje. Zato se je sedaj oženil še« stič v svojem življenju. Prva stotina let — <rmladi» ženin hoče namreč 5e dolgo ži* veti — je bila po njegovem mnenju naj« težja pa tudi na (srečnejša. Življenje se zanj šele začenja. Maganov najmlajši otrok je star šele 12 let. Medene tedne hoče pre« živeti stoletni ženin na svoji farmi in je vsem znancem naročil, naj ga sedaj ne mo« tijo.
X 320 obtožencev pred sodiičem. V pe« tek se je pričela v Kišinevu v Besarabiji velikanska sodna razprava, ki bo trajala več tednov, če ne celo mesecev. Gre nam« reč za udeležence lanske komunistične vsta« je v Tatar«Bunaru, ki so jo oblastva udu« šila le 9 precejšnjim naporom, ker so do« bivali uporniki pomoč iz Rusije. Vsega sku paj je bilo aretiranih 560 ljudi, večinoma kmetov, pa tudi dijakov, učiteljev, uradni« kov, trgovcev itd. Med njimi je več žensk Ves čas sede prijeti v zaporu in čakajo na razpravo. Tekom preiskave, ki je traja« Ia skoraj eno leto, je bilo 240 oseb opro« ščenih ali le policijsko kaznovanih. Sedaj pride pred sodišče 320 glavnih krivcev, ki so obtoženi ščuvanja poti oblastvom, upo« ra in veleizdaje. Obtožnica Je cela knjiga in ima preko 600 strani. Povabljenih je nad 800 obtežilnlh prič.
X Grozote verskega fanatizma. V belgij« skem Kongu v Afriki je hotela skupina verskih fanatikov po zborovanju v bližini Sakanije spreobrniti zamorce s silo k novi veri. V sosednji vasi so poklali 50 zamor« cev, ker niso hoteli opustiti poganstva. Vmes je moral poseči oddelek domače po« lici je, ki so ga pa verski fanatiki sprejeli s streli in z noži. V boju je bilo ubitih ali ranjenih več črnih policistov. Belgijska vi a« da je poslala čete v Sakanijo in okolico, da bi napravila red med domačini, ker so zaradi klanja silno vznemirjeni.
X 40 milijonoi• mark za stare knjige. «V poslednjih sedmih letih sem izdal okrog 40 milijonov mark za stare knjige in rokopi« se», je dejal ameriški starinar dr. Rosen« bach, preden se je te dni povrnil iz Evrope v Philadelphijo. «Za mojega sedanjega bi« vanja v Evropi sel nakupil za kakih osem milijonov mark raznih starinskih knjig in rokopisov. Dobil sem iz zasebne roke ni« ravnost zaklade, ne glede na stvari, ki sem jih kupil na javnih dražbah. Največjo ce« no sem moral plačati tokrat za indijanski prevod Basterjeve «Call to the Converted« namreč 132.000 mark. Samo trikrat sem pla« čal še višjo ceno. V evropskih knjižnicah so še veliki zakladi. Amerika je doslej naku« pila le majhen del dragocenih knjig, ki so na prodaj. Mnogo neprecenljivih delov ne bo sploh nikoli prišlo na trg. Ker je poppra« ševanje po starih knjigah in rokopisih v Ameriki vedno večje, morajo rasti tudi ce« ne».
Finalna tekma za kraljev pokal
Zagreb : Split 3 ; l (l : 0).
Zagreb, 31. avgusta. Za včeraj je bik napovedana finalna no« gometna tekma med reprezentancama za« grebškega in splitskega nogometnega pod« saveza za kraljev pokal. Ker je bilo igrišče v Maksimiru radi dežja razmočeno, so Spli« čani zahtevali, da se mora tekma odgoditi. Zagrebčani so proti temu protestirali, sod« nik Jokšič pa je kljub temu odločil, da je igrišče neprimerno in da naj se tekma zato odloži. Med publiko, ki jo Je bilo zbrano več tisočev, je prišlo radi tega do burnih prizorov, da je morala nastopiti policija, da je vzdržala red in preprečila grozeče atake na sodnika. Zagrebški nogometni podsavez sc je pritožil na JNS, ki pa jc odobril staHšče sodnika.
Tako se je tekma vršila šele danes po« poldne na istem igrišču. Zbralo se je zopet več tisoč ljudi. Zagrebčani so zahtevali drugega sodnika, na kar »o Spličani pristali, toda le pod pogojem, da bo vodil tekmo Fabris. Ker pa je ta odklonil, je ostal vče« rajšnji sodnik.
Tekma js bila silno ostra. Obe moštvi sta si bili skoro enako močni, le obramba Zagrebčanov je bik boljša od splitske. Tc« mu je tudi pr!p'sati, da so zmagali Zagreb« čani in sicer v razmerju 3 : 1. Polčas je bil 1 : 0. Gole sta zabila za Zagrebčane Pavle« kovic 2. Perška 1 gol za Split pa Poduje.
Labkoatktsko prvenstvo Slovenije
Prvak v moški lahVoatletik? Primorje. Prvak v ženski lahkoatletiki Ilirija.
V nedeljo se je nadaljeval boj za lahko« atletsko prvenstvo Slovenije. ASK. Primor« je jc iztrgalo prvenstvo v moški lahki atle« tiki Iliriji, ki pa je dosegla letos prvenstvo 2.90 m. 3. Vrhovec J. 2.80 m (vsi Ilirija), stopni:
Skok ob palici (4 tekmovalci): 1. štrekelj 300 m, izenačen slov. rekord, 2. Gregorka 2.90 m, 3. Vrhovec J. 2.80 m (vsi Iilrija).
Met diska (9 tekm.): 1. Vrhovec (Ilirija) 33.38 m (nov slov. rekord), 2. Podobnik 32.25 m, 3. Slamič H. 32.18 m (oba ASKP.)
Tek 5000 m (10 tekm.): 1. Deržaj (II.) 17:10:8 (nov slov. rekord), 2. Slapiničar (ASKP.), 3. De Reggi (D.)
Tek 800 m (7 tekm.): 1. Zupančič Lado (Ilirija) 2:10 (nov slov. rekord), 2. Arhar France. 3. Roth (II.) Tek 400 m: 1. Valtrič (ASKP.) 53.9 sek.,
2.	Močan (Celje), 3 dr. Perpar (ASKP.) Skok v daljavo (9 tekm.): 1. dr. Perpar
6.14 m (nov slov. rekord), 2. Jančigai 5.89 m (oba ASKP.), 3. Stepišnik (n.) 5.69 m.
Troskok (11 tekm.): 1. dr. Perpar 12.115 m( nov slov. rekord), 2. Vtikmanovič (oba ASKP.) 11.70. 3. Jeglitsch (Rapid) 11.60 m.
Met krogle (7 etkm.): 1. Derganc (Ilirija) 11.33.2 m, 2. Vtikmanovič (ASKP.) 10.21 m.
3.	Zupan O (11) 10.03 m.
Met krogle: (7 tekm.): 1. Derganc (Ilirija) Tek 700 m finale: 1. Valtrič, 2. Perpar 'oba ASKP.\ 3. Stepišnik (H.), m, 2. Cimperman (ASKP.) 41.83, 3. Zupan« čič (n.) 41.37 m.
Štafeta 4 X 100 m (3 štafete): 1. Primor« ie 47.8, 2. S. K, Celje, 3. Ilirija.
DAME:
Tek 200 m: 1. Santel D. (ASKP.) 28.8 sek. (izenačen jug. rekord), 2 Om&n, 3. Bernik (obe Ilirija).
Met krogle: (6 tekm.): 1. Bernik (II.) 8.192 m. 2. Jerina (ASKP.) 7.202 m, 3. Jermol (11.) 7.182 m.
Tek 100 m: 1. Oman (II.) 13.1 (nov jug rekord), 2. Santel Duša (ASKP.), 3. Bernik (Ilirija).
Met diska (7 tekm.): 1. Preveč S. (ASKP.) 20.95 m, 2. Erber 20.45 m, 3. Tratnik 19.86 m (obe II.)
Met kopja (5 tekm.): 1. Bernik (n.) 24.S3 m, 2. Sever (ASKP.) 22.52, 3. Preveč S (ASKP.) 22.19 m.
Štafeta 4 X 60 m: (2 štafeti): 1. S. K. Ilirija 34.1 sek., 2. ASKP.
LVOV: S. C. Lodz : Hasmonea 1 : 0. KRAKOV: Wisk : \Vacker (Wien) 1:0. HELSINGFORS: Finska : Poljska 2 : 2.
Kolesarsko prvenstvo Slovenije
Pnak Josip Šolar (kol. Ilirija.)
V nedeljo se je vršik ena najbolj važnih kolesarskih tekem Slovenije. Slo je za pr« venstvo. A. S. K. Primorje je zadnjo ne« del j o priredilo tekmo na progi Ljubljana« Krka » Ljubljana » Kranj « Mengeš • Ljub ljana. Ta tekma j« bila nekaka preizkušnja za prvenstveno tekmo, zlasti radi tega, ker so prijavljeni hrvatski kolesarji zaradi tek« me za pvenstvo Hvatske in Slavonije ni« so megli udeležiti. Izid prvenstvene dirke je bil preccj negotov, ker je dirka pred« zadnje nedelje jasno pokazala, da bo pri« šlo do ostrega boja med Šolarjem, Kosma« tinom, Glavičem in Hvalo. Vendar pa se je Šolar že pri 15 km odtrgal od ostalih ter vodil do cilja, kamor jc dospel deset mi« nut pred ostalimi, in siccr v času 4:25.16. Kosmatin in Glavič sta imela defekte. Vsi ostali so sledeli v nastopnem redu: 2. Hva« la Gorard (ASK. Primorje) 4:35:45, 3. Brez nik (Kol. klub Perun, Maribor) 4:45:29, 4. Zanoškar Srečko (K. K. Sava. Ljubljana) 4:48:02, 5. Glavič Hinko (A. S K. Primorje) 5:10:09, 6. Dolenc J. (ASK Primorje) 5:25, 7. Kosmatin Ivan (ASK. Primorje) 5:34, 8. Bračič Maks (kol. klub «Edelweis», Mari« bor) 5:49, 9. Zupančič J. (Klub celjskih ko« lesarjev).
Zmagovalci so od cilja pri km 1. na Du» najski cesti privozili naravnost na vele« sejem, kjer jih je zbrano občinstvo živah« no pozdravilo. Zvečer se je na velesejmu iz vršila razdelitev nagrad, ter je prvak Šolar prevzel prehodni pokal kolesarske Ilirije.
Kolesarsko državno prvenstvo
Kolesarski savez kraljevine SHS. razpi« suje dirko za državno prvenstvo SHS za leto 1925/26 na dan 6. septembra t. 1. Pro« ga Ljubljana » Zagreb km 145. Dirka je od« prta za vse amaterje, kateri so pripadniki SHS. Vsak dirkač mora imeti izkaznico ko« lesarskega saveza SHS. Prijave poslati na naslov predsednika saveza, g. W. A. \Vei« lcr, Zagreb, Marovska ul. 16. Zaključek pri jav 3. septembra ob 12. uri opoldne. Pri« javnina in vloga za številko 20 Din. Po« drobni razpis je razviden v trgovini J. Go« rec, Palača Ljubljanske kreditne banke.
Nedeljski nogomet
MARIBOR: S. K. Maribor : Beogajski 'ehničarji 13 : 1 (7 : 0). Tim beograjskih tehnikov ni pokazal najmanjšega znanja o nogometu. Maribor je ob absolutni premo« či v lepi igri imel otročje lahek posel. Ne« odločnosti napadalne vrste je pripisovati, da ni bil seore še enkrat večji. Gole so za« bili za Maribor Vodcb 6, Turina 3, Hre« ščak 2. Skrobar ln Srmončič po 1. Znani in priljubljeni Mariborov in reprezentančni levi branilec g. Vagner je nastopil v tej tekmi stotič za barve SSK. Maribora. Pri tekmi mu je bik podarjena od kluba v spo min lepa srebrna zapestna ura in šopek cvetlic
DUNAJ: Prvi dan prvenstvenih tekem so bila vsa igrišča polna gledalcev. Vsi bo« ji so bili zelo zanimivi. Rezultati so: Ha« koah : Wacker 5 : 1 (3 : 0), Floridsdorfer . Rapid 2 : 1 (1 : 1)!, Amateure : Admira 4 : 2 (1 : 2), Vienna : WAC. 3 : 0 (2 : 0). Sportklub : Simmering 3:1 (2 : 0), Slovan : Hertha 1 : 0 (0 : 0).
BUDIMPEŠTA: MTK. : FTC. 4 : 1. Pr« venstvena.
PRAGA: Skvija : UTE (Budimpešta) 3 : 2 (2 : 1), Vršovice : Liben 5 : 4 (1 : 2); prvenstvene tekme: Praga VII. : Union 2iz kov 6 : 2 (2 : 0), Rapid : Viktorija Nusle 3 : 1 (1 : 0).
Karlove Vary: Sparta (Praga) : KFK. 8 * 3
TOPLICE: TFC. : Ccchic Karlin 5 : 1.
FRANKFIRT: Severna Nemčija : Juina Nemčija 4:1.
LEIPZIG: Zapadna Nemčija : Srednja Nemčija 2 : 0.
BERLIN: Hertha (Dunaj) : Bcrliner S. C 3 : L
Hazena Maribor : Merkur 7 : 1 (3 : 0). Visoka in zaslužena zmaga Mariborovih ha zenašic, ki so pokazale razveseljiv napre« dek, zlasti v skupni igri tima. Najboljši del Mariborove družine je bil napad, ki se je v drugem počasu uveljavil tudi z odločnim strelom pred- golom. Hitro in tofi no kombinacijo motijo pogosto previsoko žoge. Kritje krilske vrste je bilo včasih taktično pogrešeno. Obramba z vratarica še nesigurna. Merkurjeva družina ni ime« k smisla za skupno igro in je preveč foT« sirak posameznice. Scortalc so za Maribor desno krilo 4, levo krilo 2 in srednja na* padalka 1 gol, za Merkur pa desno krild Sodnik g. Klippstadter nesiguren.
S. K. Disk, Domžale. O priliki prazno* vanja petletnega obstoja kluba, izvršila jo kolesarska sekcija «Diska» handicop dirko na progi DomžalesGomilskosDomžalc km 87.200. 1. Peterka Franc (10 min. preduj« ma) vozni čas 3:14:46: 2. Flerin LudviK (mal.) vozni čas 3:15:16; 3. Pirnat Mihael (8 min. predujma) vozni čas 3:47:12. Med kolesarsko dirko vršik se je prijatelja no« gometna tekma med S. K. Disk in «Pano» ni j od Zg. Šiška, pri kateri so domačini pod« legli s 5 : 1.
Juniorske tekme za pokal S. K. Ilirije. (Službena objava medklubskega odbora) M. O. je verificiral na seji dne 21. VIII. izid zaključnih tekem za prehodni pokal in za utešno darilo Ilirija : Reka in Mars : Krakovo 3 : 0. Na podlagi tega izida pri« pada prehodni pokal S. K. Ilirije za leto 1925 S. K. Iliriji, utešno darilo pa sc je iz« nočilo S. K. Marsu. — Iz prebitka junior« skih tekem se je sklenilo prispevati vsa« kemu udeleženemu klubu znesek 110 Din za nabavo žog; nakaznice za gornji znesek so prejeli medtem vsi klubi že pismenim potem. — M. O.
S. K. Ilirije nogometna sekcija. Tre* ning juniorske skupine v torek in petek ob 10. dopoldne. Rezerva trenira v torek in četrtek ob 17., I. moštvo v sredo ob 18. s Hcrmesom in v četrtek ob 18. z lastno re« zervo. — Seja načelstva v torek ob 20. v kavarni «Evropa». — Načelnik.
Rumunski prvak «Kinizsi» S. E. igra r soboto in nedeljo v Ljubljani dve nogo« metni tekmi z našim prvakom S. K. Ilirijo.
Z.VP. je imel v nedeljo redno glavno skupščino, ki je potekla v lepem redu in ob skoro popolnem soglasju navzočih dele« gatov. Skupščina je protestirala proti na« meravani preložitvi Jugosl. nogometnega saveza iz Zagreba v Beograd. Vršile so se le dopolnilne volitve ,pri katerih je bil iz« voljen za podpredsednika dr. Mravunac, za II. tajnika Diirr, za odbornike Kovač, Pl« cak, Staroveški, Seter in Milakovič.
ea
Ljubljani!
Velike bikoborbe v
9	9
□nnonooDnoc
:oanonDnocc
HAbdne tole
najnovejše za jesen in zimo
1925 - 1926
ima v veliki izberi v zalogi
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE
v LJubljani, PieJernova ulica St 54. (NaiproU glivne poJte.)
xii rmi ii mm:

s
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (31. t. m.) Pšenica: baška za avgust 260 — 262.5; banatska, 78 kg, 2 odst., ladja Tisa 263; ba-natska, 77 kg, 2 odst., ladja Begej 259; baška 77 — 78 kg, 2 odst., ladja Tisa 263; sremska 77 kg, pariteta Ruma 247.5; promet 118 vagonov. Turščica: baška 177.5 sremska, pariteta Vukovar 187.5; promet 12 vagonov. Fižol: sremski beli, pariteta Ruma 250; sremski v vrečah, egalizirani 260 ; 6 vagonov. Moka: «0» 430; «0gg» 435; 2 vagona. Otrobi: baški, v jutastih srečah 145; 1 vagon. Tendenca mlačna.
Hmelj
Niirnberg, 31. avgusta. Živahna kupčija. 300 bal prodanih. Tržno blago po 400 do 480 mark za 50 kg. Hallertrauski hmelj po 475 — 520 mark 50 kg.
= Narodna banka ln dinar. Na zadnji plenarni seji uprave Narodne banke se je sklenilo, da se bo dal;e vodila dosedanja politika dinarjeve stabilizacije, vendar tako, da se bo še nadalje postopno krepil dinar. Dalje se je sklenilo da se akcija za stabilizacijo dinarja uredila zakonitim potom in da se bodo še nadalje dovoljevali redni fn izvozni krediti.
= Položaj na tržišču jajc. Produkcija jajc Se v zadnjih dneh zopet narasla. Kljub temu so cene dalje čvrste. V jnoremstvu so cene nižje, zlasti v Angliji, zaradi česar gre malo našega blaga v inozemstvo
= Aktivnost zunanje trgovine z Italijo. V prvih petih mesecih t. L je Italija izvozila v Jugoslavijo biaga v vrednosti 195.9 miiiona lir. Istočasno ie Italija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednost 291.4 milijona lir. Jugoslovenska trgovinska bilanca je torej napram Italiji aktivna za 95.5 milijona lir. Naš l-/vnz v Itali:o tvorijo v glavnem gradbeni
les, turščica, konji, jajca, kalcijoc cianamid, voli, naš uvoz iz Italije pa bombažno blago, moka volnego blago, bombažno blago, moka, volnego blago, bombažne tkanine, riž.
= Močno povpraševanje po umetnih gnojilih. Kakor javlja časopisje, je zanimanje za umetno gnojilo v naši državi letos znatno večje kakor lani, zlasti v Vojvodini. Liki in Bosni. Celo inozemstvo povprašuje po našem blagu. Avstrija. Nemčija in Madžarska so natopile že nekaj našega blaga. Cene na našem tržišču so čvrste.
= Obilica sadja na naših tržiščih. Na sa<ina tržišča v naši državi prihaja letos mnogo vsakovrstnega sadja dobre kakovosti. Kl ub obilici blaga so cene precej visoke, tako posebno v Sloveniji, kjer je sicer sadna letina v nekaterih krajih vendarle Izvrstna.
= Podaljšani izplačanja Vojne škode. Uprava za Vojno škodo je izdala odlok vsem policijskim in občinskim oblastvom v mejah Srbije in Črne gore, s katerim obvešča, da je rok izplačanja Vojne škode podaljšan do 30. septembra t. L To podaljšanje se je izvršilo zaradi spremembe člena 12. zakona o feplačanju Vojne škode, ki je sedaj stopil v veljavo. Po tem roku bo izpla čevan:e vršila uprava za Vojno škodo.
= Likvidacija banke. Srpska zadružna banka d. d. v Novem Sadu je sklicala delničarje na izredno skupščino dne 13. sept. na kateri se bo sklepalo o tem ali naj banka posluje dalje ali nai stopi v likvidacijo.
= Organizacija tvornic za popravljanje lokomotiv in vagonov. Nekatere naše tvornice za popravljanje lokomotiv m vagonov so započele akcijo v svrho obrazovanja udruženja teh tvornfčar.iev. Končna rešitev o tem vprašanju bo padla te dni, ko bodo zastopniki teh tvornic imeli svoj sestanek.
= Uspeh žetve v Bački. Županijska uprava v So-mboru ie ob'avila rezultate letošnje
I žetve v Bački. Po tej objavi je bilo v Bački posejano 151.404 ha s pšenico, a pridelek je dal povprečno 16 centov na ha. Z ječmenom je bilo posejano 7160 ha in je pridelek dal povprečno 14 centov. Ovsa je bilo 21.214 hektarov s pridelkom 15 centov na ha. Tur-ščice se je posejalo 172.000 ha. fižola 1000 hektarov, sladkorne pese 9300 ha. krompirja 4000 ha in tobaka 760 ha. Ostanek za izvoz bo precejšen.
= Vprašanja proge Soiun-Bitolj, za katere odkup se grška vlada že dal'e časa zelo zanima, postaja vedno uapetejši. Grška vlada se je pred kratkim pogajala z neko francosko skupino, ki ima večji del delnic te družbe v svojih rokah, a so se pogajanja prekinila. Pariška »Information« poroča da je grška vlada ob tej priliki izdala konrnni-ke v katerem naglaša, da se je bila omenjena francoska skupina odrekla pravici katero ji v načelu daja lozanska po-jodba, da te delnice proda katerikoli državi, m da se je obvezala, da jih ne proda drugi državi kakor Grški. Medtem pa, kakor omenja komunike, je omenjena francoska skupina ponudila te delnice Jugos!avi'i. Komunike naglaša, da bo grška vlada za primer, da pride do sporazuma med francosko skupino in jugoslovensko 7-lado. zahtevala od renara-cftske komisije razvetjavljenje te transakcije.
= Poljski zlatnik. Poljski ministrski predsednik je te dni konferiral z ravnatelem Poljske banke in njenim predsednikom o sedanjem stanju poljskega zlatnika. Na tem sestanku se je ugotovilo, da so sedanie mere za okrepitev zlatnika pokazale zsdovo-Hujoči uspeh. Končni preokret na boljše pa bo nastopil šele ko bo Poljska banka pod-vzela močno intervencijo na evropsk:h in ameriških borzah. Dosedanja politika Poljske banke bo ostala neizpremenjena.
31. avgusta.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčajski zaključki). — Vrednote: investicijsko posojilo 76—0, Von a škoda 298—300 (300), zastavni listi Kranjske deželne banke 20— 25, kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—25. Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 225—240. Merkantilna 100 —105, Praštediona 912—0, Kreditni zavod 175—1S5. S+rojne 80—0, Trbovlje 0—430, Vevče 120—0, Nihag 38—0, Stavbna družba 165—1S0. — Blago: les: testonl, monte fob Sušak 580—0; hrastove vozome deščice 44 mm — 2.65 m, od 18—29, fco meja 1300—0; črni bor- bordonali. 3 do 8 m dolž., 30.30—50-50, fob Gruž 0—650; bukovo oglje fco Podbrdo 80—0; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakL post. 5 vagonov 17.50—17.50 (17.50); — poljski pridelki: pšenica baška, par. Larbljana Cl—3T0, domača, fco Ljubljana 255—0. turšč'ca: slav., fco Postojna trans. 1 vagon 230—230, (230); laneno seme. medjimiirsikrv. fco LruW:ana pol vagona 495—495, (495); oves slav.., par. Ljubljana 0—175.
ZAGREB. Borza se ie začela danes s pri-lično čvrstim razpoloženjem v bančnih in deloma tudi v industrijskih papirjih. Promet pa je kljub temu bil sredn-i. Vojna škoda je pokazala začetni tečaj 293. ki je oslabel na 291, a se proti koncu ncnov.no okrepil na 292. — Devizno tržišče je popolnoma mirno. Narodni banki ni bilo treba interve-rirati. Mednarodno sta bila čvrstejša Itali a in London. Zato sta njuna tečaja na zagrebški borzi poskočila. Drugi tečaji neizpre-memjeni. Prrrrret je znašal nekaj preko šest trilijonov Din. Notirale so devize: Amsterdam 2252—2272 Dunaj 7835—793.5, Berlin 1328—133* Italija izplačilo 210 2— 212.6. ček 209.6—212, London izplačilo 271.03—273.03. ček 271—273. Newyork ček 55.57K-5fi.17J4, Praga 164.*— 166.8. Švica 1 «515—1089.5; valute: frfr. 0—270. nemške tmrke 1313—1323. švicarski franki 1086
—1094, italijanske lire 209.3—211.7; efekti bančni: Centro-Trgo 103—0, Eskomptr.a 117.5—118.5, Kreditna Zagreb 116—1 IS, Hipo 70—71, Jugo 101—102, Ljubljanska kreditna 230—0, Obrtna 78—79, Praštediona 910—915, Slavenska 65—66, Srpska 130— 131, Narodna 3350—0; Industrijski: Eksplo-atacija 50—52, Dubrovačka 520—530, Sečc-rana 490—500, Nihag 0—40. Gutmann 423— 430, Slaveks 160—162, Slavonija 51—52, Trbovlje 355—360, Union 390-400, Vevče 115 —0; državni: investicijsko posojilo 79—80, agrarne 42—43, Vo na škoda, promptna 291 —292, za september 293.5—2945.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2250 2260. Atene S2—S7, Dunaj 787—789.5. Berlin 1322—1334. BTUseflj 252—253 Budimpešta 0.0787—0.079. Bukarešta 27.5—28.5. Italija 210.75—211.75, London 271.9-272.1. Newyork 55.9—5592 in pol. Pariz 262—263.5 Praga 155—166. Švica r«5—10S5 5.
CURIH. Beograd 9.225, Berlin 1.229. New vork 516.25, London 25.065, Pariz 24.20 Milan 19.40, Praga 15.30, Budimpešte 0.007275. Bukarešta 2.55, Varšava 92.50, Di naj 72.75.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Kra-jine 71.50, Živnostenska 306. Assicurazi~:ie Generali 8010. Riunione Adriatica A 3980, Riunione Adriatica B 3940, Dalmazia 2S5, L!oyd 1470, Occania 183, Dalmazia cement 645. Split cement 46S. Krka 390, Devize: BeogTad 47.30 — 47.55. Dunaj 370 — 380, Praga 79.60 — 80. London 128.80 — 129.10, Newyork 26.50 — 26.65, Curih 514 — 517. Valute: dinarji 47.10 — 47.53, 20 zlatih frankov 102 — 106. zlata lira 514.03.
DUNAJ. Beograd 12.6375 — 12.6775. Berlin 168.35 — 168.95, Budimpešta 99.36 do 99.76, Bukarešta 3.535 — 3.555, London .34.3675 — 34.4675. Milan 26.56 — 36.68, Newyork 707.65 — 710.15, Pariz 33.20 do 33.36, Praga 20.975 — 21.055, Sofija 5.1075 do 5.1475, Varšava 123.25 — 123.75, Curih 136.97 — 137.47; dinarji 12.63 — 12.69.
BERLIN. Beograd 7.505. London 20.%n. Newyork 4.195, Milan 12.79, Curih 21.27, Dunaj 59.16.

S^rm modni salon
cfiongresni frg
Dosoeh nainove;<?;' modeli od Din 150'— navrej. Ogleiie */ v sa onu. tPoorav.la in precbUkama klobukov ss sorejsmajo po smernih cenah.
Abonenti
oe sprejmejo na kosilo in večerjo
15 Din
Gostilna. f. ZOKALIJ Mesarii
a
4997«a
Oglejte si
na Ljubljanskem velesejmu paviljon I, šte« vilko 648 vnanja stran in paviljon H št. 477, kjer dobite modne in športne čepice vseh vrst od 17 Din, fustijan klobučke za otroke Jn dame od 32 Din, usnjate klobuke v vseh fazonah od 82 Din dalje, copate, otro= Ske fustijan hlačke (štajerske) itd.
Ivan Gogala- Je«exiice-Fužine
jr m »"» t mnnnnr n in -n 11 it n h < i. ranDj
] JOSIP SCREGAR
oblastveno preizkusni mestni tesarski mojster Cesta na H^ljeva St. 2 (PovSeto« testa št. 19)
LJUBLJANA
Izvršuie vsa v svojo stroko spadajoča	Q
dela in siccr vodne in nadtalne stavbe	R
ter umetno tesar-tvo. Prevzamem po danih	□
kakor tudi lastnih načrtih zpradbo mostov,	□
jezov, hiš, vil ter razne gospodarske In	y
ii dustrijske stavbe, sto'pne strehe, ku-	n
pole in cerkvena ostrenja, balkone, vrtne	B
utice, verande in stopnice. 4425-a	[j
anooocDGauDLZJDomnnnaacioooooo
nlošo« in film:, dalie Himosa, Satrap, Ko-ctakoan:rie, vse [oto-'io-trebkine in fotoTrafščne opirate Erneman, Contesa,KedaV G8rtz rt od 160 Din naprej ima stalno v zatogi
droserija: Anton Kane sinova,
Ljubljana, Židonfca ulica itn. 1.
Zaht?va|te ccnik!
Vsem obiskovalcem
veiesejems
se priporoča prvorazredna
restavracija ,Ljubljanski dvor'
(poleg južnega kolodvorat Prvovrstna domača is nrimostaknhin b apecijaliteta: pristni kraški teran in vsrfk t*an
morske rifee
Cene {ako umerjene.
S spoštovamem
Bogdan Pupovac
4680	lastnik.
mniiniimumuBUiiHi
Proda se:
2 tovorna avta .Praga' 3</2 T s polno gumijem, 1 tovorni avto .Bfissing' 3"* T z železnimi kolesi, 1 tovorni avto .Stoewer' 5 T z železnimi kolesi, vsi kompletni z generatorjem za pogon na oglje. 1 osebni avto .Puch' Type Vili v najboljšem stanju z električno razsvetljavo in pogonom, 1 bencin agregat .Puch* popolnoma no. »a ozkotirno železnico. — Ponudbe na: IVAN S1SKA, tovarna parket, Ljubljana, Metelkova ulica 4.	4650-a ■■■■■■■■■■■■■■■■■I
Vido Bratovi
trgovska agentura
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
si dovoljuje tem potom p. n. interesente najvljudneje obvestiti, da zastopa sledeče tvrdke:
Konopjuta d. d. promet konopnenih in jutastih izdelkov, centrala Zagreb, skladišče za Slovenijo Ljubljana, Gosposvetska c, 2.
Simon Sercler, Plzen, tovarna galanterijskih izdelkov (vlasnice. knoflice. pletitke. risalni žebljički itd.).
Suddeutsche Schmirgelwerke A. G. Memmingen, Bayern. tovarna smirko-vega blaga, tako na platnu kakor na napiriu in vseh vrst gladil za čevljarsko in mizarsko industrijo.
Tovarna nogavic »KLJUČ«. Zaa časa velesejma paviljon E koje 12, 14. 16.
Pohištvo
kdor želi nabaviti solidno in poceni naj si ogleda pavil ■on |«t
ANDREJ KREGAR,
Št. Vid nad Ljub!Jano. 4500a
Kalmus & Ogorelec
tovarna glinastih peči in štedilnikov Ljubljana, Dunajska cesta štev. 14.
4530-a
priporoča se za naročila na peči, Štedilnike. cevi iz kamenine za stranišča in kanalizacje; šamotne plošče za tlak. osteklene ploščice za obložitev sten. ogn;enotrdno opeko in šamotno moko, patentovane pekovske plošče i. t. d.
Strelni mlenier
abs. praške tehnike, 28 let, samski, agilen, išče primernega mesta v obratu ali pri konstrukciji. Cenjene ponudbe pod »Inže-njer« na upravo lista.	_4988
Ivan
Parketne deščice ^KShra" Trstis za strops [yaaiboljšega mate-
Bakuia (leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko m Sesn! cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje Tel. inter. 313	ft IV. L. Tel. Inter. 513
Lfublfana. Gredaška ulica šiev. 22
Ljubljana, Stari trg 20
Ustanovljeno 1912. Velika z^osa stenskih ur in budilk iz znane tovarne »Junghaus«, precizne švicarske žepne ure. — Velika izbira zlatnine in srebrnine. — Najcenejši nakup! Oglejte si zalogo na Ljubljanskem ve lese mu pavHion G. prostor 305. > ro-daja se na drobno in veliko.	4974 a
INDUSTRIJA PERILA
a
NOVO MESTO - SLOVENIJA
Trgovci, ne zamudite prilike ogledati si izložbo naših izdelkov perila na Ljubljanskem	..... v paviljonu H, boja štev.
473 in 475. -ne konkurenčne. Postrežba točna.	4565 a
4986
Brez posebneffi obvestita
9
Potrtim sicem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanc:m pre-tužno vest, da je naša ljub jena mati, soproga in teta, gospa
v« v
posesfnšca
danes, dne 31. avgusta 1925 ob 1. zjutraj, previdena s svetimi zakramenti po dolgotrajni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb n pozabne pokojnice se bo vršil v sreio, dne 2. septembra, 1925 ob 4V,. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Šmarju pri JeUah.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 3. septembra 1925 ob 8. zjutraj v župni cerkvi.
Šmarje pri Jelšah, dne 31. avgusta 1925.
tocove hronjiKe
SO TUDI LETOS NA VELESEJMU. Koncem paviljona H. K. JARC, Ljubljana.
4975 a
v vseh barvah vedno v zalogi štrena Din 9'— 10 štren „ 85-—
ft Kendn, Llufeiiona,
iVies^ni trg M
Pisain© stroje
nove in rabljene, najceneišc pri o2* vn
A LJUBLJANA,
J Selenburgcva ulita it. 6/L
Modni salon za «S£s»3;v.e klobuke
E. Djukanovič
Sv. Petra cesta 27, poleg hotela Tratnik
Popravila — Prekrojenje 3S3a Cene najnižje. Cene najnižje.
Ivan Gajšek, trgovec in župan,
soprog.
Asta Firsl-Tančlč, Luizi Gajšek, hčeri.
za sprejem gojencev v Bolničarsko podoficirsko šolo -
V šolo se sprejme do 100 gojencev 1. oktobra t. L
POGOJI ZA SPREJEM: 1.) Da je državljan Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev, kar bode dokazal z domovnico;
2)	Da ni mlajši od 17., niti starejši od 21. leta;
3)	Da je dovršil najmanje ljudsko šolo, kar bo dokazal s šolskim izpričevalom. Ako pa dc prihaja neposredno iz šole. mora z občinskim izpričevalom dokazati, da je dobrega vedenja in da ni sodniisko kaznovan;
4.)	Da ima roditeljsko ali varuhovo dovoljenje, potrjeno od
chlasti, da sme stopiti v šolo;
5.)	Da ni oženjen, kar bode dokazal s cerkvenim ali pa ob=
črnskim potrdilom.	. , , ,
Kandidati, kateri prihajajo iz kadra, morajo izpolniti sledecc
pogoje:
1.)	Da je završil rekrutsko šolo;
2.)	Da je od komande priporočen kot dober vojak;
3.)	Da ni pod sodno razpravo in da ni obsojen;
4.)	Da je dovolino pismen, kar se bode ocenilo pri pregledu;
5.)	Da ni oženjen;
6.)	Da ni starejši od 23 let;
7.)	Ako še ni dovršil 21. leto. da ima roditeljsko ali pa varuhovo dovoljenje, potrjeno od oblasti, da sme stopiti v šolo.
Kandidati naj vlože pismene prošnje osebno ali pa po pošti komandantu Bolničarske podoficirske škole v Nišu. v kateri izja* vijo. da pristajajo na vse obveze, predpisana z odredbo o BoL-ni carski podoficirski šoli. Te obveze so na vpogled pri vsaki komandi in vojaški ustanovi. Vsi kondidati morejo priložiti vse dokumente od 1—^5, ako prihajajo iz šole. in 1—6, ako prihajajo iz kadra. Prošnja mora biti kolko-vana s kolkom za 5 Din, a vsaka
nriloga s kolkom za 2 Din.
Rok za prijavljanje ie do 15. septembra t L Vsi prijavljeni kandidati morajo biti do 25, septembra v Nišu pri Bolničarski podoficirski šoli v vojni bolnici ob 8. radi zdrav* nižkeja pregVda in sprejema v šolo
Komandant voincGa okruča na dotičnem teritoriju izda brez* olačne karte za potovanje vsakemu kandidatu, ki pokaže od ko= mande Bolničarske podoficirske šole. da ie sorejet med kandidate.
Brezplačne karte za vrnitev za nesprejete kandidate izda ko* mandant šele.
Kurs traia 2 leti.
Po dovršeni šoli se gojcnci razvrstijo po sanitetskih edinicah :n ustanovah kot podnaredniki, kjer služijo do nadaljnjega povi»
" a Iz pisalne S»nitetske insaekcije
S. F. br. 2102 od 3. avgusta t L
ttanrsve za sesan! in
motorje na paro. bencin ia presno olje in Di«'>el-iROtor-je dobavlja v najkrajš i ča&a
ioi. M Pit«
»it! ISU «!lt!M »'li
Li takojšnjo dobavo:
napravs n sssa&i plin
12 16, 20, 25. 85, >4. 50. e(. 70. 100 PS
stroje na para ii motorje
2. H U. 6. 7, 15, 100—120, 250—400 V8
motorje oa bencin
1—2	8, 10, 12 30,
91 i<) P£ 91«
meterje na Dresnn olje
s ii i2. a>i'S
„Jutrov" roman
LO
katerega skozinskoz .'.a peta vseli na. prepleteni s fantastičnimi zapletljaji od zače tka do konca, ki prinašajo ravduše.ie-. u čitatelju z interesantnir razmotavanjem vsak hip presenečenja, ki mu L*. i sledi razočaramo in kon-1 sternsrija in zopet pre-; senečenje tako, da ->o ! čitatelji nestrpno pričakovali vsako nada!:eva-nje romana, je izšel L™ se dobiva pri tioravi .Jutra' v Ljub jam.
Vsi ki so ca čitali in oni, ki niso imeli te rrilike, naj si pa takoj naročezasvoje domače knjižnice. Bo!j zabawati Vas ne more nobena kn;isa! vezana stane Din 55. Broširana pa Din 45.
irožgrerezMBgg
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din I0-—,
Krojači in krojačice
Kroje po najnovejši modi a dam- in gospode izdelke in razpošilja Knafelj | Alojzi!- strok. učitelj '» jrojaštvo. Ljubljana, jevniška ulica 2.
Kri-21525
Pekarijo
takoj ali Oddajal
tl deželi vzamem pozneje v najem. \juu«j»i-cn oziroma posredovalen iiin 1(1.0(10 Din nag--1« — | Ponudbe na upravo ped šifro <Peiarija
UJ1VUV » ».V «
nagrade. — — cjutrar 10469» 21508
Popravila
Mehanik Ivan Legat
specijalist za pisarn, stroje Maribor
jamo Vetrlnjska ulica 30.
Telefon št. 434. Velesejem Ljubljana, viljon E 24-26.
C&o&e) Deklica
ki išče službe pod »Marljiva 115» dobi mesto pri meni kot kuharica, oziroma gospodinja. Delo: kuhati, prati, kuhinjo snažiti in kar pride dela na vrtu. Stanovanje pospravljajo in čistijo u5<»nke iz trgovine. Zajetna nlača 200—250 Din. — Službo lahko takoj nastopi. Zvezo ima vsak dan z avtom, ki odhaja popoldan ob 3. uri iz Ljubljane i* Fi?ovčevega dvorišča in se lahko pripelje prav do moje hiš«.	21499
Gospodična
v?š5a strojepisja, slovenske ia nemške korespondence 2 nekaj trgovske prakse, se išče s 15. septembrom. Po-rndbe z navedbo plače pod »Zanesljiva 5» na upravo cJutra*.	21408
MocHstinJa
Farno prvovrstna moč, se sprejme. Naslov v upravi »Jntra».	21895
Prirezovalca šip
ia vdelavo novih kakor starih oken 1 š 5 e v stalno službo večja trgovina s steklom in mešanim blagom r.a Gorenjskem. Prednost imajo oni. ki so priučeni tudi mešani stroki Popolna oskrba v hi&i, plača po dogovoru. Ponudbe ra upravo «Jutra» pod »Zmožen*.
21335
Damska frizerka
dohra moč, se sprejme takoj. Frizerski salon Kranjc - Celju.	21307
Kočijaža
trezneea in zanesljivega — najraje izkušenega dosluže-neera kavalerista, i&Čera. — Naslov pove uprava »Jutra* 21178
Učenec
po>tenih staršev, z dobro Izobrazbo se sprejme v tr-eovino mešanega blara An-t^n Brumen, Sv. Marjeta niže Ptuja.	21148
Izvežbati sod ar
mlad, z dobrimi spričevali. trw>n. priden in zanesljiv, dobi traien dober za«!užek Liubljani. Ponudbe na poštni pre-lal štev. 39.
21096
Varuhinja o^rok
tu-?i starega s? sprejme tako1 v boljšo hišo na de-!*'i Naslov pove uprava «Jurra».	21417
Majhna družina
feati in sin> išče »impatič-co hišne mo8. ki bi samotno kuhala, pospravljala 'n nomajrala starejši go?ne Pismene ponu^e s sliko naloviti na: Ebenspansrer. BMovar.	21005
Deček
!f>—16 let star s* sprejme tekač (Laufbursrh). — glasiti "e pri tvrdki Treo Vilfem. Cesta na gorenjsko Železnico 4.	21528
Gospodična
»11 dekle z dežele, dobrotna. zanesljiva in Čedne *ur>!»n'osti. ki je vajena ff,cpodinistva in kuhe — zno?na slovenščine in nem-tudi v n i s a v i. se ?P"ejme. — Pi-mene ponudbe Pr 1 »Dobra služba* na upr. «Jutra*.	21622
Čevljarski učenec
k' Ima veselje do Čevljarstva, 15—17 let star, se takoj pproime. Oskrba v hiši. Anton Kokali. splošno čevljarstvo. Poljane žt. 50 nad S^ofjo Loko.	20768
Knjigovodja
Priden in zanesljiv, samostojna moč. sposoben tudi
knn>«nond#»nre v slovenščini,
nemUčini in srbohrvaščini. * e i S i1 e. Plača po do«ro-Toru Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* Pod »Knjigovodja*. 21620
Zastopnik
ki obiskuje manufakturiste po deželi, se sprejme za Slovenijo proti proviziji. Ponudb« na upravo »Jutra* pod »St. 19».	21611
Zastopnik
išče. — Dober zaslužek z lahko prodajnimi predmeti. — Ponudbe na Ljubljanski velesejem, Paviljon F, štev. 238.	21374
Kniigovodkfnjo
izurjeno, ki je zmožna voditi knjigovodstvo, popolnoma samostojno, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Knji-govodkinja*.	21564
Prodajalka
Id ima veselje učiti se ročno in stroino šivanje se sorejme. Začasno se prodaja le ob nedeliah in večiih sejmskih dnevih v okolici. S primarnim premoženjem se jo spreime tudi kot dru-Žabnlco. Dopise s sliko na upravo < Jutra* pod značko »Prodajalka*.	21581
Kub?n5ska učenka
se sprejme v gostiln? »Koroški dom* v Ljubljani, Poljanska cesta. 21600
Ponikljar
prvovrstna moč se sprejme. »Tribuna* F. B. L., Ljubljana, Karolvska cesta 4.
21609
Auto-mehanik
in perfekten lofer, samostojen, trezen in pošten z najboljšimi izpričevali išče službe z druZinsklm stanovanjem takoj ali s 15. septembrom. Ponudbe na upr. c Jutra* pod Šifro »Pošten 10468*.	21507
Likarica
izurjena v likanja moškega perila, išče dela. Naslov v upravi »Jutra**	21551
Izurjena šteparica
išče mesta. Naslov pove uprava <Jutra*.	21555
Manufakturist
izvežban v vseh poslih ter zmožen tudi knjigovodstva, želi premeniti svoje dosedanje mesto. — Reflektira samo na boljša mesta. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod <10.000* na upr. tjutra*.	21579
Gospodična
vsestransko trgovsko na-obražena, z večletno prakso, išče mesta prodajalke ali blagajničarke. Ponudbe na upravo »Jutra» pod šifro »Zanesljiva 10.466». 21504
Korespondent
perfekten za glov., nemški, francoski, srbohrvatski in angleški jezik, z delnim znanjem italijanščine in večletno bančno in pisarniško prakso, vajen vseh pisarniških del, išče primerne službe, najraje v Ljubljani. Event. cenj. ponudbe prosim na upravo »Jutra* pod šifro »Bussinessman*.
21571
Potnik
vpeljan po vsej Jugoslaviji išče trajnega zastopstva. — Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Siguren uspeh*.
21588
Prodajalka
mlajša, dobra moč, vešča špecerije, manufakture in železnine, želi premeniti službo v večjo trgovino na deželi. — Cenjeno ponudbe pod »1. oktober* na upravo Jutra*.	21505
Gospodična
zmožna pisarniških del, želi mesta v pisarni. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Nastopi takoj, prvi mesec brezplačno. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj nastopim*.	21589
Gospodična
absolventinja trg. šole, iščo službe. Ponudbe pod šifro »Začetnica* na upravništvo »Jutra*.	21591
Trgovski pomočnik
dosedaj zaposlen pri večji zavarovalni družbi 4U leta, iščo mesta kot skladiščnik ali potnik živilske stroke. — Sprejme tudi razprodajo večjih konkurečnih predmetov proti proviziji. Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Marljiv 10871 21590
Tapetni papir
za sobe in izložbe priporoča M. Tičar, Ljubljana. 386
Drva in žaganje
bukove in hrastove odpadke od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga V. Scasrnetti, za gorenjskim kolodvorom.	382
Damske klobuke
v veliki izbiri dobite najceneje v modnem salonu Ivanke Stegnar, Rimska e. št. 10.	21389
Avtomobil
majhen dvosedežen. ^ zadaj prostor za vzorce ali za 1 •edež. skoro nov. zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa večiesra voza. n r o d a. Pojasnila daje A. Lampret v Ljnbljani, Krekov trg 10.
21334
Salonska garnitura
obstoječa iz divana in 4 stolčkov, najbolie ohranjena. se proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 21096
Avto
4sedežen, zelo dobro ohranjen ln zanesljiv, z lepo novo karoscrro in novimi plašči ter rezervami, se radi selitve zelo ugodno proda Naslov pove uprava »Jutra*.	21312
Benc!n-iokomob?1o
6—7«/4 HP tvrdke Lansrer & Wolf proda strojno-kliučav« ničarsko podjetje, družba z o. z. v Kranju. Lokomobila se lahko ogleda pri Gospodarski zvezi na Dunajski c v Ljubljani.	20856
Posteljo in karnise
prodam. Ogleda se lahko vsak dan od 9.—17. ure na Kongresnem trgu 5/1.
21541
Železen štedilnik
velik, skoraj nov, se proda za 875 Din. Ogleda se ra
Opekarski cesti 32, levo.
21592
Namizna jabolka
hruške in orehe kupuje proti takoišnjemu plačilu Lavrič i Kovač. Sombor (BačkaV — Ponudbe naslovite: Jožo Kovač, Ljubi jn-na-Rudnik 58.	20987
Čajno maslo
Ta kakovosti, večjo količino kupi podjetje mlečnih izdelkov Ponudbe naj se takoj pošljejo n3 naslov: «Alpa», Split, poštni predal 43.	21174
Jabolka
namizanih in za prešat kupim na vagone. Ponudbe na naslov: Jos. I. Rože. Maribor-Laitersbere, rt let sandrova 330.	20371
Za 198 Din
razpošilja po povzetju (poštnina posebej) krasne barvaste. svilene. trikot jumperje z dolgimi rokavi tvrdka H. Kcnda, Ljubljana, Mestni trg 17. 20552
Dama
prikupljive zunanjosti, inteligentna, trg. naobražena, s strogo samostansko vzgojo, z znanjem slovenščine, hrvaščine, nemičine in italijanščine v govoru in pisavi, išče mesto korespon-dentinje, blagajničarke ali prodajalke. — Ponudbe pod »En mesec brezplačno* na upravo »Jutra*. 21458
Urarski pomočnik
začetnik išče službo — po možnosti z oskrbo v hiši Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vesten pomočnik 19» 21455
Železniški uradnik
mlajši, inteligenten in energičen, išče boljše službe pri trgovskem ali industr. podjetju, kjer bi mogel z uspehom uporabiti in izpopolniti svoje zmožnosti ter si sčasoma pridobiti sigurno pozicijo Z resno ambicijo bo dorastel vsaki na-losri. Ponudbe na upravo :Jutra» pod »Stalno 10882*.
21093
Mesto vzgojiteljice
iščeta 2 gospodični v starosti 17—19 let. Kot začetnici gresta nekaj Časa tudi brezplačno. — Naslov pove uprava »Jutra*.	21032
Službo hišnika
in Šoferja
šČem. Sem oženjen. pošten in abstinent. Nastopim takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Abstinent*.
20951
Mizarski pomočnik
zmožen voditi stav. in poh. mizarstvo, iHče služb«. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Mizar 956».
20956
Svojega sina
7. eno^ptno prakso v domači trgovini oddam za eno leto v trgovino z mešanim blagom v LJubljani, da bi mo-srel obiskovati gremij. šolo Ponudbe na unravo »Jutra* pod šifro »Učenec». 21553
Absolventinja
drž. dvorazre^ne trg. gole z enoletno prakso, vstopi v službo kot stenos-rafinia in stro'>r»iska — tu^i izven Ljubljane. Ponudb« na npravo »Jutra* pod značko »Absolventinja*.	21547
Trg. sotrudnica
srednje starosti, zmožna samostojnega vodstva, želi prevzeti kako dobro idočo podružnico. — Cenjene ponudbe se prosi na upravo »Jutra* pod »15.000 Din kavcije*.	21563
Gosoodična
stara 20 let. iz poštene rodbine, z meščansko šolo in večmesečno prakso pri pošti, išče primernega mesta kot pomočnica rospodi-nje, v pisarni ali kaj slič-rega. Pod »Pošteno dekle št. 3000* na upravo »Jutra* 21562
Instnikcijo daje
večletni inštruktor — abs. jurist. Naslov pove uprava »Jutra*.	21550
Inštruktor
visokošolec bi poučeval 1 do 2 dijaka. Honorar: prosto stanovanje. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Prosto stanovanje 10481*.	21539
Dijak
ki bi poučeval dečka, dobi vso oskrbo za 500 Din v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra*.	21530
Temeljit
klavirski pouk
Sprejme se nekaj učeneev-začetnikov proti nizkemu honorarju. Naslov v upravi »Jutra*.	21580
Učeniak
ne zna učiti. Kako pa naj uči šele dijak? Obdelovati dušo pravilno je najtežje in je dandanes ukoslovje obšima znanost. No kvari otroka po Sušmarjih!
Moderen učitelj
poučuje namesto šole ali v pomoč šoli vse predmete, moderne jezike in glasbo. Poučuje tudi petletne, slaboumne, stare, brez težav ln brez vseh vznemirjenj Pisma pod »Uspeh garantiran* na upravo »Jutra*.
21596
Gosli poučuje
bivši učitej konservatorija po znižanih cenah. Naslov pove upr. »Jutra*. 21604
2 pisalna stroja
rabljena, v popolnoma brezhibnem stanju, z vidno pisavo, se kupita. — Naslov pove uprava »Jutra*
21338
Pozor!
Pozor!
Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom. Dram*, Gallusovo nabrežje št. Ljubljana.	21544
h [f 9 y t *
Vsled opustitve
treovlne se proda:
1 Wertheim blagaina s tre-seri«m (170 cm visoka) za BWn Din, in godbenih avtomatov in sicer- 4 z električnim, 4 s težalnim in 2 s peresnim pogonom za Din 10.000. — Pojasnila daje Kmetec v Ljubljani, Kolodvorska ulica SO. 21432
»Lokomobila«
100 HP se po ugodni ceni proda. Osleda se v skladišču »Balkan* v Ljubljani. Cena in druge informacije pri e. Peterca, Dunajska c. št. 23.	21401
Naivečia zaloea
in najcenejša dvokolesa, motorji otroški vozički, šivalni stroji, pneumatika. Ceniki franko. prodaja na obroke »Tribuna* F B L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.
8S1
Pohištvo!
Proda se različno politirano pohištvo obstoječe iz več kompletnih postelj, kredence, kuhinjske oprave, železen štedilnik itd. Vpraša in ogleda se na Mestnem trgu št. 9/n.	21608
Motor
na surovo olje. lfi HP. nov, proda za 45 000 Din Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Aleksandrova cesta 12.	20165
Šivane odeje
(kovtre) po 170. 190. 220, 240, 280 Din razpošilja po povzetju manufaktura Kri-sper v Ljubljani, Rožna nI gt. 19.	20878
Starinski lestenec
steklen, proda Matija Kurnik v Liubljani, Pražakova ulica 3Ul.	21625
Tri pletilne stroje
(eden okrosreD prodam po zelo nizki ceni. — V veliki izberi imam v zalogi šivalne stroje tudi na obroke. L. Rebolj. Kranj. 21583
Narodna noša
(žeska) kompletna se proda — Vpraša se pri hišnici v Pražakovi ulici 8 (v hiši Zadružne zveze). 21624
40 stekl. balonov
po ?n litrov, 1000 vinskih buteljk in 500 šampanjskih steklenic se proda. do pod »Demijoni* na -ipr »Jutra*.	21623
Breskve
namizne in za vkuhavanje odda vrtnarstvo na Pol lanski cesti 12.	21556
Vila v LJubljani
z 9 prostori in vrtom se proda. Nalov pove uprava »Jutra*.	21S73
Mlin
na dva teSaia na zelo močni vodi. poles co^podarsko pos!op;e s svin?aki. 4 orale zemljišča. S njive, travnike, vse na ravnini ležeče, arondirano. poletr elame ceste v nriiaznem krajn. 15 minut oddaljeno od železn. postaje, prodam. — Ker je voda močna ln stalna, si kupec lahko zgradi veliko vodno nodjetje. Cena po doeovom. — Zadnja cenA 100.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 21186
Enodružinska hiša
nova s*avba v Celju, 3 sobe. kuhinja, shramba, kopalnica. pralnica, velike kleti, vrt za zelenjavo, si radi preselitve proda. — Naslov pove uprava »Jutra* v Celju.	20116
Pozor, lesni trgovci
Proda se parna in vodna žatra. Na parni žagi je 1 polr.ojarmenik in spadajoči inventar s cirkularjem vTed Zelo lepi prostori za povečanje obrata. V bližini lep velik cozd, ki spada k žari ter večja množin« lesa za žago. — Istotam se proda večja partija rezanega ln tesanejra lesa — v bližini železniške postaje v Sa vinski dolini. — Naslov pov* uprava »Jutra*.	20864
Za konfekcijo!
Pozor!	Pozor!
Krojači in krojačice!
Izložbeni modeli (stojala) za moške in damske obleke v najnovejših formah naprodaj. Vprašati pri mariborski podružnici »Jutra* 21172
Po primerni ceni
se proda: 3 zimski moški površniki. 1 jesenski moški in 1 ženski površnik. 3 moške obleke in več ženskih oblek. Proda se tudi nekaj porcelanskih garnitur. — Vprašati Rimska cesta 28HL 21607
Skobelnik
(Hobelbank) manjši, popolnoma nov ter več drurrega skoraj novega mizarskega orodja se skupno zelo ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	21552
Baržunasta jopa
s kožuhovinastim ovratnikom, dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	21542
Avto
znamke <DQrkopp>. 4?ede-ien, zelo dobro ohranjen, pe po zelo ugodni ceni nroda. Polnila daje: Denpg. Ptuj.	215S4
Čevljarji, pozor!
Čevljarsko orodje Hrokov-nia?ke izdelave, znamke Vornerum.. odjemalce ter štuferje itd. prodaja Puhs-hofer v Kamniku. Seeajte po tem domačem orodja."
4DSJ
V zlato vrednost
llaloiil denar in po"tanel milijonar prej ali »lej, ako V.upiš tur?ke srefke. Vm*» dobi dobitek. — Pojasnila brezplačno. Pisma pod Šifro .Izguba nemogoča, na upr. <Jutra>.	21535
Majlino posestvo
vse novo zidano, 15 minut od mesta in postaje, zelo ugodno proda Sebneider. Devina, Slovenska Bistrica.
21533
Vila v Cel.iu
v najlepšem delu mesta, v sredini vrta za sadje in zelenjavo. v hiši parketna tla, moderna kopalnica, vodovod, plin in elektrika, poleg novo zidana garaža ter 4037 ma zemliašča. se proda. Cenjene ponudbe r.a naslov: G. Pelicki, Celje, Jurčičeva 2.	21567
Kupim hišo
v Ljubljani ali predmestju.
Ponudbe na unravo «Ju*ra» pod značko »Stanovanjska*.
21598
Dva dijaka
se spreimeta k dobri rodbini na Mestnem trgu. Velika zračna soba. zan«.«ljlva in dobra oskrba. Naslov pove uprava »Jutra*.	21399
Prazno sobo
zračno, lepo in separirano
išče zakonski par brez otrok v mestn — Ponudb* na upr »Jutra* pod Šifro »Plačam tudi naprej*.
Nagrado
dara onemu, ki odda aH preskrbi stranki brez otrok
•stanovanje 2 ali 1 sobe s kuhinjo in pritiklinami v m»stu. Ponudb* na upravo »Jutra* pod »Čimprej*
Prazno sobo
v bližini ceetne električne
železnico.	cospod. ki
je ve« dan odsoten Soba v pritličiu ima predno«t. — Ponudbe na unravo »Jutra* pod »Samec 45». 21377
1 ali 2 dijaka
nilieSolea. se spre'meta ni dobro hrano in zr.ično stanovanje pri boljii rodbini. Naslov pove uprava <Jntr^» •li«
Priprosto sobo
tudi podstrešno, po možnosti • posebnim vhodom išEe soliden gospod, ki je ves dan odsoten. Pogoj: čista in tračna soba. Ponudbe na upT. .Jutra* pod značko .Soba 10393».	213T1
Uradniška družina
sprejme dijaka ljudske ali nilj« «rednje Inle v vso oskrbo, l.-totam se prod« sobna kredenca, miza in 4 stoli. — Gosposvetska cesta šter. IS/D, vrata 107.
S1380
Profesor
sprejme diiake n-» stanovanje in hrano. — Dopise na upravo .Jutra, pod mačko .Nadzorstvo 21509» 21509
Prazno sobo
v bližini Gradišča ISČe za takoj Rot, GrdaiSče K 7.
SOS48
Pisarniško sobo
v visok.m pritličju, odda takoj Pokoininski zavod v Ljubljani, Gledalirka nI. 8.
15000
Dva gospoda
se sprejmeta v lepo separirano sobo z elektr. razsvetljavo v bližini kolo-dvoa. Naslov pove uprava <Jntra».	20832
2 Diiaka
ali 1 dijakinio osnovnih ali niJjih sre^njeSol. razredov iz bolite rodbine sprejme uradniška dmJ;na v popolno oskrbo. — Kie. pove uprava «Jutra». 21618
Dijak
išče stanovanje z vso oskrbo v bližini srednje tehn. šole. Naslov pove uprava »Jutra* pod šifro »Zmerna
cena*.	21387
Diiaka
srednješolca iz boljše rodbine sprejme boljša rodbina na hrano in stanovant*. — NasTov pove uprava »Jntra* 21606
Soba
se odda v bližini rlavne no?te dvema difakoma z vso oskrbo. Naslov nove uprava »Jutra*. 21610
Sobo
*5če gospod v okolici Tr-SaSke ceste. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »M.*.
Di'akinia
se epreiTpe na hrano in stanovanje. Naslov pove upt. e Jutra*.	20772
2 dijaka ali diiakin.ii
se ipreime na hrano !n stanovanje blim re.ilke in obrtne Sole. Pimska ce«ta st. 7. vrata 20. 21613
Dijake
-prejme ugledna rodbina v vno o«krbo. Kje, pove u«r Jutra*.	21195
Dnak aH d?lak?n?a
se sprejme v vso oskrbo na GosposvetEki cesti 121.
21548
Mesečna soba
se odda. Kje, pore uprava <Jutra>.	21599
Dve kleti
se oddata v najem. Naslov pove upr. «Jutra». 21124
Gostilna
.Narodni dom. v Konjicah
se odda v najem. Informacije daje Čitalnica v Konjicah.	21049
Trgovina
l manufakturo in galanterijo tik fame cerkve v mestu na Gorenjskem se odda v najem za 5 let z vso opravo in blagom za 50.000 Din. — Ponudb« na upravo •Jutra« pod «Stev 92».
20S87
Gostilno
vzamem v najem ali kupim Ponudbe na upravo <Jnrra» pod .Kjerkoli«. 21597
* 4	'
50.000 Din
posojila na prvomestno vknjižbo iSče ngilen trgovec. Vstopil bi tudi kot dužabnik k dobremu pekarskemu podietju v Ljubljani Naslov: Stefanovič, Zami-kova 9TT.	21616
Družabnik
z najmanj 100.000 Din gotovine pe išče za izkoriščanje dobrega patenta. — Po-rudhe pod šifro »Zanesljiv 10861* na upravo »Jutra*.
10861
Stareiši trgovec
in posestnik v LJubljani z otroki si želi seznaniti z mlajšo. Čedno, pridno, za-nesliivo, pošteno in trezno žensko, veščo kuhanja in nemščine v pi«avi. Pismene ponudbe pod šifro »Trezen 10373* na upravo »Jutra*.
21621
Arabski grafolog
in chlromant prorokuje vsakomur bodočnost in pove prošlost. Stanu ie v hotelu «Lloyd» v Ljubljani. 21558
Moj bodoč? nrijatelt
Zakaj Vas ni bilo9 Pridite danes v torek ob Istem ča=M in promeniraite na i«ti
poti. Bela rvrtka. 21586
Pianino
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo »Jutra* pod šifro »Pianino 33».
21601
Dijakinja
se sprejme v vso oskrbo. Naslov pove uprava «Jutra»
21543
Dve dijakinji
sprejme v zanesljivo popolno oskrbo po nizki ceni uradniška družina v bližini Sol. — Naslov pove uprava «Jutra«.	21494
Dva dijaka
se sprejmeta v zanesljivo oskrbo in dobro prehrano. Naslov pove uprava «Jutra» 21578
Opremljena soba
s posebnim vhodom se takoj odda. Kje, pove upr. .Jutra*.	21577
Dva nižješolca
"prejme uradniška družina 7 vso oskrbo. Lepa soba, elektrika in inštruktor > hiSi. Naslov pove uprava :Jutra».	21556
Sostanovalka
najrajJe Šivilja, ie sprejme v svetlo mansardno sobo v Slomškovi ulici 23,'T, levo.
21534
2 diiaka ali dijakinji
se sprejme v vso oskrbo. Naslov pove uprava .Jutra* 21535
Tri dijake
se sprejme na stanovanje in hrano na Poljanski cesti St. 54,1, vrata 18. 21540
2 dijakinji ali dijaka
mlajSa. se sprejme v vso o-krbo. Naslov pove upr. Jutra*.	21054
Dva dijaka
sprejme profesorjeva družina na hrano in stanovanje. Lepa. solnčna in zračna soba. elektr, razsvetljava; nemSka in italijanska kon-verzai-ija. Le proti dobremu plačilu. Naslov v upr. «Jutra».	21587
V novi vili
v sredini mesta se o H d a mirni stranki bre« otrok podnritllčno stanovanje, *e-stoieče ia 1 velike sobe. 1 velike kuhinie. velik« shrambe in ostalih pritikiin. Stanovanje je telo zračno in svetlo, t elektr razsvetljavo Ponudbe nai se poSljeJo pod .Mesečno 1000 Din. n« upravo «Jutra». 21SS3
Dva srednješolca
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Poizve se v »pravi .Jutra*.	21585
Opremljena soba
z električno razsvetljavo se takoj odda v Gosposki ui. St. 10,1.	21594
Akademik
iS?« priprosto sobico. Pogoj: irarantirano čisto is zračno! Daj« tudi instrek-cije. Ponudb« na upravo .Jutra* pod tnačko »Akademik 10331*.	21175

Par lepih pavov
«amec in samica se kupi. Ponudbe z navedbo cene na poStni predal 15, Zagreb, glavna poŠta.	21422
Pes
\'i leta star, srednjevelik, kratkodlakast. dober čuvaj se poceni proda v Florijan-ski ulici 211.	21538
Dvokolesa, motorje
otroške vozičke in pneu-matiko, najceneje prodaja na obroke »T r i b u n a* F. B. L., tovarna dvokole» in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ceniki franko.	299
Poziv!
Železniška uradnika
od kojih je v noči od nedelje na ponedeljek eden vstopil v Mariboru, drugi pa na Pragerfkem, v kup£ 2. razr. potniškega vlaka, ki odhaja ob 23. uri iz Maribora in ki sta se skupno peljala ves fas sama v istem kupeiu do Ljubljane, se v izorib resnim posled^ cam poživljata, da nemudoma vrneta nov svilen damski dežnik in ga deponirata ali v prometni pisarni gl. kolodvora v Ljubljani ali pa pri blagajni kavarne »Evropa* na Dunajski cesti, žalostno dovolj, da je za vrnitev tuje lastnine še potreben poseben Javni poziv.	21593
Zvezke, risalno orodje risalni napir
druge Šolske potrebščine na drobno in debelo najceneje pri
L. Pevalek,
Ljubliana, Židovska ulica.
Sipino eKslstsncc
lahko doseže strokovnjak v papirni stroki z odgovarjajočim kapitalom, rutiniran trgovec, event. dosedanji potnik, dobro vpeljan pri odjemalcih, s sodelovanjem v veletrgovini papirja tn pisalnih potrebščin v Zagrebu, ki obstoja le leta in razpolaga t velikim Ite-vilom odjemalcev. Ponurtpo pod šifro cNaobraženi kom-pasjon 35* na Interreklam, d. d.. Zagreb, Strossmavei-ova 6.	4582-a
IVAN JAK in SIN
LJUBLJANA "-«
6os;9s>EiilM cest« it i.
Najboljši tivalni stroji ln pletilni •troji - Ubutna konstrukcija ia elegantna izvrši* tev lz tovarna T
Uncu. Ustanovljena L
1867. Vezenje poučuj« brezplačno. - Posamezni deli ko les la iivaiaib
strojev. 10-letna garancija Pisalni stiojl Adler in Urama. • Kolesa lz prvih tovarn DErkopp, Stjrls, Waffenrad, Karier.
hran Ooilnar
trgovina pravih domačih čipk POLJANE NAD SKOFJO LOKO Paviljon »E« št. 4 c na velesejinu
4940 a
Čevlji in perilo
(moško in damsko), nogavice dežniki iid. v velik1 fzbiri po seiidnih cenah pri
JAKOB LAH,
MAS!B03,
davni trg 2 328ani
4587-a
K, W!žl32ayer,
Pogačariev trg (za vedo).
Perilo. m8nnlahtnra, opreme za nevesta In novoro enCbe, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in na drobno.


PREOBLIKOVALN1CA BARBORIČ & ZAVRŠAN, Ljubljana,
MESTNI TRG 7.
predeljuje damske filce, velurje itd. po najmodernejših
oblikah. Velika izbira damskih kloba-4924-a kov in nakita po zelo nizkih cenah.
Ir p vi os z ifl&Mm blagom
In podružnica es deželi
na prodaj po nizki ceni.
Obe trgovini v prometnem kraju. Obrti se glasijo: Trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, nakupovanje jajc, točenje alkoholnih pi<ačv odprtih steklenicah. V obeh trgovinah zasebna tobačna trafika, v glavni trgovini pa še poslovanje pošte. Ponudbe naj se pošlje pod »Dober promet" na upravo .Jutra"	4864-a
r« a " i ■
V nedelio
se je izgubila z motorja na potu od Brezi] do Ljubljane med in 9. uro siva platnena vreča — v njej sveater. usnjena čepica in rokavice itd. Najditelj se prosi, da Jo odda profi nagradi na naslov: J. O. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 81.	215S7
Stenice!
Obl. kone tavod ta po-končavanje mrčesa sporoča, da je dospelo prvovrstno sredstvo proti ftenieam — «Pana», Ljubljana. Polian ska cesta 12.	21472
Poštni predal
na glavni poŠti nujno iSčem proti primerni odškodnini. Cenj. ponudbe pod značko .Postni predal fe» na npr. . Jutra..	21513
Starinsko pohištvo
Ker ml ni mogoče razstaviti na vzorčnem velesejmu umetne predmete, izvolite te ogledati na domu v Rožni dolini, cesta V, St. 28 pri Ljnbljani. Cena zelo ugodna.	21419
Asienturo
in komisijo za kamniSki okraj sprejmezn. Naslov v upravi .Jutra*. 20505
Več gospodov
in gospodičen se sprejme na dobro domačo hrano. — Kosilo in večerja 15 Din. Naslov pove uprava »Jutra* «813
Paviljon E 37
je kakor lansko leto tudi ietos razstavil svoje la-tne najlepše cvetlične izdelke. — Trgovci ne porabite s; oeledati bopato zalnco, ki daje 10—25% provizije — Priporoča se kar najtoplej« cvetličarna Palma. 21605
Trgovci! — Industrijalci!
Potujem
s lastnim avtom. Prevzamem tastopstvo firme z dobrim konkurenčnim blacom ta vso Juroslavijo. Pogoji telo ugodni. Dobre reference. Dopise 8 točnimi plačilnemi pogoji na upravo •Jutra* pod iitro «B«nt«-bUe 10666».	215i3
* BB0WN B0VEHI *
podružnica Ljubljana, KomenskegaSuL20 Električne naprave visoke in nizke na-
notneti • Centrale, stikalne naprave, daljno-pclUSll. vodi In krajevna omrežja vseh obsegov.
Elektro-materijal vseh vrst:
,,Stotz", elektro-porcelan, števci in ventilatorji
.Isaria"
13
DnJJn mifamial • Anerati in se«tavni deli fa-KaaiO-maieriiai . brikatov .Isaria« tn ,Mašim', audion-cevl. Najmodernejši očarati po naročilu se izvrfie takoj.
Laboratorij in preizkusna naprava za števce.
3
Ljubljanski velesejem, paviljon 302 304 H
0
aGEPETS^^
M msM ftsMhe
se pod ugodnimi rogoji PRODA elegantna trgovska oprava, obstoječa i Z 6 doz za žgano kavo, stekleno prodajno mizo, omarami s steklenimi •>apaM, registrirno blagajno itd. Oprava ie primerna za specijalno trgovino s kolonijalnim blagom, lekarno, drogerijo in tem podobnim strokam, Prodajo se tudi posamezni predmeti. Dopise na anončni zavod Kovačič, Maribor. Slomškov trg 16, pod Šifro: .Elegantna oprava-	««-«
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl gospod
AMTO$3 MRAK
računski nailsveinik v pokoju
v 73. tetu starosti.
Pogreb dragega pokojnega bo v torek, dne 1. septembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 17. Bodi trpinu ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 31, avgusta 1925.
43S7	Žalujoči ostali.
tv®


<0t>

re^Atve-



Veletrgovina
Gg. trgovci se vabijo na ogled.
Proizvafa vsak večer
g. Mars T ms
v velesegmski restavraciji
Bolničarja.
Naramnice
Polilštuo in nrenroge
od najpreprostejše do nafffnsfSe Ude^sse se dobe nzfboljše In nalcs^ejSc n r i t n r d h i
KHREL PREIS, IPURIBOl
NA veliko. S9SP0SKH ULIC H 20. Na MALO. Ceniki brezplačno. 4564-a Podeželski promet.
Naslov brzojavkam: „GR0M".
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavija vse v to stroko spadajoče isosie najhitreje in pod koiantnim! pogoii.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. S. za ekspresne pošiljke.
Naznanilo.	g
»	R
Odvetnik dr. Igo Silar naznanja	^
vljudno, da je s 1. septembrom 1925 odttrS	E
cr
v Kranju, „Hotel Stara pošta"	~
svojo odvetniško pisarno.

najfinejše, skrbno izdelane. ne> prekosljive trpežnosti, daije
Nahrhteiike	4981 a
nepremočljive, ntočne za šooH.
nike, turiste in lovce
razstavlja v paviljonu H 424.
tvrdka
IVAH SAVNIK, Kranj.
Trgovci, segajte po domafiem izdelku!
i i CARINSKO POSREO^SšKi IN ŠPEDICIJSKI BlIREAU
Uublfana, s Kolodvorska ul. 41
Telefon interurban. štev. 454.
4816

0CCA5I0N!
GCSA3I0N!
Priložsostsis prodala.
Radi opastltoe nekaterih izdelkov prodajamo
globoko Dod n^Nono reno
različne galanf.	v miJih ve i-
kostJh 35—37 izvanredino znižano.
1»!!

,PET0VIA< zaloga čevljev
= palača Lfafrfanske kreditne baake. = OCCASION!	0CCASZG?Jt
za rse šole v najnovejših izdajah ma redno v zalogi knjigarna
„77 V K O VISI F ZADRIGE*
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL.S4 (va*proti glovne poste)
Dne 4. septembra 1925 se prodajajo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 15 na javni dražbi nepremičnine vlož. št.. 686 k. o. Zgornja Šiška, obstoječe iz hiše št. 129 in dveh stavbnih parcel v skupni izmeri 16 ar 96 m2 Najmanjši ponudek: 68.109 Din 33 p.
4887,
Sloneča brezutežna
3erkeI-ova tehtnica
in rezalni stroj za Sunke
se lahko ogledata v sefmskib paviljonih tvrdk
AncSretto in Ravtar.
RENAULT avtomobili
danes neprekosljivi
za avto-takse, potnike in zdravnike in kot osebni, tovorni in avtobus-vozovi ker so najsolidnejši, najtrpežnejši in najcenejSi pri uporabi.
Zastopstvo za Slovenijo i A. Lampret, Ljubljana,
4872-a	Krekov trg *t 10
iSSPK«
pravi bohinjski
Zajamčeno polnomasten ve-Jikoljukničast, ki ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem, dobite
ga e p Franc Žmitek*u
Bohinjska Bistrica.
Postrežba točna. Cene nizke. Zahtevajte ponudbe. Velesejem paviljon J. št. 647.
Zastopnik: Atbin Turk, Ljubljana.
Senler, Pilsen
(Plzen) Čefibosiovsška
Fužine: Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkov: Žične tovarne. Fužine: izdelujejo jeklene lopate. krampe, sekače, sekire, kipeče, ki. dim itd. — Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkov: vlasnice (lakirane, žgane, ravne, valovite), vlasnice za kodre (lasne pšicc, tako železne kakor medene, pletilke fino polirane in ponikljane tudi s kvačko. Kvačke v jeklu in z lesenim držajem v bogati izbiri. Knofljice, železne, medene in jeklene. Zapence, železne, medene, posrebrene, parantir.no proti rjavini. Varnostne igle, železne in jeklene, lakirane in ponikljane. Hlačni zaponci, hlačne zapone. ri-. sa/ni žebljički, pisemske spone, etikete z bučko. Jivanke za ročno in strojno šivanje. — Žične tovarne: železna in jeklena žica vseh špecijalnih vrst. Patentna žica iz litega jekla, uravnana, trda, žilni žeblji, potphtni žeblji, špriklje za k<jlesa, otroških voz, bicikljev in avtomobilov. — Tovarna sttarskih izdelkov: Žične tkanine v vseh gostotah in žični debelosti, tkanine iz gaze za moskito*mreže, ze--leno, modro ali rumeno lakirano. Strojne žične mreže za ograje, žični modroet.
NASE ZASTOPSTVO Ima g. Vido lir a tov ž, skladišče Ljubljena. Gosposvetska cesta št. 2.
Za {asa velesejma paviljon „E" 12.
I	Kolesa	i	lignitih	»S**rSSSBBaa3BBBKSfiBBBBBBB8BHBS V Šivalni stroji		Radio	Palata i Ljubljanske kreditne banke gj
1	Torpedo Bianchi Jogo	Pirelli (Bord Pirelli s jamstva. MICHELIN pnevmatika.		z desetletnim jamstvom.		dvocevni, refleksni aparati najboljši, najcenejši, najnovejši radio aparat! Predvajanje dnevno od 8.-12. ur«, zvečer v trgovini od 30. t. m. dalje.	Radio 1 potrebščine M po reklamnih cenah, a
	Strokovna tvrdka # j			ka>l?9 IBBBBR9S& »SIP			
Urejuje Stanko Virant Izdaja za Konzorcij »Jutra. Adolf RibDikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnaria Fran Jezeršek. Za inseratni del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani