nwaltschah marburg am I - "IV 1. številka. mit Beikgan i twgy Marital dm« 4. januarja 1917. «1. Mi. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s jjoštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1-50 K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge fzvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njee», plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserat" in reklamacije. Za inseratc se plačuje od euostopne petitvrste za enkrat 24 vin., ali kar jc isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala nsTtianHa" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Vse Slovence in Slovenke vabimo, da se naročijo na naš ist. Naročnina stane za Avstrijo. Ogrsko, Bosno in Hercegovino za celo leto .... K 6'— za pol leta .... „ 3"— za četrt leta .... „ 150 iist Za Nemčijo in druge zunanje drž*ve stan za celo leto . za pol leía za četrt leta . K 8 „ 4- Za V@fflk® pa je naročnina zdatno nižja. Za VOjggk® znaša naročnina za celo leto .... K 4 — za pol leta . za četrt leta . 1 — Kdor pošlje naročnino, naj zapiše: ako je nov naročnik, besedico ako je star, besedico Star in številko, ki se nahaja na ovitku. Upravništvo ,.Slov. Gospodarja", Maribor. Boj za mir. Na bojiščih se preliva kri dalje. Med vladami pa se je začel boj za mir. Najprej, dne 12. decembra, smo mi in naši zavezniki ponudili mir. Kmalu neto je severnoameriška vlada priporočala vsem vojskujočim državam, da naj vendar začnejo misliti na mir. Švica, Švedska, Norveška in Danska so izrekle isto željo. Mi in zavezniki smo odgovorili, da smo takoj pripravljeni priti na razgovor vojskujočih se držav glede miru. Razgovor se naj vrši v kaki nepristranski državi. Cetverosporazum ali pravzaprav deseterosporazum dolgo ni hotel na vse to odgovoriti. Se le aa novo leto smo dobili odgovor. USTE1L Vojni spomini« (Napisal Jantig Goleo.) III. Prva bitka. (Dalje.) Nastopili smo pohod v prvo bitko. Solnce, ga-liško žareče, nas je žgalo. Mogočen, temnosiv obla'-prahu je zakolobaril s ceste, ko se je začela viti in v koraku zibati dolga črta vojakov našega polka A ponosno lep je bil ta pogled na v prahu in solneu krepko stopajoče vojaštvo. Saj je odsevalo vsakenn bojevniku zdravje, moška moč in avstrijska nrabrosi z obraza. To so vam bili tedaj vojaki, da, govorimo resnico, junaki, od prvega do zadnjega! Hodili smo dolgo v vročini, in grizečem prahu v kratkih oddihih do večera. Nikdo ni omagal na potu, nikdo stopil brez povelja iz vrste. Večerni hlad nam je v lahnem pihu otiral zno s čela, dospevšim na cilj prvega dne, v gališkovas Ostrow. Je prav neznatno selo. Same slamnate ba^te in nekaj pristno židovsko opremljenih žganjarn. Tokrat mi ni nikdo priliznjeno počepnil na u-ho: V gradu boš nočeval! Prav borno rusinsko po-slopj« so meni in dvema stotnikor.d odkazali v prenočišče za jed,no noč. Truden m /bit sem bil od dol- Cetverosporazum odgovarja. Odgovarjajo vse s četverosporazumom zvezane države in državice, torej: Belgija, Francija, Anglija, Ttnlia. japonska, Črnagora, Portugalska, Romuniji Rusija in Srbija. Najprej se kregajo, da niso o e zakrivile svetovne voiske. ampak mi. Seveda o umoru našega prestolonaslednika v Sarajevu in o lastnih prroravah za vojsko nočejo nič vedeti. O naši mirovni ponudbi pravijo, da ni nobena mirovna ponudba, ampak 1« vojni manever, kajti v ponudbi ne navedemo, poid kakimi pogoji in na kaki podlagi smo pripravljeni, ž njimi skleniti m'r. To je kajpada zelo neodkrito zahtevanje, kajti vsakdo ve. in četverosporazum najboljše, da mi ne bomo že koj v naprej natanko rekli, ali in kako daleč mislimo i ri mirovnih pogajanjih popustiti glede Beljgije. Srbije. Rumunije, Crnegore itd. Noben resen igralec ne \ o-kaže svojih kart že vnaprej nasprotniku. Da je četverosporazum v svojih zahtevah nasproti nam neodkrit, se razvidi iz tega, da tudi sam ne naznani nobenih natančnih mirovnih pogojev, — ampak pravi, da se mir sklene le tedaj, ako mi in zavezniki damo vojskujočim državam prej zadoščenje za to, kfw smo storili, r^prnvimo .vso. kar smo zakrivili ter damo za bodočnost jamstvo, da ne bomo nič več sličnega storili, ampak — tako misli četverosporazum — si dali vse dopasti, kar bodo nasprotniki blagovolili z nami storiti. Odgovor končuje takole: „Dobro poznavajoč veliko trenotno važnost, pa tudi veliko nujnost, o d k 1 a r, j a i o spo» azumbene države, ki so medseboj tesno zvezane ter v popolnem soglasju s svojimi narodi, d a b i razpravlja-I e o j) r e d 1 o g u, kateremu manjka odkritosrčnost in ki je brez pomena. Se enkrat zatrjujejo, da mir ni mogoč, dokler nimajo jamstva, da se bodo zopet upostavile kršene pravice in svobodščine, dokler se ne prizna načelo narodnosti in svoboda, da obstojijo tudi male države, dokler nimajo zasiguranja, da se bodo razmere tako uredile, da bodo vsi razlogi odstranjeni, vsled katerih so bili narodi že dolgo časa ogroženi in slednjič, dokler ne bo dano zares povoljno poroštvo za varnost na svetu." Na koncu odgovora še so posebej naštete pritožbe in zahteve Belgije. Kaj bo sedaj. Kakor je razvidno, odgovor ni zelo priiaae». Ali je s tem za sedaj pretrgana nit pričetih javnih razgovorov o miru, ne vemo, ker ne vemo, ali in v kakem smislu bomo mi in naši zavezniki odgovorili na četverosporazumov odgovor. Zraven pa je veliko odvisno tudi od tega, ali je želja Severoameriških zveznih držav odkritosrčna ali ne. Ako je odkritosrčna, potem bo našla Sev, Amerika pota in sredstva, da se razgovor o mix*u še nadaljuje, četudi bi to četverosporazumu ne sodilo v njegov načrt. Ako pa ni odkritosrčna, potem se nemara nit za malo časa popolnoma pretrgala, toda po našem mnenju se bodo kmalu nafeli konci in se zopet zvezali. Naša mirovna ponudba je vzbudila tudi v sovražnih in nepristranskih deželah željo, ki se ne da več potlačiti, da se kmalu naredi konec straSnemu prelivanju krvi. Ta želja se vsled igranja vlad z besedami o jamstvih, popravah in zadoščenjih ne bode zmanjšala, ampak rastla bo od dne do dne, da se $ tudi nobena sovražna vlada ne bo več mogla dolg« upirati. Mnenje časopisja. Dunajskih časopisov še nimamo pri roki, to pišemo. „Grazer Volksblatt" piše o četverospora®«-movem odgovoru: „Kljub odklonilnem odgovoru prav nič ne dvomimo o miru. Nepristranske države občutijo vojsko vedno bolj, nočejo razumevati, zakaj bi se vojska nadaljevala do onemoglosti, niti nimajo volje, da še bi nadalje nosile bremena in težave neudeleženib Qr-žavj Javno mnenje se v vsen evropskih državah vedno bolj nagiba k miru." Graška „Tagespost" piše: „Ako četverosporazum dosedaj ni mogel zadrževati razvoja, tega tudi v novorojenem letu ne bo mogel. Naj nadaljuje vojsko tudi še mesece — skoro ves svet jasno in glasno ge ježe; pa tudi moj želodec, ki je praznoval cel dragi dan, se je na glas proseče oglasil Hušknilo mi je ravno mimo nosu starikavo ba-ble s polno skledo nedolžno kuhanega krompirja. — Moj poželjivo uprt pogled in krul po prostorno praznih želodčnih prostorin ganil je ženšče in dobrosrčno mi je ponudilo gališke paše, krompirja v oblicah. Slastno mi je teknila ta hrana in pošteno sem zataknil z njo vse vrzeli in prazne kote po trebuhu. Vode sem se napil na krompir in menil: o o-bičajni pečenki s prikuho bom pa zasluženo sladko zasanjal. Tovariša sta polegla kar po tleh na slamo. A meni kot duhovnemu gospodu je gospodinja sveže pogrnila postelj. Sedaj sem jo pa imel postelj z odejo pod slamnato streho, dočim ko mi je nudil hvalisani grad gole stene in tla brez bilke slame. Vsi trije pa smo že kmalu posmrčali brez običajnih uspavalnih razgovorov. Nisem utegnili niti zasanjati, pa me je začelo nekaj grizti in njedati s tako silo, da so še očohar vati nisem mogel vsled preštevilnih pikov. Užgal si sem šibico ter posvetil. Kot kobilice na travniku so debele, črne bolhe odskakovale v izpočitih odskokih na tla in pod rjuho. Proti tej nedolžno plahi živali sem bil tedaj še prav občutljiv. Ce sem jih prinesel na Remšniku le pet iz šole ali cerkve v postelj, si je morala Lojza natakniti očala in tako dolgo s slino mfizati paiec in kazalec, dokler ni počila zadnja v-siljivka na trdi plošči nočne omarice. To noč v gališki bajti sem bil v mravljišču — bolh sam, sam brez v tej stroki spretne Lojze. S pestjo sem udrihal po ležišču, stresajoč odejo, da bi vsaj površno prepodil grizeče ponočnjake. Zaman je bil ves moj trud. Bolhe so branile svoj dom tako trdovratno, da sem se po dolgotrajnem boju umaknil s postelje na tla, na slaino. Tukaj sem vsaj za nekaj ur zadremal in sklenil: na gališko postelj se pa ne vležeš nikdar več. Za zajutrek sem pojedel dve kisli jabolki, in prav slabe volje zajezdil že osedlanega konja. Tege jutra mi je naprtil gospod polkovnik mučno služb«, katere se nisem iznebil odslej nikoli. S 16 jezdeci sem namreč vedno jezdaril v mogočnih kolobarjih l.red polkom, iskaje krajša ter mehka pota med njivami in po obsežnih travnikih. Po cestaji je bilo pretrdo in preveč prahu; če je le bilo mdgoče, smo korakali po pešpotih, katere smo jezdeci prej skrbno preiskali. Ni bilo to nič kaj prijetnega, ker se človek v. veduem diru na konju »laka in utrudi, da mu šklepetajo kolena in pretreseni že.lodec tako votlo tuleče kruli. Pešcem so ljudje obilno ponujali kruha, mleka, jabolk in vode; za nas begajoče konjenike se pa ni nikdo zmenil. Nekako opoldne istega dne smo ^ prijezdili do potočka, ki se je vil med travniki. Zasopli konji so kar zazevali po krepčilni vodi. Stopili smo z živab mi v potok, da se vsaj nekoliko oddahnejo in napije-jo. Ne vem, kaj je moji mrki zlezlo v glavo. Preri! se je med drugimi v najbolj globoko vodo ter pil tu dolgo. Kar namali se je zleknil na kolena in — — štrbunk! odletel sem daleč preko konjske glave sredino tolmuna. 2ival se je še prekupicnila na Kr« bet in se povaljala s sedlom vred po vodi in blata, Skobacal sem iz tolmuna, do niti in glave mo- Strar I. SLGVK&SKI «@g£*KttM, 4. jimiH|A tdif BaJateva mir. Med vrstami odgovora s« da črtati, «la 1® tafli ietverosporazumu bilo težko, to j» sestavljal la odgovor." Strašni učinki vojske. Tudi na Italijanskem si upajo sedaj pristaši Eolitija, ki so bili proti vojski z nami, že bolj odkrito s svojim mnenjem na dan. Mirovna misel si z nepremagljivo silo dela pot v javnost. Zolitijev časnik »,Stampa" piše o vojski: „Tudi v preteklem letu v vojski, ni prišlo do zaključka, Nemčija (in njene zaveznice) je sicer zmagala, toda vojske ni odločila, ker še so izgubljene njene naselbine in morska pot. Velike nemške zmage niso uplivale odločilno, kakor (leta 1870) zmage pri Mecu in Sedanu, ampak so i-mele k večjemu pomen zmag pri Graveloti. Nemčija je sicer zasedla na tisoče kilometrov, toda še vedno ni dovolj, da bi lahko izsilila mir. Mnogostransko je razSirjeno mnenje, da bo vojska še dolgo trajala. A nujno potrebno je, da se vojska konča, ne morda iz vojaških, ampak iz gospodarskih razlogov. Evropa je pričela vedsko s polnimi skladišči, danes v nobeni deželi ni več surovin in prihodnje leto še bo slabše Za Anglijo je prevažanje blaga silno otežkočeno, Amerika noče več pošiljati usnja in bombaža , Čeprav potrebuje oboje v neverjetnih množinah. V Rusiji je tako pomanjkanje prometnih sredstev, da je Petrograd brez kruha, čeprav so v južni Rusiji s-kladišča polna žita. Argentinija ne more več opraviti vsega dela, ker je izseljevanje iz Evrope v Ar-gentinijo ustavljeno. Južna Amerika je v denarnih zadregah, ker se pridelki zaradi pomanjkanja prevoznih ladij ne morejo prodati. Pomanjkanje blaga v Evropi povzroča vedno večjo draginjo, razven tega trpi vsa Evropai na pomanjkanju zlata. Kadar bodo svetovni trgi zopet brez vse omejitve odprti, bodo nastale strašne razmere. Grozne gospodarske težave po vojski so neizogibne. Ako se vojska nadaljuje, pomeni to polom Evrope. Evropska plemena bodo izginila. Najbolj bo trpela Francija. Ako se bo vojska le sedaj nadaljevala, bo Evropa veliko pokopališče in prosveta bo uničena. Ako nadaljujemo vojsko, ne da bi gleldali na uro, bomo sami obležali pod razvalinami in kot mrliči ne bomo mogli več uživati — emage." Slovesu® kronanje v Budimpešti Cesar Karel je bil v soboto, dne 80^ decembra, ' v Budimpešti slovesno kronan za ogrskega kralja, a oesarica Cita pa za ogrsko kraljico. Dasiravno so M morale slavnosti, kronanja kolikor mogoče omejiti, ' vendar se je vsa slovesnost izvršila z izvanredno velikim sijajem. Vreme je bilo ugodno. Po noči pred «Javnostjo je sicer malo deževalo, a drugo jutro se j je nebo zjasnilo in solnčni žarki so obsevali mesto, ; o bilo vso okrašeno z zastavami in slavoloki. Pred kronanjem. Kakor smo ž« zadnjič poročali, sta se cesar in cesarica pripeljala že dne 27. decembra v Budimpešto. Sprejem je bil izredno slovesen. Ljudske množice so vladarsko dvojico, ko se je peljala skozi mesto, živahno pozdravljale. Tudi prestolaimasledjnik, 4-letni princ Franc Jožef Oton, je bil pri starših mahal z rokicami v pozdrav in metal srčkane poljubčke na vse strani Cesar je še isti dan sprejel odposlanstvo ogrskega državnega zbora in gosposke z-bornioe, ki mu je izročilo besedilo prisege na usta^ vo, Knezonadškof dr. Cernoh je v imenu odposlanstva nagovoril cesarja in cesarico, ki sta prijazno ojd-govorila v ogrskem jeziku in izjavila, da se dasta z veseljem kronati. V četrtek, dne 28. decembra, so odprli prostor, kier so shranjeni kronski znaki: krona in plašč sv. Štefana, žezlo itd. Vse to je bilo shranjeno v železni skrinji v prostoru, pred katerim je vedno močna vojaška straža. Posebni dostojanstveniki so odprli vrata do sobe. Nato so skrinjo, v kateri so shranjeni ti kronski znaki, prenesli v kraljevski dvor. Cesar je v predsobi „sobe sv. Štefana", kamor se znaki do kronanja shranijo, pričakoval odposlanstvo, ki je prineslo znake. Nato je šel cesar v sobo sv. Štefana, kjer se je plašč sv. Štefana razgrnil na mizo. Državni notar dr. pl. Drasohe«Lazar je nato izročil cesarju ključe do shramba en&kov. Notar je prosil cesarja, naj izroči ključe varuhu krone. Cesar je ključe izročil grofu Ambrozyju, nakar se je železna skrinja odprla. Krono sv. Štefana in druge znake so vzeli iz skrinje. Ko se je namestnik najvišjega državnega sodnika, grof Apponyi, prepričal, da je krona z drugimi znaki vred nepoškodovana, se je zapisnik položil v skrinjo, državna znamenja pa so položili na krasno baržunasto blazino. Namestnik najvišjega državnega sodnika je še izjavil, da se bodo kronitveni znaki pustili po stari navadi v cesarjevih sobanah, da se priredijo in preuredijo. To se tiče pred vsem plašča sv. Štefana, katerega je cesarica Cita lastnoročno popravila, Kronitveni znaki so ostali do dne 29. decembra popoldne v sobi sv. Štefana, odkoder so se isti dan popoldne ob 2. uri prepeljali v cerkev sv. Matija, kjer se je vršilo kronanje. Dan kronanja. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo po celem mestu zelo živahno gibanje in vrvenje. Slavnost kronanja se ie vršila v trdnjavskem delu mesta, v starodavni Budi. Nepregledne množice ljudstva so vr-vele po ulicah, kjer je bil postavljen vojaški kordon, da je varoval prostor za slovesno pomikajoči se kronitveni sprevod,. Obe zbornice ste imeli že ob šestih zjutraj skupno sejo, na kateri je bil izvršen sloves» sklep glede udeležbe kronanja na ustavni način. Nato so odšli člani državnega zbora, na Čelo jim predsedstvo, v kronitveno cerkev sv. Matija, ki leži v o-srčju starinskega dela Bude. V cerkvi sami so bili že zbrani iz vseh krajev dežele došli zastopniki o-Krajev in občinskih zastopstev. Kronanje se mora vršiti namreč po ustavni šegi v navzočnosti naroda in njegovih zastopnikov: poslancev, članov magnat-ske zbornice, zastopnikov okrajev in mest. Kralj ln kraljica prihajata. Kraljeva dvojloa je zapustila grad krog u- r* dopoldne in se podala v osemvprežiieai diaiDAK vozu e velikim spremstvom v cerkev. Ob štreni m za j« jezdila ogrska telesna garda in korakal od¿b-lek dvornih lakajev, Prišediši v cerkev, je Ma vim-ka dvojioa sprejeta od kar<ünalanknezon«dikota pri-masa in duhovščine in odpeljana v loretsko kapelic«, kjer si je nadel kralj plašč sv. Štefana i« se opasaj" z mečem sv. Štefana. Cesarjevi*. Cesarjevlča Franc Jožef Otona je pripeljal » cerkev podmaršal grof Wallis. Cesarjevič ]e prisostvoval kronitveni slovesnosti na lastnem m to popravljenem sedežu. Po cerkvenem obredu, ki se Je končal ob 11, uri 20 minut, se Je cesarjevič vrnil m očetom in materjo v grad, Med opravilom je cesarjevič hotel uteči enkrat k svoji materi cesarici Citi, a grof Wallis ga je zadržal. Slovesni obredi. Iz loretske kapele je odšla kraljeva dvojic* pred veliki oltar, kjer se je vsedla na prestol, obdan od zastavonoš države. Nato se je pričel veliki obred, čegar najslovesnejši trenotek je bil položite* krone na glavo. Kralj je pokleknil pred stopnioe velikega oltarja. Nadškof iz Kaloše se je obrnil proti knezu-nadškofu primasu s sledečimi besedami: JPrfe-častiti oče I Sveta mati katoliška cerkev želi,- tla s» navzoči Prejasni Karel IV, povzdigne v dostojanstvo kralja Ogrske!" Nato je stavil nadškof iz Kaloge primasu sledeče vprašanje: „Znate-li, da je vred»® in uporaben za to dos^SRPSStvo ?" Primas je odgovoril: „Vemo in upamo, da je vreden in da bo v blagor cerkvi in vladanju kraljevine." Nato sta knez-primas in zastopnik palatinas ministrski predsednik grof Stefan Tisa, posadila kra* lju krono na glavo, pri čemer je cerkveni knez iz-rekel besedi: „Sprejmi, krono!" Kraljici sta krone podržala nad ramo. Viharni eljen-kliei so »apolniß široke prostore častitljive kronitvene cerkve. Kraljica je vstala in se s svojim spremstvom vrnila v kra* ljevi dvor. Ko je nadškof iz Kaloše končal gornje besede, je kralj pokleknil pred oltar in prisegel, da hoöe varovati pravičnost in mir. Položil je nato obe roki na evangeljsko knjigo. Knezonadškof primas je nad klečečim in priklonjenim kraljem napravil dva križa., nakar so se molile litanije. Po končanih fltemijah se je kralj podal zadaj za glavni oltar, da se pripravi na maziljenje. Odložil je kožuh, pokrivalo in sablje» Ko se je vrnil, je pokleknil na spodnjo stopnico glavnega oltarja, kardinal-primas ga je mazilil na ÜB-sni roki in na plečih, ter je med tem molil predpisane cerkvene molitve, Kralj se je nato zopet podal zadaj za glavni oltar, da se mu sveto olje posuši, si je nato ogrnil plašč sv. Štefana in se vsedel na prestol. Po končani slovesni sv. maši je kralj pokleknil pred glavni oltar, kardinal-primas mu je podal v desno roko goli meč sv, Štefana. Kardinal-primas Je vzel nato zopet meč sv, Štefana iz kraljevih rok, ga vtaknil v nožnico in ž njim opasal kralja. Kralj as-je nato obrnil od oltarja proti zbranemu ljudstvo, potegnil iz nožnice meč sv. Štefana in napravil z lim mečem tri križe in sicer eden križ pred se, eden na desno in eden križ na levo stran in obred mao&-ljenja j« bil končan. Zunaj pred cerkvijo so bifi oži-dani od vojaštva prvi streli. ¿z/,aum¿ Aiu. /in i was kroblaten. Konj je posfopil za menoj na suho, se zadovoljno stresajoč, češ, sedaj sva se pa oba ohladila! Na konja nisem mogel več, sedlo je bilo preveč blatno. Istega popoldne sem jo rezal peš do večera in sem se v vročini do dobra posušil. Nočeval sem na slami v raztreseni vasi: Spilczyno. Se danes ne vem, kaj je bilo prav za prav v-zrok, da smo v početku vojne gladovali vsi, mož kot častnik. Nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi bil kdaj vprašal: Kje pa so naše kuhinje? Bog sam ve, ** so vozarile, da se nismo nikdar sestali. Jedel je ->ak, kar je kupil od žida, ali kar nm je y>oda-^arna roka seljakova. -a dne sem bil že nepopisno glaiten, ko 3. nre popoldne v prav lepo vas: ustil sem se s konja in jo ubral "'kaj za pod zob. Ravno nedelja odmeval glas orgel in pa ir.ilo pOi„ 'udi jaz v liram božji, " da bi potov,. zlakano gorje. Pogledi vseli piv so pri vstopu trenutno obviseli ^ '¡ani vojaški obleki. Pobožnost je bila u Mago- slovu se je ljudstvo razšlo. . v idopi. in prebiral obilne, v mra*. po cerkvi. Človeška roka se me od zadaj na ne, ozrši se zapazim, da se me je prijatei. če oklenila roka duhovnikova. Roki sva si b. kot stara znanca in mož me je popeljal v župnik (To vam je bil tedaj bogato in okusno opremljen stan, kakoršnega nimajo pri nas niti škofje Župnik mi je nekako ponosno razkazoval svo e sobane, a jaz sem do dna praznega želodca menil: vse je nečimernost! Ko bi mi le ti mož ponudil l:,v po lepi slovenski navadi, tedaj bi jaz navdušeno pel tovalo sobanam tvojega srca. Dolgo sem nevoljno gledal ta posvetni blesk in lesk, predno me je mož posadil na mehki stolec in sramežljivo povedal tako težko pričakovane mile mi besede: „Ce se vam ne bi zameril, kupico vina!" Nikoli nisem tajil nasproti gostitelju lakote in žeje, tudi tokrat sem proseče pokinil. Po prvi stek-lenki, ki je bila z zamaškom zadelana, mi je zlezlo toliko korajže y srce, da sem poprosil še Jedi. Mož se je debelega pogleda čudil, ker sem tako hlastno otepal kar cele falate svinjske gnjati, in mlel kruh kot žrmlje. Med jedjo nisva nič govorila. Le pošteno sem žalil, da se mi ne bi kje zadevala na pol zgrižena jed in sem razodel gospodu, da sem prav priprost, hribom ki je bil vajen je- sti. Vsestransko zakr in pijačo, sem prav od srca brenknil sla une župnikovem hi- šnem bogastvu, vinci i svinjski gnjati. In pozabil som na vso re prošlih dni in bil tako navdušen vojhk )il tedaj poskusil 13 samimi mustačastimi Dolgo sva kra ljski žlahtni in zati- rani krvi, o boi/astv vojni, ki ji bode pa itak kol po prvem s >c. Nazadnje sem bil že kar pozabil, (ta s Menil sem čisto, da kaplanujem pri tem upniku, ki ima tako 's»o gnjat in gla' :apljo. Udomačil bi se nela, da niso podu prihoda drugih '"'hvalil sen dolgo in po poštenju, ^la nik že oljen sem ostavil go- Dječ, sem popraševai, k . Častniki kot prosta ki so rii. „r 'asi. Že sama beseda „grad" ». zpo jske občutke po zav- žiti gniati i. inu. ,o se mi v glavo spo- mini o dušo- in teí aznoti velikih, pustili In zapuščenih gra. Med veseljem in ža- lostjo sem se privlekel po prašni cesti do mogo&iegf-vhoda v grad, kakor ga navadno vidimo po vseh ga-liških gradiščih. Pred vrati je stal lakaj obritega obraza, belih rokavic in kar posejan z velikimi, svetlimi gum» bi. Kar do tal se je poklonil meni, tujcu, in ponižne* prijazno pripomnil: „Velemožni gospodje že čakajo za mizo." Stopajoč za strežnikom, sem si brisal čelo v resnem dvomu: Ni me li popiti vinski sok prestavi? iz prašne vojaške resnice v deveto deželo sanj Ie pravljic ? Pri vstopu v krasno dvorano me pozdravi ara meči smeh tovarišev, zbranin krog bogato obložene mize. Sedaj sem bil pač prepričan, da sem v gradu* o kakoršnem sem čital v knjigah in čul v pravljicah. Ta z bajno čarobnostjo opremljeni grad je Iaa£ znane plemenite rodbine Sapieha. Grajskih o našem prinodu ni bilo več na galiških tleh, paič pa so pet" stili grad z vso opravo in bogatimi zalogami avstith ski nrmadi na razpolago. Nekaj dvoran je biiO že z vso nežnostjo spremenjenih in pripravljenih za bolnico. Jo-li še grad stoji ali ne, ne vem. Znano pa ie. da so ga Rusi do dobra roparsko oskubili. Se mi smo našli pri prodiranju proti Jaslu t zapušča-nem sovražnem taboru umetniško izdelane skodelice; za kavo z napisom: Bilka Szlahecka! Da smo mi v tem bogato založenem grada pri jedi in tokajeu v veselju rajali, pač ni treba omenjati. Tako je nas navdušil ta dan telesnih dobrot da je bil vsakdo prepričan: tukaj pač gotovo ostar nemo nekaj dni. Nekako po polnoči smo zlezli y me« hko se gugajoče postelje — brez bolh. Nič na svetu ni tako opoteče kot vojaško ve* sebe in sreča. Ob drugi uri po polnoči Je zatrobil trobentač na dvorišču tolikanj prokleti Alarm! (Dalje p rib.) 4. Januarja 1917. Maailjenje kraljice pa se je vršilo i.a sedeči način: S krono na glavi -e stopil kralj pred ku'di-nala-primasa, ki je sédel ¡red glavnim oltivr_em. In tudi kraljica jo stopila pred kardinala-primasa. Kraij je predstavil kardinalu-primasu kraljico s ¡roš.jo, da jo mazili* Po končanem maziljenju je j oložii vc-s-primski Škof in kardinal kraljici na gla.ro takozvauo domačo krono, kardinal-primas se je pa dotaknil s krono sv. Štefana j leč kralice in nato zo; ©t iv.voču namestniku palatina grofu Tisi krono sv. Steiana. Kardinid-!!r mas Á' dal nato krul.iei v desno roko že-zlo. v levo roko pa državno jabolko in jo je spremljal do kraljevega prestola. Ko sta še kralj in kraljica darovala po eden zlat in prejela sveto obliaj 1» so bili obredi mazil en:a končani. Cesar In cesarica sprejela sv. obhajilo. Slovesno sv. maso je v stolnici služil ¡ rimas-knezonadškor dr. < oruob. Med sv mašo st ¡ kralj in kraljica prejel i sv. obhajilo ¡o starokršča ski navadi pod obema podobama, t. j. bila sta obbajana .s sv. host,o In sv. Rešilno Krvjo iz keliha. Sv. obhajilo jima je podelil knezonadškol dr. Cernoli. Navzoči so bili ginjeni najd pobožnostjo, s katero sta cesar in «esarica sprejela sv. zakrament. Obraz sta. imela zakrit z rokami in zamaknjena sta bila v vroči molitvi . . . Kelih, iz katerega sta zavžiia sveto Rešnje Kri, je iz leta 14ü0. Kot obhajilno vino pa se i je rabij star tokajec, kar je že stara navada pri kronanju. Posvetitev vitezov zlate ostroge. Krali na prestolu je nato povitezil več izbranih ¡ kandidatov in jih posvetil v viteze zlate ostroge. Vsi i ocHikovanei so se na fronti odlikovali s hrabrim ve- j denjem in so bili poviteženi v vojnosivi uniformi. — j Kot prvi je prišel ,grof Ludovik Tisa, brat ogrskega J ministrskega predsednika, ki je prispel v cerkev v- j sled svoje ran i tve v spremstvu svojega huzarja. A j kljub svoji rani se je popolnoma vojaško bližal pres- j tolu, pokleknil in sprejel vitežki udarec. Splošna gi- , njenost med navzočimi pa je nastala, ko se je sin j dvornega ministra barona Rosnerja, ki je vsled. težke rane izgubil eno nogo, po bergijah približaj prestolu, pokleknil in sprejel vitežki udarec. Obred posvetitve vitezov je zelo slovesen. Kraljev generalni pribočnik kliče imena izbranih junakov, ki se spoštljivo približajo prestolu in tam pokleknejo. Kralj se jih dotakne ob ramo z mečem sv. Štefana, ¿nez-primas pa Izgovori besede „Pojdi v srečo junak domovine!" Kralj priseže na ustavo. Ko je bila, slovesnost v cerkvi končana, so vsi zbrani odšli na veliki trg, takoimenovani Trg svete Trojice, pred stolnico, kjer je kralj prisegel na ustavo. Kralj je v polnem kraljevskem oblačilu stopil na oder, s križem v levici in s tremi prsti desne roke, povzdignjenimi za prisego, pred zbralnim. ljudstvom prisegel na ustavo. Knezonadškof mu je čitaj besedilo prisege, kralj ga je glasno ponavljal. Grmeči pozdravni streli topov in zvonenje vsen zvonov je proslavljalo veliki trenutek. Med tem, ko so navzoči čakali na kralja, so zapazili nenadoma na nekem oknu dvormega župni-šča kraljico s prestolonaslednikom, kjer je opazovala, obred vihtenia z mečem. Navzoči so jo navdušeno pozdravljali; kraljica se je zahvaljevala s prijaznimi smehljaji in mahljaji. Tudi cesarjevič je živahno odzfiravljal. Zahvalna molitev. Ko je kralj storil slovesno prisego in je kne-zonadškof-primas to s povzdignjelnim glasom naznanil ljudstvu, se je kralj v spremstvu škofov še enkrat vrnil v cerkev, da se zahvali Vsemogočnemu za milost, da se je kronanje srečno izvršilo. Slovesen je bil pogjed V blestečo cerkev, ko se je kralj s krono na Slavi in ograjen s plaščem sv. Štefana v sredi med Škofi, ki so imeli na glavah škofovske mitre, korakal i'roti prednjemu oltarju. Pred Na'sVete/'SSm so se Se opravile enkrat zahvalne mol',tve, nakar se je podal kralj iz cerkve, da zajaha konja-belca. SLOVENSKI GOSPODAR. Slovesna pojedina. Slovesnosti kronanja je zaključila slovesna po-ed i i a \ kral4evem gradu. K pojedini je prišel kralj ogrn.en v plašč sv. Steiana s krono sv. Šte.ana na glavi. Tudi Kraljica je prišla k pojedini s krono na glavi. Predno sta se kralj in kraljica vsedla, sta si umila roke. Namestnik palatin a grol Tisa je vlival na roko vodo in kardinal-knezonadškof dr. Cernoli je pa kraljevi dvojici dal v roke brisačo. Po molitvi so se vsedli k mizi. Na desnici kralja je sedel kar-ilinal-knezonadjškof primas c'r. Cernoh, zraven njc-sa kaloški nadškof, na levi strani kraljice je sedel papežev nuncij grof B'dire in zraven njega namestnik j. a Litina groî Tisa. Navzoči so bili v dvorani tudi člani obeli ogrskih državnih zbornic. Ko je kralj prvič pil, so vstali vsi navzoči in zagrmeli so topovi na blsžiij trdnjavi. Kolikokrat sta kralj in kraljica |>rijela za kozarce in pila, so vstali vsi na-\zoči. Kralju in kraljici je nosil jedila na mizo višji dvorni mojster grof Cekonič. Na mizo so prinesli 10" vrst jedp Perotnina, n. pr, fazani, je bila prirejena tako, da so bile noge perotnine ovite z golim zlatom. Sploh so se jedila "tako priredila, kakor tedaj, ko se je kronal ogrski kralj 'Matjaž Korvin, ali po naše „kralj Matjaž." Kralj in kraljica) nista zavžiia nobene jedi, ampak so odnesli vse jedi nazaj v dvorno kuhinjo nezavžite. Po pojedini sta si kralj in kralje,a zopet umila roko. primas je opravil zahvalno molitev, kralj je polo," i krono sv. Štefana in plašč sv. Steiana na blazinico in kraljeva dvojica je zapu-! ustiia dvorano. Obleka kraljice Cite. Obleka,, katero jo nosila kraljica Cita pri kronanju, je napravljena iz jako težke bele svile, z bogatimi našitki iz zlata. Za celo obleko so porabili 10 kg zlata. Jopič je izgotovljen po kroju-, običajnem na vladarskih dvorctfi, okrog vratu močno izrezan. 0-krog vratu je nosila kraljica krasen nakit iz velikih demai tov in biserov v velikosti oreha. Predpasnik je iz belega tila, istotako avbica, bogato okrašena z dragocenimi ¡ščipkami iz dobe cesarice Marije Terezije, Pajčolan ali koprena je iz bele bruseljske svile, vmes bogato prepletena z zlatimi nitkami. Okrog pasu je nosila kraljica krasen nakit iz samih biserov. Krilo je bilo spredaj obrobljeno z belo herme-linovo kožuhovino in se je končalo v 3'A metra dolgo \lečko. Tudi ovratnik in konca rokavov sta bila ob-šila z belo hermelinovo kožuhovino. Obleka kruFice Cite je stala 100.000 K, je dar ogrskijli plemenitag-kih gospa. in je bila izgotovljena na Ogrskem. Delalo je na njej 30 oseb skozi 21 dni, Obleka prestolonaslednika Otona. Prestolonaslednik Oton se je udeležil kronanja v beli obleki iz težke svile. Oblečen je bil kot vitez zlatega runa. Belo obleko je pokrival zlat plašč, ob-roblien ob rokavih in na koncu z belo hermelinovo kožuhovino. Okrog vratu je imel trak, na katerem je visel najvišji avstrijski red zlatega runa. \Ta glavi jO imel zlato čepico z visokimi belimi čapl i imi peresi. Obut je bil v bele čevlje iz težke bele svile. — slično kakor jih nosijo vitezi zlatega runa. Bolgarski ear pri kronanju v Budimpešti. Pri slovesnem kronanju v Budimpešti je bil navzoč tudi, bolgarski car Ferdinand. Svoj sedež je i-u.el v posebnem prostoru v cerkvi, v kateri se je vršilo kronanje in sicer v bližini našega prestolonaslednika- Otona. V tem prostoru so se nahajali vsi pri kronanju navzoči člani naše vladarske hiše. Str» 3. Na kronitvenem griču. Pred cerk- i o te stal pripravljen in bogato o-sedlan belec „Krozos." Kralj Karel ga je kot gibčen mladenič zajahal, dasiravno je imel na glavi težko krono m je bil ograjen z debelim plaščem sv. Štefana. Visoki slavljenec je še bil tešč; edino krepčilo mu je bilo sv. obhajilo, katero je sprejel med sveto mašo. Krali je izgledal zelo mladostno, obraz mu je bil bled. Veličasten je bil trenotek. ko je kralj ob grmenju topov in glasu zvonov klljub težki kroni in plašču v iskreni "oskokn pojezdil na hribček. Leta 1807 se je ob tej ¡' riliki kraliu Francu Jožefu splavil konj. Kralj Karel je srečno brez vsake nezgode ali razburjenosti končal ta izvanredno slovesen prizor. Ko je krali dospel s konjem-belcem na vrh hribčka. Je izvršil štiri zamahe z mečem na vso štiri strani. Nato zo~et nalahko odjahnl uizdolin so potem na konju vrnil v spremstvu v grad. kjer jo odložil krono in plašč. Naše žrrve za domovino. Celi trg V r a n s k o je pretresla novfica, da je dne 13. decembra padel Miha Kumer, posestnik na Vranskem. Na Malem Palu na koroški fronti ga je kot telefonista zasula snežena plast. Bil je med u-slanovitelji vranskega Orla. prijden družabnik Marijine družbe in sploh zavoljo svojega blagega in u-smiljenejga srca obče priljubljen med tržani in še daleč naokoli. Miha Kumer je bil zadnji potomec ve-lespoštovane Kumrove družine. Kot zaveden Slovenec in mož-poštenjak je bil vnet za vse dobro In lepo. Žalujočemu Kumrovemu očetu, kakor tudi bratu č. a. Karlu Kumer. župniku na. Prihovi* naše od-1 rito sožalje! Miha. počivaj mirno v daljni in tuji zemlji 1 Na, južnotirolskem bojišču je padel poddesetnik Jožef Lešnik, posestniški sin iz V r t i č pri Goril ii S v. K u >n g o t i. C. k- divfrzijski župnik Alojz Oižek piše o tem domačini: Naznanjam Vam, da je Vaš Jožef, zadet od sovražne krogle v prsa, bil pred smrtjo še previden s sv. zakramenti za umirajoče. Ni mu bilo treba veliko in dolgo trpeti. Vdati v voljo božjo, je izdihnil svojo junaško dlušo. Pokopan je s-kupno z drugimi padlimi junaki na posebnem pokopališču. Ima svoj grob s križem in napisom. Pokopališče je v kraju Galmarara. v Severni Italiji. Bog tolaži Vas vse, zlasti dobre starše, radi bridke izgube. Molimo skupno za blagega rajnega. Domovina zahteva sedaj mnogo žrtev. Prenašajte tudi Vi to žrtev tako junaško, kot je rajni junaško žrtvoval svo- : i« 2ivl,e.ije. — Tudi tovariši m j ro V ustavljeni so naznanili domačim junaško smrt sina Jožeta in hvalili vsi brez iZjemt njegovo hrjbro in vrlo zadržan-. je pred sovražnikom, kakor tudi njegovo izredno pri-i 1-ub^enost med tovariši. Padli jo. bil res \zor prave-: ga slovenskega m Kci toliškega mladeniča. Daleč proč od slovenske domovine v tujem laškem kraju počiva njegovo truplo. V Dalmaciji je v neki bolnišnici umrl posest-niK in tkalec Janez Poteč, doma iz Počenika v župniji S v. Jakoba v Slov. gor. Rajni, ki je bil star 51 let, je b.l zelo skrben Človek in edini tkalec v širni okolici. Bil je zaveden naš pristaš, dopisnik in širitelj „'Slov.. Gospodarja," Padel je na italijanskem bojišču mladenič Friderik Kopčič, še komaj 20 let star. Doma je bil od Sv. Jakoba v Slov. gor. Zapušča žalostne starše, ki jim je bil edina, podpora na stare dni. A božja volja je bila drugače. Slovensk i zemlja je slastno popila kri svojega branitelja in konti.o prejela še njegovo raztrgano truplo v večni počitek." Junaška duša pa je odplavala na boljši svet po boga-to plačilo. Dobili smo žalostno poročilo, da je padel dne 17. novembra zvečer ob 7. uri priden mladenič Jan. Škerget, roien let i, 1893 pri S v. J a k o b u v Slov. gor. Dobil je kroglo v glavo in bil takoj mrtev. Pokopan je v Vipavski dolini. Bil je poštenega značaja in priden delavec, posebno za vinograde. Ker je Boga ljubil, ga je tudi Bog v najlepši mladosti k sebi poklical. Ti pa, ljubi Janez, v miru počivaj tam v Vipavski dolini, dokler ne zajioje trobente glas, da se za vedno snidemo tam nad zvezdami. Pretužna vest je došla rodbini Kosi Franc v C e z a n j e v c i h pri Ljutomeru, da je od izdajalske granate zadet njih edini sin, edina opora v starosti, od vseh ljubljeni Matija, star 22 let, padel na tirolski bojni črti. Daroval je svoje mlado življenje na oltar domovine. Vojskoval se je od začetka vojne proti izdajalskemu Lahu. Izguba edinega sina je silno potrla njegove starše, posebno njegovo ljubečo, že tri leta bolno mater. Rajni, je bil vzor pridnega mladeniča, up in nada staršev, vsem naan priljubljen in drag znanec. Mirno spavaj, predragi naš Matija, v nam neznani tuji zemlji, dokler se ne snidemo nad zvezdami! Dne 11. decembra je sneženi plaz zasul nekje na tirolski fronti barako, v kateri je bil nastanjen oddelek smučev, Vsi so bili mrtvi, med njimi tudi Franc Vajcia, po domače Lahov, iz Sobotinc pri Sv. Marku niže Ptuja. Bil je izvrsten mladenič, kar dokazuje tudi pismo nadporočnika samega, ki ga je pisal njegovim staršem. Na soški fronti je padel Ignac Peserl, doma pri S t. I 1 j u v S 1 o v. gor. Dal je svoje mlado življenje za ljubo domovino. Isti dan kot Peserl je padel tudi narednik F. Fahole, doma od Poljčan. Bil je zelo priljubljen pri vseh ])odložnih in višjih. Bil je na soški fronti že od začetka italijanske vojne. Pred nekaterimi, dnevi je padel zadet od sovražnega šrapnela blag mladenič Franc Lederer, doma v Selnici ob Dravi. Njegove vedne želje so bile, videti ljube starše, brate in sestre, A Bog je hotel drugače! Nad zvezdami čaka na svoje domače, kjer jih to zoj>et videl. Rajni je "bil priljubljen pri tovariših, kakor tudi pri predpostavljenih, zavoljo poštenega in tihega vedenja. Vsi trije počivajo med drugimi padlimi tovariši v slovenski zemlji pri Biljah. Vsem padlim slovenskim junakom naj bo Bog večni Plačnik! Rumansko boiišče, V Rumuniji se bije jugozahodno od reke Seret velika bitka. Naše armade so zadnje dni decembra potisnile rumunsko in rusko armajdo daleč proti severovzhodu. V D o b r u Č i ima sovražnik le še majhen kos ozemlja v severozahodnem kotu dežele v svoji posesti, Sediaj se vršijo hudi bo'i za posest mesta Mačin v kolenu Donave. Bolgari so že zavzeli prve mestne okope. Na r u m u n s k i ravnini je naše desno krilo že dospelo do reke Seret in obkro-žuje važno obdonavsko mesto Braila; središče pa je zavzelo mesto Rimnicul-Sarat ter se bliža trdnjavi Focsani ob Seretu. Levo krilo, ki se je borilo na sedmograški meji, je ob božičnih praznikih preklalo sovražno bojno črto in je vdrlo po treh dolinah v rumunsko pokrajino Moldavo. Dasiravno pošiljajo Rusi dan za dnevom Rumunom velika ojačenja. vendar je rumunska armada zelo zbegana in se dan za dnevom umika. Vojni j)oročevalci pravijo, da bo prišlo ob reki Seret v kratkem do krvave bitke. Naš vpad v južno Biisijjotf Ruski Usti izrekajo bojazen, da I «do naše armade, ko prekoračijo pri GaJacu reko Dnjestr, vpa-dle v južno Rusijo, kjer so nakopičene ogromne zaloge živil in streliva za rusko in rumunsko armado. Ako se bo morala rusko-rumunska armada umakniti pred našo armado na vzhodni breg Sereta, je mogoče. tako pišejo petrograjski listi, da uderejo avstro-ogrske, nemške, bolgarske in turške čete od jugoza- Stran 4. «bOVHNSKI eOSPOOAH. L. januarja ii)17. hodne strani čez Donavo, Seret in Prut v bogate ju-žnoruske pokrajine. Razdeljevanje plena. Med našimi zveznimi državami se je glede na razdeljevanje vojnega plena v Rumuniji dosegel sledeči sporazum: Avstrija in Nemčija dobita od koruze vsaka po 5 dvanajstink, Bolgarija in Turčija pa vsaka po 1 dvanajstinko. Žlahtnega zrnja (pšenice, rži itd.) pa dobi naša država 7, Nemčija pa 5 dva-naistink. Ostali plen: petrolej, riž, toibak itd., se bo razdelil tako, da dobi polovico Avstro-Ogrska in polovico Nemčija. bojišč Ruski odpor v Karpatih je' zlomljen. Sedaj so na mnogih mestih naši napadalci. Zadnje dni so se tudi pri Stanislavu in na severu pri Rigi in Dvin-skem vršile manjše praske. Ruskim armadam od Ri-ge do Donave poveljujejo sledeči generali: Ruskij, Evert, Dimitrijev, Rodišnjevič, Litvinov, Gurko, Dra-gomirov, Rogazo, Smirnov, Brusilov, Klemboviskij. Kaledin in Lešicki. Italijansko bojišče. Na Krasu so Italijani na božični večer, na Silvestrovo in več naslednjih dni z artilerijo hudo obstreljevali naše postojanke. Tudi na južno-tirolski fronti imajo od časa do časa hud artilerijski ogeni. Infanterija pa se radi slabega vremena in blatnega ozemlja na Krasu ter izredno velikega snega v gorovju ne more mnogo gibati. stCOSIO 00]!SCe e * v * V Flandriji artilerijski boji, ob reki Mozi boji za strelske jarke. Pariški listi pišejo, da se pripravlja četverosporazum na novo veliko ofenzivo ob reki Sommi, kamor spravljajo ogromne množine muni-cije in težke topove. Macedonsko bojišče. Na celi fronti artilerijski ogenj, ob reki Stru-mi praske prednjih straž. Italijanskim listom se poroča iz Soluna, da obstreljujejo Bolgari mesto Bitolj iz težkih topov. Del mesta je v razvalinah. Grčija. Četverosporazum je zopet hudo pritisnil na Grčijo. Dne 1. januarja so poslaniki četverosporazumo-vih držav izročili grški vladi sleideče zahteve: 1, Grčija mora število svojega vojaštva zmanjšati na za mirovno službo neobhodno potrebno stanje. Vse od-višno orožje in strelivo, vse strojne puške in topove se mora odpeljati v južno Grčijo. 2. Zveze in shaja-nje rezervistov je prepovedano. Istotako je še tudi nadal.e civilistom strogo prepovedano, nositi orožje. 3. Četverosporazum zahteva razne pravice nadzorstva nad upravo v Grčiji. 4. Osebe, ki so radi veleiz-dajstva, zarote ali puntarstva v zaporu, ali ki sc radi preiskave po krivici trpele, se jih mora odško-dovati 5. Poveljujočega generala I. armadnega zbora se mora odstaviti. 6. Grška vlada mora dati čet-verosiiorazumovim poslanikom zadoščenje ter izkazati angleški, francoski, italijanski in ruski z/astavi posebno čast. Četverosporazum grozi, da bo nasto; tudi proti kralju, ako bi ta nastopal proti četvero-sporazumu. — Grčijo torej hoče, kakor je iz te-razvidno, četverosporazum popolnoma spraviti ob njeno neodvisnost Domneva se. da se bo grška vlada pričela pogajati s četverosporazumom in da bo sko-rogotovo vsaj v glavnih stvareh ugodila četverospo-razumovim zahtevam. Toda gotovo bo našla kje drugod primerno pot, da bo delala Četverosporazumu težave. "v * ;paii5a o tsaim* Španska vlada je odgovorila na poslanico severnoameriškega predsednika Wilsona<, da sicer pri-poznava. .človeikoljubne namene predsednikove, da pa so Španija ne more udeležiti i osredovanja, ker predsednikov trud (pri četverosf orazumu) ni našel odmeva in ker želijo osrednje države (mi in naši zavezniki) najkrajšo pot do miru, namreč neposredna podajanja med vojskujočimi se državami Pač pa je Španija pripravljena, da se združilo vse nepristranske države v obrambo svo'ih koristi. Novo leto 1917. Silvestrov večer tretjega vodnega leta se je v stolni cerkvi v Mariboru ob navzočnosti prevzvišenega gospoda knezoškofa. prav slovesno obhajal. Ob 5. uri zvečer jo slavnostni govornik v času primernem govoru slavil bož^e usmiljenje in priporočal mnogoštevilnim vernikom usmilie; je do bližnjega s ponovnim klicem: Bog je usmi^en, bodimo ¿udi mi usmiljeni! Nato so Prevzvišeai molili litanije, zapeli zahvalno pesem in podelili blagoslov z Najsvetejšim. — Novega leta dan se je stolni kapitelj z mariborsko duhovščino, kateri so se pridružili tu bivajoči duhovniki iz tujih škofij, poklonil svoiemu Nadpastirju. Gospod kanonik in ravnatelj kn -šk. pisarne Martin Matek je izrekel Njih prevz-višenosti prisrčne čestitke za novo leto. Prevzvišeni so se v svojem odgovoru spominjali Njegovega Veličanstva rajnega cesarja Franca Jožefa in omenili, da smo z novim cesarjem in cesarico dobili dobrega očeta in dobro mater. Izrekli so željo, naj bo novo leto leto molitve in neumornega dela. Svojo novoletno čestitko so podali knezoškof z besedami apostolskega blagoslova: Po pri prošnji in zaslužen ju pre-blažene Device Marije, sv. Mihaela nadangela, sv. Janeza Krstnika, sv. apostolov Petra in Pavla in vseh svetnikov naj vam vsemogočni in usmiljeni Bog podeli odpuščenje vseh grehov, milost prave pokore, vselej spokor.no srce, poboljšanje življenja, stanovitnost v dobrih delih, in blagoslov vsemogočnega Boga naj pride nad vas in vselej pri vas ostane! Glasilo o^rskiu Slovencev, ».\uv.ue« oudo z novim letom i haj d ^Rupuo z »Maminim listom«. »Marijin list« bo namreč priloga »Novin . Oba lista skupaj strneta 6 K na leto. Dobrcurejevano glasilo ogrskih Slovencev na^im rojakom prav tG-plo priporočamo. Naročnina se pošilja na naslov: Klekl Jožef, vpoo posojilo! Finančni minister je odredil, da je zadnji rok sa podpisovanje 5. vojnega posojila sreda, dne 10. januarja 1917 in da se po tem roku potpisovanja za vojno posojilo ne smejo več sprejemati. Kdor še torej ni podpisal, a ima dovolj sredstev na razpo'ago, naj podpiše še te dni. \Podpisujte pri vaših doma čih posojilnicah, kjer di bite tudi vs< h potrebnih pojasnil. Občine in podpisovanje V. vojnega posojila. Občine, ki še niso podpisale V. vojnega posojila, še lahko to storijo do dne 10. januarja. Posojiio lahko podpišejo pri kaki slovenski okrajni hranilnici, ali pri vsaki posojilnici, pri kateri se ne zahteva članstva in neomejena zaveza. Izpolniti je treba samo vse tozadevne pogoje, da se občinski odbor pravilno skliče k seji in shod volilcev odobri sklep občinskega odbora. Mariborski okrajni glavar naglaša v svojem pozivu na občine, da pričakuje, da bodo vse občine izpolnile svojo domoljubno dolžnost in to tembolj, ker se na najvišjem mestu opazuje napredovanje podpisovanj z živahnim zanimanjem in je cesar sam izrazil pričakovanje, da se združijo vsi sloji, kmetje in meščani, in še v podaljšanem podpisove.1-nera roku pospešijo podpisovanje V. vojnega posoj.ia, da tako pokažemo našo gospodarsko moč in naše zaupanje armadi. Vrla slovenska občina. Iz male obline T r novskivrh v župniji Sv Urbana pri P>uj i, se nam piše, da je ta m la občina poslala v voj no do 31. decembra 1916 53 vojakov. Od t^h je oženjenih 24. odlikovanih je 6 Štabni narednik-rojak ima celo 3 kolajne, računski narednik ima z'at zaslužni križec; 5 vojakov je vjp'ih. 5 pogre šanih 2 stasupprarbitrirana, 4 so mrtvi 2 začasno oproščena Vojnega poso ila ie je podpis lo od strank v občini II vojn*g^ posojila 2000 K III. 2800 K, IV. 7000 K in V. 12 600 K. »Slovenske g^ Gospodarja« in »ctraže« manjka le v malo hišah. Pet sfnov na bojišču, ki pa so še vsi zdravi, ima viničarka Marimč k ob^in«3 Ra ienci. Naj-ta-reiši Jakob, ki je star 25 M sli ži (daj šesto leto pri voj a ih S^dai je v Gadnji pr> e'ektrjčnem stroju. Drugi sin A ton. ki se že od začetka vojske b Ti za domovino, služi pri 27 pe*p Se^ai je doma na dopustu. Tretj sin Franc ki služi ;>ri 7, lovskem bataljo-u je bil letos meseca avgusta težko ranien, a je sedaj zopet od inil zdrav na »ojno potje. Čet ti s>n Iva« n p t. Matija oba prostovojjna st1' I . . se bor ta ž delj časa na južnem bojišču. Torej *e ^e vs zdravi horiio za do movino in c° Tiha Sveta noč na bojišču. Z boj šča se aam niše: B.rno smo hajan B zič. Bil sem na !j- ski straži. Bila je res tiba noč. Od naše stran* niti eden strel ni poči'. Dobili smo povelje, dana Sv. noč ne smemo streljati, da bo res tiha coč, kakor stoji v pesmi. A izdajalski Lah ni spoznal Sv. noči ter je prav po divje streljal, a mi se nismo prav nič zmenili za to. Izpolnili smo dano nam zapoved. Srčne pozdrave! — Franc Blaznik, doma iz Straž pri Zidanemrnostu, Ivan Novak iz Trbovelj. Anton Antlej od Sv. Vida pri Grobelnem, Franc Polanec od Sv. Maika niže Ptuja, desetnik Alojz Jenko iz Dola pri Hrastniku poddesetnik Iv. Poznič iz Vranskega, poddesetnik Feliks Polotnik iz Trbovelj, Auton Dobnik iz Letuša pri Braslovčah, Franc Švarc pri Mariji Snežni na Veiki, Alojz Me-sarec iz Vurberga pri Ptuju in kadeiaspirant J. Kaučič od Nego ^e. Vojak 13 dni pod snegom. Naš prijatelj Franc L'keb n, m pise dne 30 decembra 1916 iz tirolskega bojišča: Na italijanski zemlji blizu južnih Tirol je na visoki gori (čez 2000 metrov) zapadel velik sneg. Leži ga 6-8 metrov na debelo. Tudi tukaj pri nas ga imamo 2 metra visoko. Na omenjeni visoki gori se je po strmih pečinah sneg udri in kot velik plaz zdrknil v dolino ter podsul, kar je prišlo pyd njega Zakopal je tudi nekega vojaka, ki je tudi v njem obtičal. Celih 13 dni je živel vojak pod snegom. Slučajno je imel pri sebi 4 porrije vojaškega kruha in nekaj cigaret. Ko pa mu je to pošlo, se je preril tako visoko, da ni imel več daleč do površne plasti. S svojo marljivo-tjo si je napravil kakor soba veliko votlino. S časom so prišli rešilci z lopatami ter so mu pomagali na svedo. Tako mu je pretekel čas trinajstih dni v njegovem življenju, katerega gotovo ne bo nikdar ' pozabil. Rešeni bo vedno hvaležen Devici Mar,ji, ki mu je v urah groze pomag la, da ni obupal.— Tudi nas vse težijo velike plasti, a ne snežene, ampak plasti svetovne vojske Tudi mi smo si poli agali in smo si pridobili več prostora za gibanje, namreč s ttm, da smo si pridobili več ozemlja. Kakor omenjenemu vojaku pod snegom ni zmanjkalo kruha, tako ga tudi nam ne bo zmanjkalo. Priporoč mo se Najvišjemu,da nam tudi On pošlje rešilce, da nam pomagajo ter da nam bo zopet zasijalo solnce m ru. Mrtvi se oglašajo. Iz ruskega vjetništva se je oglasil po 26 mesecih Miks Košan iz Št. Jar.ža na Vinski geri Dne 13. novembra 1914 je ^adnj krat pisal svojim btarš«m. Dne 29. decembra 1914 pa je bil vjet. Sedaj je v 0>i sku. Na razna vpraša nja ni bilo nobenega odgovora, čeravno smo si prizadevali in pisali na vse strani In sedat se je ogla il. Dne 26. oecembra 1916 so njegovi donnči dobili nj gov dopis, da je še živ in zdrav. Piše, da se ima Bogu in Ma iji zah ali>i da ga je ob-varovaa vseh pretečih nesreč in smrtne nevarnosti. Bog daj resničnega sv denia in až«^jem mir! Vojaška taksa. Po zakonskih določilih iz Ma 1907 se morajo zglasiti vse tiste moške osebe, ki so obvezne jdačevati vojaško takso in sicer tudi tisti, koiih letni dohodki ne prekašajo svoto 1600 K. Zglasiti se morajo pri tisti občini v mesecu januarju leta 1917, v kateri so bivali dne 1. januarja 1917. Za tozadevne prestopke so določene denarne globe do 50 K. Nameravano naročevanje časopisov po pošti preloženo. Poštna uprava je nameravala s 1. januarjem 1917 urediti naročevanje na časopise v Avst-ro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini na ta način, da bi se smelo naročevati na časopise samo po poštnih uradih. Poštno ravnateljstvo za Štajersko pa sedaj javlja, da je nameravana sprememba preložena na poznejši čas ter da ostane glede naročevanja listov vse pri starem. Pritožbe radi dostavljanja naših listov. Iz nekaterih krajev dohaiajo pritožbe, da „Straža" in „Slovenski Gospodar" prihajata zelo neredno. Tako dobi o n. pr. „Slovenskega Gospodarja" v nekaterih krajih v Slovenskih goricah mnogokrat še le v pon-deljek ali torek. Mnogi mislijo, da je teh nedostatkov krivo upravništvo. Povdarjamo, da se listi iz Maribora redno odpošiljajo in da uprave v tem oziru ne zadene nobena krivda. Zadnji čas imajo na glavnih poštah in v poštnih vlakih toliko opravila, da skoro ne more'o zmaeati vsega dela, odtod tako velike zamude poštnih vlakov in še večje zamude pošiljatev. Sedaj po praznikih bo. kakor upamo, v tem oziru mnogo bolje. — Od mnogih strani nam dohajajo tudi pritožbe, ¡da, pismonoši na deželi ponekod zelo neredno dostavljajo liste, Naš naročnik nam piše: „Gospodarja" bom moral odpovedati samo radi tega, ker ga skoro nikdar ali pa zelo neredno dobivam. Na domačo pošto prihaja redno, a pismonoša „nima časa", da b; mi aa prinesel v hišo, ampak ga pusti pri kaki tu 'i hiši. Še le po velikem popraševtoju pridem do n e,ga. Pismonoši sem že naročil, naj mi list stalno odda pri bližnji hiši, da ga vem iskati, a on se za 4. jsmuarj^ 1917. SLOVENSKI GOSPODAR. Straa 1. »to n» «Mui. Kaj mi je storiti?" Odgovor: Mi smo aa adPodajnem mostu vprašali in tam se nam je reklo (It ram mora pismonoša. ako mu je vaša hiša Saiefi s pota. naznaniti hišo v bližini, kjer boste iskali rsf> list. da sami hodite ponj. Ako po krivdi pi-smonoše ne dobite lista, pritožite se na poštno ra, »a tel j sivo v Gradcu.. Leto 1817 začenja in kjončuje s ponedeljkom. Velika noč bo 8. aprila, Binkošti 27. maja. Leto se bo odlikovalo po obilici dvojnih praznikov. Že novoletni dan sledi nedelji, Treh kraljev dan je sobota, praanik sv. Jožeta zopet sobota, takisto Mali Smar ren in decemberski Marijin praznik. Prazniki so nad al j«: petek 2. februarj'a Svečnica, četrtek _ 17. maja, Vnebovzetje, četrtek 7. junija Rešnje Telo, petek 29. junija Peter in Pavel, sreda 15. avgusta V-nebovzetje Marije, Četrtek 1. novembra Vseh svetih, torek in »reda 25. decembra Božič, Novo leto 1918 prične s torkom. Tudi v letu 1917 bo najbrž vpeljan «d maja do oktobra poletni čas. Pokopališča yn ceravan Lavantinske škofije Pod tem nadovom je ravnokar izšla v založbi pisarne kn. šk. ordinariata v Mariboru zanimiva knjiga, ki na 348 straneh obsega kot razširjen pona tis iz Cerkvenega zaukaznika za Lav. škofijo z dne 15. septembra 1918 natančen opis pokopališč pri cerkvah škofije. Cena, 3 K nevezani knjigi, ni previsoka, ako se upošteva splošna dragirja seda njega časa. Naj se torej podvizajo z naročbo vsi, ki se zanimajo za svete kraje, kakor so pokopališča, ker je število izvodov zelo omejeno. Oddaja svinjske masti. C^ar^ka namestnija mm poroča, da so ljudje, ki ne pripadajo kmet-skemu stanu (delavci, dninarji, železničarji itd.) in ki nim*jo več kot eno svinjo, oproščeni oddaje svinjske masti. Industrijski delavci in železničarji, Ki ne dobilo kart za mast, se lahko tudi popolnoma oprostijo oidaje masti, ako pri okrajnem gla-vastvn prosijo za oprostitev in jim občina potrdi, da ne dobivajo kart za mast ter da zahtevano mast in rabijo za prehrano lastne družine. Kam to pride, kam to gre. Graški listi brskajo radovedoo vo ravnokar izdanem izvestju štajerskega deželnega kulturnega inšpektorata, ki poroča, koliko živil je oddala «raška c. kr. namestnija v £asu od 1. marca 1915 do 31. oktobra 1916 javnemu konzumu. Med drugim je bilo prodanih 818.159 kg riža za 1,188.307 K 66 v, gne da bi bil ta r ž pr šel med ljudi. Večino ho ga sicer oddali civilnim bolnicam, toda navzlic temu pravi »Tagespost«: Temna so pota tega riža. — Namest-ništvo je oddalo nadalje konzumu 290.361 kg ¿peha po 6 K. V nadrobni prodaji pa špeha pod 10 K sploh ni bi'o dobiti — oa potu iz namestnije h konzumentu se je torej podražil za — 4 K pri kilogramu! — Podobno je s sirom, ki ga je oddala namestnija 81.994 kg po 6 K 46 v in ki ga noben človek ni dobil ceneje kot za 8 do K kg. — Kondenzirano mleko je oddajala namestnija po 1 K 80 v za škatljo, v prodajalnah pa se mora plačati 3 K 20 v do 4 K 20 v. — Jajca oddaja namestnija po 1972 v komad, na trgu pa se mora za nje plačati do 40 v. Graški listi vprašajo, kdo dela velike v navedenih številkah označene profite ? Oddaja živine. Iz laškega okraja se nam piše: Prosim razložite mi sled* če: Jaz sem moral oddati lepo srednje-debelo telico. Župan jo je zapisal po 3 K 10 v in mi je rekel, da bo erar nalagal. Ko sem pa jaz kakor tudi drugi tja prignali, so bili pa sami mesarji in so si razdelili živino in niso prej povedali ceae, ko je že bila živina vsa od-gnana. Pot- m so mi jo kar prisilno plačali komaj po 2 K 70 v. Moj s^sed je pa včeraj gnal svojo telico na La-ko. ki je bila slabejša in 10 kg lažja, pa so mu jo plačah po 2 K 90 v. Kako je torej to? Kam se naj obrnem? Ali je še mogočei da dobim škodo povrnjeno? Prosim pojasnite mi tov »Slov. Gosooiarju«. — Odgovor: Priložite se na cesarsko namestnijo ;n na živinonakupovalno komisijo v Gradcu, Franzensplatz št. 2. Obenem vam tudi priporočamo, da se obrnete do deželnega odbornika in poslanca dr. K. Verstovšeka v Gradcu (deželna h ša) 'n mu Doia3nite celo zadevo. Klanje krav, tellc In telet. Mariborsko okrajno glavarstvo je poslalo vsem občinskim predstojni-gtvom in poveljstvom orožniških postaj sledeči razglas: „Z ukazom z dne 28. nov. 1916, drž. zak. in uk. 1. štev. 124, Je c. kr. namestništvo v Gradcu v nekoliko predrugačeni obliki zopet objavilo določbe o utesnitvi klanja goveje živine. Molzne in plemenske kravte, teleta v starosti do pol leta, telice v starosti od pol leta do 2% leta ter voli in biki v staro- sti od jx)l leta do dveh let se smejo za klanje prodajati ah klati samo z oblastvenim ¡dovoljenjem. Starost 254 leta je označena s štirimi, starost dveh let z dvema stalnima velikima zobovna sekjaJeema, V smislu § 3 navedenega namesstniškelga ukaza prijdržnje si okr;gno glavarstvo tudi v bodoče pravico podeljevati klavna dovoljenja. Klavna dovoljenja za teleta se morajo kakor doslej predložiti okrajnemu glavarstvu v potrjenje. Klavno dovoljenje za krave in za nnada goveja živinčeta, katera £e niso dosegla predpisane starosti in katera nakujiujejo oblastveno postavljeni nakupovalci živine v namene preskrbovan-ja vojaščine ali okraja, bo v imenu okrajnega glavarstva kratkim potom dal ali odklonil pri prevzetbi klavne živine pričujoči uradni, živinozdravnik. — Omenjamo, da se smejo svinje v domačih kmetskih gospodarstvih zakiati brez vsakega uradnega dovoljenja. Zupanu je treba klanje svinj naznaniti le v svrho oddaje masti. Klanje v sili pa je za vsa živinčeta prejkoslej dovoljeno brez uradnega dovoljenja. Treba je le pri županu naznaniti nesrečo in povedati, da se bo (ali se je) živinče zasilno zaklalo. Štetje živine. Občinska predstojništva so do bila nalog, da morajo v prvi polo ici meseca janu arja prešteti živino in poročati o tem štetju okraj nemu glavarstvu. Nadalje se mora tudi poročati, koliko živine je vsled nesreče poginilo, ali pa se je moralo zasilno zakiati. Kuga-slinovka se močno širi v lipniškem okrajnem glavarstvu. Okužena je goveja živina v občinah Spielfeld, Stras, Gersdorl, Št Vid, Tilmič itd. Prepovedano je iz mariborskega okraja govejo živino goniti ali voziti ž njo po lipniškem okraju. Rekviriranje živine. Od ve5 stranij se je pritoževalo, da kmet ne dobi pri oddaji živine nobenega potrdila v roke, ko odda živino na tehtnico. Opozarjamo živinorejce, da se morajo originalni listki, ki se izdajo pri tehtanju živine vsi oddati centrali v Gradcu, da zamore ta kontrolirati pravilno poslovanje kupcev. Vsak živinorejec dobi čez nekaj tednov od centrale izkaz in potriilo, da lahko primerja resničnost vseh pod?tkov. Prodajalec pa lahko zahteva že pri tehtnici duplikat, na katerem je označena teža in cena živine; to potrdilo se mu na zahtevo mora izročiti. Kmetje, pozor! Strogo se naj pa/.i, da ne bo do nakupovalci živine jemali kmetom krav molznic in brejih ter plemenskih krav. Če se zahteva od katerega kmetovalca taka živina, se naj hitro naznani deželnemu odborniku dr. Verstovšeku, deželna tuša, Gradec. Kako dolgo jamčiš za pomanjkljivost ali staro bolezen prodane živine. Določbe splošnega državnega zakonika, ki so bile izdane za časa vojne, izpremenjene primerno praVtnim natefiranjem in zahtevam prometa, so važne za vsakega poljedelca. Posebno pa ona, ki se tiče pomanjkljivosti ali hib pri živini, t. j., domneve, da je bila žival bolna že pred izročitvijo (prodajo). V smislu naredbe nastopa ta domneva, če se v teku dveh tednov po izročitvi pojavljajo sledeče bolezni ali hibo: 1. pri konjih, oslih, mezgah, mulah: smrkavost, notranje vnetje oči, neozdravljivo težko sopenje, bolezen v možganih; 2. pri govedi: jetika; 3. pri ovcah: garje, ali splošna, po ži.valskin parazitih povzročena vodenica; 4. pri prašičih: ikre ali trihine. Trajanje roka za domnevo bolezni je torej sedaj določeno na dva tedna. Tudi vrsta pomanjkljivosti je v primeri z doseda] velja, vnim pravom deloma skrčena, (deloma razširjena. Tožba na jamstvo pa ni možna samo pri boleznih in pomanjkljivostih, navedenih v naredbi, marveč tudi pri vseh drugih pomanjkljivostih na živini, toda pri teh poslednjih (razun gori navtedjenih) je doprinesti dokaz, da so bolezni obstajale že pred izročitvijo živali. Oni, ki je prevzel žival, mora v teku dveh tednov obvestiti izročitelja in če ta ni navzoč, župana, o opaženi bolezni ali pomanjkljivosti,, ali dati žival preiskati po kakem izvedencu, ali pa v zagotovitev dokaza predlagati sodno sestavo dokaza. Ce ta pomanjkljivost prepreča rabo stvari, more prejemnik zahtevati popolno razveljavljen je pogodbe, če pa ne izključuje, ali če se da pomanjkljivost odpraviti, pa primerno znižanje odškodnine aU odstranitev, oziroma popravo pomanjkljivosti. Za povzročeno škodo pa jamči izročitelj v vseh slučajih. Neizdatno zmanjšanje vrednosti ne prihaja v poštev. Zato je pomanjkljivost, ki more povzročiti razveljavljen je pogodbe, pri klavni živini, nebistvena- Tožbo je vložiti v teku 6 tednov, pri čemur je rok za vložitev tožbe, kakor že gre: ali za pomanjkljivost z zakonitim rokom z ! domnevo, ali-pa brez .takega rokta, računati ali od ' zadnjega dne roka za domnevo, ali pa od dneva iz-; ročitve živali. Povsem nova je ¡določba, da se med spravnim sporom za razveljavilenje pogodbe zar "'i pomanjkljivosti ali bolezni na ži\|lni more na pred-lqg ene stranke — čim ni več potreben ogled. — /. začasno odredbo ukreniti sodna prodaja živali in sodna položitev skupička. Kaj bo z bakreno galico? Odposlanstvo nižje-avstrijskih vinogradnikov je bilo pred nekaterimi dnevi v avdijenci pri poljedelskem ministru. Odposlanstvo je prosilo ministra, naj vlada poskrbi, da bo 1. 1917 dovolj bakrene galice in žvepla na razpolago. Minister je odposlance zagotovil, da bo vlada za 1. 1917 preskrbela dovolj galice in dovolj žvepla. Koruza in proso kot krmilo za živino. Cesarsko namestnija v Gradcu je sporazumno s poljedelskim ministrstvom odredila (dne 25. decembra 1916), da se sme 25% koruze in 20% doma pridelanega prosa uporabiti za krmo domači živini. Odračunati se mora še poprej seme. Ako ima n. pr. posestnik 850 kg koruze in rabi iste 50 kg za seme, sme od o-stalih 800 kg 200 kg pokrmiti svoji domači živini. Proso se sme, kakor pravi namestniška odredba» u-porabljati samo za krmo domači perutnini (20%), o-stalo pa za človeško hrano. Proso in koruza, ki se ne rabi za domače potrebe, se ne sme nikomur drugemu prodati, kot vojno-žitno-prometnemu zavodu. Hmelj. Na hmeliskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju zopet nekoliko živahnejše, toda blaga je bilo le malo na ponudbo. Cene za tuj, zlasti za štajerski hmelj, so zopet poskočile za 10 K, in so se gibale med 110—140 K za 50 kg Razpoloženje trdno. Ceno za les. Zveza velikih avstrijskih lesnih trgovin na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (je-lov, smrekov in borov les) 48—55 K, hlodi (bukov in hrastov les) 95—110 'X, hrastove, bukove, silah debele deske iz trdega lesa (platnice, podnice) 240 X. O tesan i ali oglati žagan les (!kot smreka, jelka, bor) 65-90 K, bukov, hrastov 230-245 K. — Za Štajersko so določene sledeče lesne cene: Mehki hlodi neotesani 45—55 K, oglati ali otesani mehki hlodi 75— 100 K, trde deske 130—190 K. Popraševanje po mehkem lesu, zlasti, po deskah, zelo živahno, blaga malo, zlasti primanjkuje blaga za rudnike. Cene so zopet nekoliko poskočile, razpoloženje v lesni trgovini trdno. AdfiCf^ Konj-belec, na katerem je jezdil cesar Karel ob priliki kronanja v Budimpešti, bo poslan po kronanju v dvorno žrebčarno Kladerub, kjer se ga bo s posebno skrbjo redilo do smrti. Konja ne bodo nikjer drugod več uporabili. Konj dobi svoj poseben hlev s prostim izhodom. Enaka milost je zadela tudi konja-belca, na katerem je jahal cesar Frano Jože! leta 1867. Ta konj je dosegel izredno visoko starost. Ko je vsled starosti končal, so mu odvzeli kopito, katero so obkovali s srebrno ploščo, na katero se je vžgal njegov življenjepis. To kopito je še sedaj s-hranjeno v dvorni shrambi za sedla. Koliko žrtev na dan? V Kodanju j,e izračunila družba za preiskavo vojnih posledic, da je v svetovni vojski dosedaj 4,600.000 mrtvih, 11,200.000 ranjenih in 3,400.000 invalidov. V napoleonskih vojskah je bilo mrtvih in ranjenih na d,a.n 235 mož, v nemš-ko-frapcoski vojski 875, v rusko-japonski vojski 292, v sedanji svetovni vojski pa 6336. In kljub temu se še znajdejo države, ki nočejo ničesar vejdeti o miru! Dober odgovor. V voz III. razreda na progi Dunaj—St. Hipolit sta nekega dne vstopili dve gosposko oblečeni ženski. Imeli sta vse polno zavojev in košar, očividno napolnjenih z raznimi živili. Na drugi postaji je vstopilo priprosto, a snažno oblečeno kmetsko dekle, ki se je vsedlo zraven gosposko oblečenih žensk. Mestni dami sta takoj začeli (vihati noisove in zabavljati o kmetskiem gnoju itd. Ena je celo rekla: „To je že od sile. Tako kmetsko kresalo se mora s svojim hlevskim smradom vsesti ravno zraven naju. Se okužila naju bo!" Dekle pa gizdalin-kama ni ostalo dolžno odgovora in jima je zasolilo: „Lepo, lepo od vaju! Sicer pa, kadar nedeljo za nedeljo stičete po kmetskih hišali in iščete mleka, jajc, masla in drugih živil, ki se pridelajo večinoma v kmetskih hlevih, ne kažete nobene bojazni pred hlevskim smradom." Mestni dami sta molčali in na prihodnji postaji zapustili dotični železniški voz. Popisi. Maribor. Mestni magistrat naznanja, da se bodo izdajale nove karte za krompir v Hamerlingovi ulici na sledeči način: Prebivalci ulic in cest z začetnimi črkami A do J so dol ili karte za krompir dne 2. januarja, z začetnimi črkami K do Q dne 3. januarja in z ostalimi začetnimi črkami dne 4. j arja vselej predpoldne od %9. do 11. ure. Nadalje razglaša mestni magistrat določbe, kako se mora ravnati prebivalstvo za slučaj, če bi sovražni zrako-plovci napadli mesto. Ako bi se sovražno letalo mestu bližalo, bi na nevarnost os ozorilo kratko zvone-nie v zvoniku stolne cerkve, vojaški rog vseh ^' ških straž itd. Določa se, da bi se morale v talcem i sluča u ugasniti vse luči in prebivalstvo poiskati \ iirnp zavetja pod streho. Stran 6. SLOVENSKI GOSPODAR. i. januarja ÍW7. Sv. Peter pri Mariboru. Dne 6. januarja po i poldne po večernicah ima naša družba mladenicev lepo slovesnost v proslavo našega novega presvit lega cesarja Karda I. Domačini in sosedje so vljudno vabijeni. Pridite! Sv. Križ pri Mariboru. V petek, dne 29. dec. p. 1., smo se tudi mi morali od našega jubilejnega zvona posloviti, katerega so si vrli Križevčani leta 1909 z velikimi žrtvami omislili v spomin na trojni jubilej: 501etni jubilej združenja naše župnije z la-vantinsko vladikovino, 501etni jubilej fremestitve škofovskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor in 201etni jubilej škofova,nja Nj. prevzv. preniil. g. knezoškofa dr Mihaela Napotnik. Po komaj sedemletnem ra.z-veseljevanju in vspodbujevanju nas vseli za Čast božjo nas je sedaj moral zapustiti v družbi mnogo sta- I rejšega tovariša rožno venskega zvona, ki je pobožne Križevčane že od leta 1777 vabil k molitvi sv. rožnega venca. Umevno je pač, da nam je bila ločitev nad vse težka, a v znani domoljubni požrtvovalnosti našega dobrega ljudstva prinašamo tudi to žrtev za domovino radovoljno, da nam le po skorajšnjem zmagovitem koncu tega groznega krvoprelitja ostala 2 zvonova oznanita zaželeni blagodejni m r! — Petega avstrijskega vojnega posojila se je v naši župniji prijavilo lepo svoto 120.000 K, pač zopet sijajen dokaz izredne domoljubnosti tukajšnjega zavednega slovenskega prebivalstva. Hoče. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ho-čah sprejema še nadaljne podpise za V. avstrijsko vojno posojilo. Rače pri Mariboru. Grozna morilka sušica je uničila doe 17. decembra 1916 22ietm hčeri Jožefi Mustata njeno mlado življenje S'ehernemu, ki je poznal ramo Pepco, je zarosilo oko: posebno pa v trpljenju za uščeni materi in sestricam ter bratu vojaku, ki je daleč cd doma na bojišču, se krči žalosti srce ob bridki izgubi pridne hčerke in ljubeče sestre Rajna je tudi bila vzgledna druž-benic Marijine družbe in zavedna Slovenka. Ko so ji že pešale telesne moči, je še vselej se vese lila »Slov. Gospodarja«, ki je zvest prijatelj Musta-fovi hiši. Dni ga Pepca je pa bila tudi nam dekletom najlepši vzgled, zato smo jo tudi tako rade v bolezni obiskovale in jo k večnemu počitku v velikem številu spremile. Težko nam je bilo slovo od nje, a tolaži nas sladko upan e, da vidimo se nad zvezdami. Trotkova. Invalid Franc Petek je prve dni de:embra 1916 pooblaščen od občinskega urada vstopil v občini Trotkova vsako hišo ter nabral za božičnico vojakom na fronti 44 K 70 v. Hvala! Sv. Križ pri Ljutomeru. Naša Dekliška Zveza priredi v nedeljo, dne 7. januarja, ob B. uri popoldne v Slomšekovi dvorani božičnico s petjem božičnih, narodnih in drugih pesmi, ter gledališko igro „Pismo božičnemu Detetu." Polovica čistega dobička pripade zooet skladu za domače vojne pohabljence. Pridite! Sv. Križ na Murskem jiolju. Na dopis iz Ba-novec, v katerem se poroča v „Slov. Gosp.", da je uosestnica. A. St. iz Banovec zavoljo nedovoljene prodaje pšenice vojaštvu bila kaznovana z denarno globo in tudi z zaporom 3 dni, se resnici na ljubo poroča, da je A. St..res plačala denarno globo 50 K, ker ni prišla ob pravem času k razpravi, res pa ni. da bi bila kaznovana z zaporom. Ljutomer. Dne 21. decembra smo izročili materi zemlji pridno in vzgledno gospodinjo Ano Saga.] iz Noršinec. Blaga pokojna je bila stara 67 let ter ie bila mati č. g. Alojzija Sagaj, kaplana pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Naj ji bo žemljica hka! — Nekaj dni, zatem smo pokopali zopet r-r' bivšo gospodinjo iz Noršincev, prevžitkarici Lasbaiier v 86. letu svoje starosti. Rajna je b.i : že umrlega nadučitelja Alberta Lashnlierja pri Svetinjah. N. v m. p.! Svetinje. Mohorjani so darov;'!' 1 tos za Rdeč križ 70 K. Nova vas. Na sveti večer je umrla, previdena s sv. zakramenti, po kratki bolezni Marija Veršič, žena g. Ivana Veršič, predstojnika markovske občine. Bila je dobra, skrbna mati in izborna gospodinja. Bog jej podeli zasluženi mir, ostalim, posebno žalujočemu možu tolažbo! Makole. V pondeljek, dne 18. decembra zju traj so rrnrn naši zvonovi zapeli zadnjo pesem v slovo. Tri zvonove smo darovali naši ljubi domovini. Ostal nam je samo eden. Sv. Florijan ob Boču. Dne 28 decembra t. j v četrtek smo ob obilni udeležbi ljudi, pokopali bivšega cerkvenega ključaija, 621etnega posestnika iz Doia — Antona Ogrizek. N. p v m.l Sladkagora pri Šmarju. K zadnjemu počitku smo spremili dne 23. decembra mlado deklico Mi ciko Močnik. Dolgo jo je mučila bolezen, a ona je v^e voljno prenašala, zato jo je Bog k sebi poklical za božične praznike, da tam z angelci zapo;e: Slava Bogu na višavi.. .! V miru počivaj draga M cika! Celje. Se nikdar ni božičnica slovenskih otrok v Celju prizadela prirediteljem toliko skrbi kot letos. Množica ubogift, popolnoma osirotelih otrok, ki nimajo ne primerne tople oblekice in čevljčkolv za hudo zimo, pa tudi ne staršev, ki bi jim jih mogli preskrbeti. Stiska je bila huda, pomoč nujna. Dosedanji dobrotniki so sicer vsi častno izvršili svojo dolžnost in so darovali upoštevajoč sedajne razmere, več kot druga leta, a kaj napraviti z nabrano svot;eo pri takšni draginji! Tukaj pa so nam pr skočili na pomoč priznani celjski denarni zavodi in omogočili s svojimi znatnimi prispevk;, da se je vsaj najrevnejše otroke obdarilo. Darovali ste Posojilnica v Narodnem domu in Južnoštajerska hranilnica po 300 K, Ljudska posojilnica pa 50 K. Vsem dobrotnikom, posebno pa imenovanim dienarnim zavodom, izreka katoliško ¡odporno društvo v imenu ubogih otrok naj-prisrčnejšo zahvalo. Skale. Na sv. Štefana dan je imela popoldne tukajšnja Dekliška Zveza svoj občni zbor. Po pozdravu namestnice predsednice je v veliko veselje navzočih nastopil naš vlč. g, dekan s krasnim govorom. C. g. kaplan, voditelj Dekliške Zveze, se mu je nato v imenu vseh v toplih besedah zahvalil. Sledilo je poročilo odbora, iz katerega je bilo razvidno, da naša Dekliška Zveza kljub žalostnim in resnim časom ni dremala in ni rok križem držala. Sestanki so bili redno vsako prvo nedeljo v mesecu, pri katerih so nastopala dekleta, z govorčki in deklama-cijami. Govorčke so si dekleta, sicer v potu svojega obraza, a popolnoma sama sestavljala, zakar gotovo zaslužijo vso pohvalo» Po sestankih so se izposoje-vale knjige iz naše, po požrtvovalnosti našega jč. g. voditelja sedaj tako lepo urejene knjižnice. Prečitalo se je 632 knjig. Pridni naši, knjižničarki hvala za trud, ki ga je imela, s tem. Našim čč. gg. dušnim vvar stirjem na naj bo za vsestransko požrtvovalno delovanje od Boga plačilo, od nas pa zagotovilo, da jim ohranimo vedno hvaležna in udana srca! ¥ a poroéi četrtek, 4. jan uradno porodilo» ITrndno se razglaša Dunaj, 3. januarja Vzhodno bojišče. V D o bruci ponovno napredovanje. Južno in zahodno od mesta F o c s a n i so avstro-ogrske in nemške bojne sile generala Falkenhayna dospele tesno do z okopi zavarovanega prostora Milko-va. Dalje severozahodno so vrgle sovražnika iz kraja Mera nazaj. Na južnem krilu armadne skupino generalnega jjolkovnika nadvojvoda Jožefa so prodrli čez kraj Negrulesci naprej. Južnovzhodno od kraja Harja in na gori Monte Faltocanu zahodno od Suite so bili močni sovražni napadi pod težkimi sovražnikovimi izgubami odbiti. V ozemlju Meste-Ka-nesci so naše varnostne čete v bajonetnem in boju z ročnimi granatami zabrajiile ruske sunke. Pri kraju Manajov, vzhodno od Zloičova, je naskakovtalni oddelek, sestavljen iz naših in nemških borilcev v srečnem poizvedovanju vjel 3 ruske častnike in 127 vojakov. Na ostalih bojiščih nobenih posebnih bojev. Namestnik nadelnfka generalnega žiabn «i H;!->r, podmarSaL Ifajnoirejie nemška uradne porodilo, Berolin, 3. januarja. Vzhodno bojišče. Vzhodno od jezera D r i s v i a t i so bili ruski poizvedovalni oddelki pregnani. Vzhodno od Zalošč in pri Manajovu so vjeli napadalni oddelki brigade-huzarjev z avstro-qgrsko pehoto 3 častnike in 127 mož v ruski bojni črti. Fronta generalnega polkovnika nadvojvode J o-žefa: Močni sovražni napadi proti Mt, Fa,ltucanu so bili z velikimi izgubami izjalovljeni. Med dolinama Susita in Putna je bilo v naskoku zavzetih več višin. Ruski in rumunski p roti sunki so bili odbiti in po boju zavzeti B a r z e s c i in T a p e s c i. Armadna skupina generala-feldmaršala pleni. M a c k e n s e n a: Naša gibanja se vršijo nadal e po načrtu. V gorovju med Cabalo in dolino so potisnile nemške in avstro-ogrske čete sovražnika proti severovzhodu. Zahodno in južno od Focsani *e sedaj nahajajo čete 9. armade pred utrjeno rusko posto- janko. V naskoku sta bili zavzeti Pintecesti hi Mer« ob reki Mincosul; vjetih je bilo 400 sovražnikm. M Dobruči so bili Rusi kljub hudemu odporu potisnjeni dalje proti Vacarepi, Jijili in proti Maftinu. Francoska bojna ladji p škodoyana. Berolin, o. januarja. „Vossische Zeitung;- poroča, cSa je nemški P-čoln v bližini Malte zadel francosko linijsko ladjo „Verite." Ladja leži težko poškodovana pred pristaniščem Malta. Msffskit J. Z SrcdišAe D.aične,« našlo?» nimam ¡. — Sf. Pfitusž: Dobili, s za to itetilko prepozno »'o-drs^e! — Gornji Štajer: Dobro! L« tprišajt trtfiiianti; jo, ie bi prodajala oaže liste Dobi !<>p popust Ako prodaj» cgrzke io italijanske lis e, ji ¡>m navda Dih..« ne bo branil, če bi prodajala „Slo*. Gospodarja'' in „Stražo." Le pridno »gi tiraj te za nove naročnike. Celoletna naročnica zer.u ouaiej 8 i£. Mnogo pozdravov! Cenjenim naročnikom, posebno društvom, se javi, da radi draginje in zvišanja poštnine na zavoje tudi pri skupnem naročevanju ni mogoče več dar jati „Slovenskega Gospodarja" po znižani ceni, kar kor poprej. Naj se v tej zadevi obrnejo pismeno na upravništvo lista. Pošteii hišnik ali h Sinja »e ttkoj sprejmeta. K'rje »ta:«-,«an, e eij», jc me to primimo ta ocenjene Pouu toe it nulti- s» urtdnsäfo „81ov Go*?u 12 Slovenci! Slovenke! Po«'pišite ¿e te dni ¥, Yöjüo posojilo! Kdo kaj ve? Franc O it? p, peäe« 87. pe*,i:tka, 2. stotíiija, i o. en s- 6 v So-iéavi, r kraj Celje, se pogreS» od 8 septembru Ifllt is vojnega polja» GiliS'jí S •bjievaü!, katerim j» m , ." o se.!sn|em busii uait. Sailaj kt i*;« te praprital, da res pomagaj«. Vam izrekam !«(«> hvala ter prii« ■- iiia» to zdravilo tmu» »vinjerejcem Prvain', poM^ite ¡ui «pet «viai*K * kap» J [is b« rd«#»ee in sicer bitro Vakor «nret» ti «tekleoie. R po« «»irt, ' nu-'n-iinai a; »S-c^j,» »¡.A ;i»tvo L. oii! va» i!tn 4. JMUMja, 1®17« SBOVJBNSIß L*terllsbe Ste villi«. Trst, dne 27. decembru 1916: 28 44 lt »t 83 Dunaj, da« 30. decembra 1916: 3 « S7 54 <8 Kobila, breja, 9 let stara 10 pesti visoka, za vsako delo apoicbna in dvoje Žrebet, en žrebček in ena žrebiika, po 7 mesecev stara, Be skupno za 160® K predajo. Os se potrebno poizve se pifia na „Priložnostni kap G K" pošta Ljutomer. r> MOŽ l Samec, 40 let star, poštenega in treznega značaja, slovenskega is nemškega jezika zmožen v govom in pisavi, želi stopiti v slnibo za go spodarskega vodnika, v gostilno, trgovino, na graččinsko posestvo ali drago večje podjetje kjer ri gospoda. Zmožen je tadi knjigovodstva Vptop takoj. Naslov pove npravnižtvo Slov. g®sp. pod Šifro „Gospodar ft 2 " nakapo jem po najvišjih dnevnih cenah od kun, dihur.ev, podlasic, liaie, zajcev, ovc in m itd. Ovftjo volno prevzemam za centralo za volno c. kr. pol jedelsfcega ministrstva K. Graniti:, Maribor Gosposka ulica 7. 8 Vpokojeni «skrbnik ieli vstopiti r služb«. Razume s« na vinrgiid-■iSko i', poljsk« delo; tudi pri kupovanja vina Najljubše bi mu kilo, kjer ni gosp darja, da bi pomagal pri (fosp«d»ratvu. 8tar čez 50 let, vojaščine prest. Na«!ov pri uprav-niita list« pod .Oskrbnik »t. 7\ Zanes jivega, treznega, hlapca, ki bi vosil tndi kruk proti dobri plači in hrani sprejme takoj Janez Böhm, mlinwr in pek v Frama (Frauheim) pri Maribor«. 9 8 vinarjev ■g t,eied» 6 vinarjev, petitvrsta 18 vin Mrtvaška oinanila te sah-aie vsaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 88 vinarjev. Za vež itScno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo 1« proti predplačila. Zadnji čas za sprejemanje imeratov torek opoldne. ližem Vlnliarja za posestvo v Čreti nolta Slivnica. Grspa Marija Ko- j orivnik-ova Maribor, Badegasse Vi- , 1» 15. _____4 ličeiM sv «j« hčerko Frančiška Sla ■a. Kdor ve >a ajeao bivalHSče, naj mi naznani. Rafael Blata Lipnica. 5 Hiša v marit«rski okolici s» proda. V hiii j» klet, v pritličja 1 soba (a kahtnja, x L naditropju tudi 1 s< ba in kuhinja. Vrt. vinska brajda. Lega brez praha. Zelo pri-pripravaa za penzioniste. Cena 12.G00 K. Vpraš' se: V Krčevini pri Mariboru št. 14?. • 3 stan« ¡»oštaa 4o- i pisnica, s kata«! j lahko dobit« n« , zabtovo raoj gisi I si ccnik z slikanim: W»Vf. ; arami ? zaitvaj ia ' o« pivstb. Prwa tovarna ur Ivan Konrad, v BrSjra o. i. k. dvorni d 801 aa Nikeln>a tske?-«ra K 4-30. t 6 80, 9-50, »tarosrefer«a-k*>riii» £ sta remont, ara S 8, i tika? £ skim kolesjem K 8"25. vojna i spominska ara K 10. radinsa žepna ura K 18, nikisurta bu- : dilka K 7, stenska ura K §'20. Za vsako uro triletao pismocs i jamstvo. Pošilja s» proti pov zetju. Noben riztko i Zosreajsva i, dovoljena ali deaiar aasaj. 1 | Pošten slovenski : mladenič - invalid : želi kake primerne službe bodisi kot sluga v kaki pisarni, ali oskrbnik ne posestvu. Ker ima poškodovano samo levo roko, lahko opravlja večinoma na lažja del». Razume se dobro na kmetijsko gospodarstvo. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na upravn. 81. Gospodarja pod „Invalid". 778 Krojaški učenec se sprejme pri Franc Zverliu, Tegethof-ova ulica itev. '.9. Maribor. 773 Resna žeiitna penudba. Slovenski n ladenič-obrtnik v Mariboru, star 25 let, oproščen vojaščine, lastnik h še, neomadeže-vanega življenja se želi poročiti z mladinko ¿i mlado vdovo v starosti do 25 let, katera bi imela premož< nja 10.0C0 do 20.000 K. Besne ponudbe se prosijo na uprav-ništvo „Slov. Gospodarja" pod naslovom, „Resoa ponudba št. 813." 2 kovaška učenca takoj sprejme Antoa Ferenčtk, vozovni in pod-kovni kovač v Brežicah ob Savi št. 115. 827 500; i o Ameriška gospodarska kava, vise- j koaronsatična, izdatna in varesa. \ 6 kg za poskušajo v vrečici, } | potrebnim sladkorjem vrod mišic i 28 K po poštnem povzetju poftiii* i ^. S!Rlr*V r«P«SII]alnlcE kav» 1 Galanti 496, (Ogrsko). ¡15}, stolpne^ (turnske) ure napiavlja in popravlja Jesenek Martin, Šmarje pri Jelšah. 807 T? • • Th. Braun, Koroška cesta 18 v Marihorn plača po najboljši ceni svinjske, ovčje, Braske, zajčje, li sičje, dihurjeve in druge kož«. 608 Novozidaua, rili podobna hiša s vrtom in vodovodom, nese aa mesec 100 K, se proda ali za-®enjj za posestvo v mariborski okoli oi. Naslov v upravništrn pod »Hiša št. 784" Jako dober mlin na stalni vodi (ki nikdar ne «amrzne in je v suši ne zmanjka) s« proda, oziroma da v najem Jurij 8kr?iašek, Breg pri Ptuja. 829 Lepo posestvo se proda, pripravno za peasioaista Hram s 5 sobami, 1 kuhinja, velika klet, veranda, drvarnica, st< d«nec i dobro vodo, I«p velik vrt aa zamenjavo in s sadnim drevjem t«r trsjem, par raiiut od cerkve, šole ia pošte v Hcčah pri Mariboru. Cena »500 K. Več s« Ure pri Jožefu Šturm v Noviva i pri Maribora, Spodnja Radenska ««sta it. 25. 11 Kdor rabi kmetsko dekl« za kmet-|ko in gospodinjske delo na Slov. Štajerskem, naj piše ns moj naslov: Ivan Mermolja, Tace«, pošta Št. Vid nad Ljubljano., 789 Bpreim» se učene« s primerno šolske izobrazbo ia p: itene hiš« r trgovino z mešanim blagom, pri M Oset, Mata «b koroški žele«. (Štajersko.) 806 Kdor im» posestva za v najem, ali rabi pošten« begunske družine, naj «,• oom« B1 A- pMgOI, Za-mostac 1* p. Bodražica, Kranjsko. ___________ 802 Išče s« vlnlčarja; bližje .7 poizre pr; apravništi a pod št. 801. Vsako množino rataih vrel kapi veletrgovina Antoa K«len< v C«! J»- 88V Lepa žreblca j« na prodaj pri 8v. Miklavžu biš. št«v, 29 pri Mariboru. 880 VBako množino drv (In l««a) trdih in mehkih aa metr« kakor tudi bruna in drag le« za žaganja kupi od vsake ž«leznilk« postaje: Kari Wealak, Maribor, Te getthoff-ova ul. 1». 783 P 1 in, Straža' se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah: y Narife©ry: Prodajalna tiskarne sv. Cirila. Koroška ulica št 5. Papirna prodajalna g Pristernik, Tegett-hofl-ova ulica. Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Coretti, Grajski trg 7. » v Tegetthofl-ovi utlici (g. Žifko, blizu glavnega kolodvora). Trafika 2. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, » Žifko, Melje. Trgovina g Korenta, Klostergasse (baraka) Trafika na Tržaški cesti (nasproti raag-dalenski cerkvi) Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. Trgovina g. Antona Umek Papirna trgovina Goričar & Leskošek, Trafika v Narodaem Domu Knjigarna gosp. AdJer. Celovec t Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cests 5. Sv« Duhloie: Gosp, Josip Zalar (organist). Dobje pri Planmi: Trgovina g. Amalije Tržan. Fram: Trgovina gosp, Janeza Kodrič. Fohnsdorf Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Go nja Radgona^ Trgovina gosp. Antona Korošec. „ „ Franca Korošec. Gradec Zeitungsstand A Klockl, Jakominiplate Gulfanj (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundula. It« 891 v Siov« gor«: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv« Jakob v Slov« gor«: Trgovina g. Frid. Zinauer. Jprkloiier • Organist g. 3Vi Hvaleč. Sv« Juril oD luž« žel«: Trgovina g. Janko Artmana. Trgovina gospoda DruškoviCa Sv« Lenart v Slov« gor. Trgovina gosp. Antona Žemljic. Ljutomer: Trgovina g Alojzija Vršič Lu£e v Sav« dol«: Posestnik g. Franc Dežmaa Muta: Trgovina gosp. Miloš Oset Novacerkev pri Ce8jy: Trgovina Marije F. Okrožnik. Petrillia: (Hrvatsko). Gosp Stepan Škrlec. Ptuj: Papirna trgovina g. J. N. Peteržič. Podlehnik pri Ptuju: Trgovina gosp. Mateja Zorko. RU$e pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. Bistrici: Prodajalna g Roze Piči Slov. Gradec s Trgovina g. Bastjančič ftari trg pri Slov. Gradcu Gosp. Ignac Uršič. Stridova (Prekmursko): ^ Gosp. Peter Kovačič. Smartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj:. Trgovin» g. Ane Topolnik Sv« Trojica v Slov. gor« : Trgovina g. Terezije CauS. Sv. Tomaž pri Ormožu: Trgovina g. J. Kegel. Sv. Vid pri Ptuju > Mostninar g. Anton Kmetee Weriei: Trgoršta o-hranilna položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. * Posojila «6 dajejo na vknjižbo pe &*/,, na po 5 Vi %) »» naeaioe p® m listin ia tekoči **—* Prevzamejo se dolgovi pri dragfli prošnje na eednijo za vkqttd te posojilnica brezplačne, ama «pielema vsa tiskarsko stroko spadafoča dela kakor: časnike knjige brošure, stenske in druge koledarje. Za r.i. župnijske urade, epovedne in misijonske listke ■ črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradna zavitke z natisom glare ter razne oznanilne napise. ?,t ilavne občinske, šolske in druge urade uradne zavitke, oznanila, napis? -azgiase, plačilne predpise, prejemn» potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice naslovnice, letake in lepake s črnim in d.rugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in Bpre-iemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd. Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5 i priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, fkatljie za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (balvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega iiapirja v mapah in škatljah, razglednic itd. — Svete podobe (male, ve-ike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinuce. Skapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna. Vinogradniki pozor! Na subo cepljene trte so na prodaj. Najboljše kakovosti in sicer I. vrste. Vse trte se ceprene na Rip. Portalis in na Gohe št. 9. Trte sí dobijo jako lepe in dobro zaraščene in lepo vkore niujene, za kar se jamči. Dobijo se tudi cepljeni trte posebno močne (L 1915). Cena trtam je pt dogovoru. Franc Stodnjak, trtnar v Rotmanu pošta Juršinei pri Ptuju. ees Nobenega zobobola več. Nobenih niči brez spanja. 8redst»o „Pides" zmanjšuje bol pri votlih z;>bovih, kakor tudi pri najbolj trdovratnem, revmatičnem zobobolu, kjer so ž« vsa _ druga sredstva bila zaman. Ako ni uspeha, se pošlji denar nazaj. Ona h 1'60, 3 škatljice K 4 —, — Nobenega kamn» na z obori h več! Soežnobelo zobovje se doseže s sredstvom „Elta zobn Flaid." Takojšni uspeh. Cen» 2 K; 3 steklenice K 5. Kemeny, Košlce (Kaschau), I. Postfach 12/Z 90, Ogrsko. 2 H. Sch. Kislo zelje, belo repo, kupuje trgovina Post Maribor, Koroška cesta 20. 10 iadi za najhujše kile, trebušne obveze, suspeuzorije, podlog za ploske noge, brgle, ume;.; ¡i ude, kakor roke in noge i. t. d ter pokončne držaje in dragi različne stroje proti telesni» poškodbam po zdravniškem predpisu izdeluje izvrstno h dobro staro-znana tvrdka Frini Podgoriel* bandažist, 840 Maribor, Burggasse 7 Kupujem kostanjev in hrastov les v celih vagonih po najvišji ceni. Ponudbe na naslov Jos. Osoiin. Laški trg, štajersko 794 Sidro - LiMneRt Izborn« ii )• sbnaals m vo)aki v vojikl bi »|let aa VMklg« kot najboljše boi obfažumfe mazanja yri preblaieaja, revmatiHBU prodna. ímd!, TT&tcl lis bo!s«»i r hrbta Dr. Bih ter-j» capsiei compofi Nadomestilo za Sadr>@ » Palci - Expolies'. Steklenica kron. - 80, 1'40, 2 —. Dobiva se v lekarnah ali direktno » Dr. Eiehter-ia lekanii „Pri zlatem ieroV Praga, I„ Elisabetna easta 6. Dnevtm r»*t>Mll!aBl», Najcenejše namizno olje iz islandskega h ahu, si na najpriprostejši način in brez nadaljnih stroškov in pridatkov napraviš, če si knpiš Cara hee- morski islindski mah: zavitek za napravo 1 litra namiznega olja velja K 1*—J zavitek iste količine prvovrstnega, garantirano Izbranega Caraghee-mahu za 1 liter olja K 1*30; zavitek za 2 litra olja iste najfinejše kakovosti K 2*40. Za različne saiate (zrljm te, krompirjeve, fižolove, mešane itd.) je to olja okusnejše cd dragega jedilnega olja in zate v porabi že ■koro v vatli restavracijah is hotelih. Isto ima blagodejen vpliv na človeški organizem, ker pospešuje pr«bavlj*nje in le zato uporablja mnogo v adravilstu Pri poštnih naročilih naj doda naročnik t« 20 vio. za manjši, ozir. 30 vin. za večji zavitek in pošlje denar v naprej; jamči se samo za rekomaodirano pošiljatev; kdor to ieli, naj doda ie na daljnih 26 vin. Poštna naročila In dtntrne pošlljatv» naj se pošiljajo na uasliv: IV*N DEŽMjlN, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6.; Tigovii dt.biji na zahtevo reklamno tablo in precejšen popugt.) 1 mr PODPLATI ZA ČEVLJE „PATRIA" Zanesljivo trpežno blago iz regener. gumija, vpoglji>i in lični, brezpogojno trpežni zoper vodo, se jih lahko nabije, prilepi ali zašije kot usnjate podplate. Vsakdo bi lih naj nosil, Poskusite ie Vi! Cene, ako se poilje denar naprej ali proti povzetju (se račaaajo stroški za pošiljanje): velikost L II, Ul. Čevlji štev 38—40 41 -43 44—4« Cena: K 6"— K 6'60 K za p»r velikost A. B. C. Čevlji štev. 35—37 38—40 41—43 Cena: K t'50 K 5 — K 5 50 r»liko«t E. F. 6. Čevlji štev. 22— 'i5 26—30 31—84 Cena K 320 K 3'50 K 4 —, Dobrodošla izpopolnitev teh podplatov in še posebej za te uapravlj«ni, «o Oficša ščitniki podplatov. Zelo lahki iz jekleis pločevine narejeni, z „Ankerjevim." prednjimi deli opremljeni, tako, da j« nemogoče, da bi padli z noge. Pri gladkem ledu se ne izpodrsnt in pomagajo, da podplati držijo 6—8 let. Za dvoje podplatov je treba 2 ducata ščitnikov in ti stanejo samo 80 v! A. Riedinger, Dunaj XVII. Lisknergasse 51. Preprodajalci dobijo blago po ugodnejših (tngroj censh in se povsod iščejo. Za gospode Z», ieaske Za otrok« 5 D Dvonadstropna hiša zraven še drago poslopje, novo-zidana za pekarijo. Peč z paro z s postavi z glavamveniro dovoljenjem. Na prav dobrem prostornf tudi ua dan do 200 blebov tujega kruha. Stanovalci piačajt, ua leto 4n00 krou. 8e [Hid lahkim; pogoji za 60.000 kron proda Vpraša si v Mosartatrasse Maribor. &i>7 Pozor! Cepljene trte! Dveletno zelo močne od vrst; laiki rihek, bela žlahtnina, muikatn» žlahtniaa, šipon, portugaika, beli burgundec, modra kapčin* in ¡zabela, cepljene na različnih priporočenih podlagah. Dveletaf divjake Gittbe štev. 9 prodaja Anton SlodEjak, trtnar in posestnik, s», Joriinci ri Ptuju, ntaj. ' ena po dogovora. SH8 Mlin in žago na več tečajev bi rad^ kupil Slovenec iz Goriškega. Želi se v®5 posestva zraven. Ponudbe do 1. dec. 1916 na aredoištv.o 81ov. Gosp. pod Goriški mlinar 758 &&&&&i ia mbSA^ Udimm K-s^i^ IU QekA?jE> n, ISBrfib o SSjuJSfcxv- ■%nBoü snliltc Salfwfcw 8tapas