Novi kader kvalificiranih delavcev pri "Gradisu" na Strnišču
V začetku aprila t. L je 65 učencev drugega letnika gradbene šole iičencev v gospcrdarstvu pri »Gradieu« v Strni-šču uspešno opravilo izpite za kvalifi-cirane delavce gradbene stroke.
Potrefoa graditve in dovrševanja novih objektov na Strnišču ne dovoljuje, da bi ostajali mladind, ki so v službi pri »Gradisuc v Strnišču, samo nekvalificd-rani pomočniki starejših zidarjev in moj-strov. Na razpolago je dovolj možnostl, da sami dosežejo strokovno izobrazbo In prakso ter se dvignejo tz stopnje ne-opaznib. povprečnežev na mesto kvalifi-ciranfh graditeljev zgradb in objektov, fci bodo 6lužili ljudstvu Jugoslavije tn celotnemu človeštvu kot 6redstvt> za oblikovanje življenjskih. prilik.
Petinsedemdeset zidarskih očencev }e seglo po knjigalt, sedlo v predavalnico in na predavanjib. spoznalo zgodovino dela, razvoja in bort) delavskega razreda xa obstoj ter zgodovino praktičnib. lz-kušenj v oporabi materiala, čaea in vseh »redstev, ki predstavJjafo z» del. svet prodvkcijske pripomočke. Težko je bilo rlom&ti pTedsodlke o nepotreflbnosti šcrl«, o pomanjkljivi izobraženosti, pismenosti 'n prevdarno6ti pri delu v vsakdanjem živ-Ijenju. Pred njimi se }e odprla široka raven življenjskih izkušenj 6tarejših de-lavcev in strokovnjakov, ki se jim ]e preje zdela malenkost Spoznali so to In nvideli, da je potrebno socialističnim delavcem mnogo učenja !n še več zna-nja.
Se opolnoči je gorela v učilBici \vč. Težko je bilo pustiti knjige zaTadi spanja, ko pa je čas učenja kratek. Teearski de-lavec Ficko Stefan, kočareki sin Senjor Stanko, Rašelj Igmac, Veselič Anton, Za-verski  Jože  in drogi tičenci so  postali
resnejši. Začeli so prezirati lahkoživost in brezskrbnost. Kdo bi jim mogel po-vedati važnejše stvari kot jih najdejo v knjigah, kdo bi jim kazal pot do stro-kovnega znanja, če se sami ne bi opri-jeli učenja. Težko je bilo začeti. Nada-Ijevati ni težko. Treba je vedno nove vzpodbude, opore v sotovariših in pred-postavljenih. Kdor je vstal, se ne da več zlomiti in pritisniti k Uom. Tako dviga marksizem-leninizem mlade ljudi, ki «o vedno mislili, da za delavski razred ni drugega kot delo ln garanje, podložnost in manjvrednost, pomanjkanje in prero-kovanje dobrega življenja po smrti.
Upravnik šole tov. Sušterič Uroš }e znal pridobiti srca mladih zidarskih učencev in jim ustvarjati marksistično-leninistično hrbtenico, vzbujati pri njih *duh patriotizma in razredne zavednosti. V njen. so n«SH tovariša iz socialistične tiružbe, ki «n>a delati In tadi učiti ter tiajati vzgled.
Predavatelj tov. Hronek. Josip, Vi* wiar France, 2orž Miro in drugi so vpo-števali, da je njihovo manje potrebno 7iašem mlajšini Ijudem, da so jim prak-tične izikuŠTije starejših doragocen pjrihra-nek moči in časa, da jim ni treba po-•novno iskati, kar je že zdavnaj odkrito in preizkušeno.
Aklivno delo mladmcev-uČencev ˇ prostovoljnih delovnih akcijah pri pod-jetju, pri kulturno prosvetnem delu in ucenju v šoli ter prejete nagrade pred-stavljajo ob koncu šole lep uspeh, ki daje učencem in pTedavateljem vzpod-budo, da bodo pridabljeno znanje izpo-nolnjevali 6 pTaktičnim d€lom in nove iz-kušnje pozneje prenesli na kader mladih ^iudi, ki bo prišel za njimi pomagat gradit veliko socialistično Jnduetriio v novi Jugosla-viji.                              C. V.