Stev. 20. Y Trstu, 25. oktobra 1893. Letnik YI. Opravičene zahteve... (Narodnostno vprašanje. Volilna reforma. Osrednji zastop. Delavci. Deželni avtonomisti.) Tako ne pridemo dalje! Ta vsklik se človeku vsiljuje še posebe pri sedanjem zamotanem položenju cislitavske polovine cesarstva. Sami si nočejo dobrega! To misel bi pa človek zaklical ravno tako sedanjim državnikom, kakor nekaterim slovanskim strankam. Takih nasprotstev ne zaslediš v nobeni drugi ustavni državi; da pa so stvari zapletene in v resnici zavožene v toliki meri pri nas, prihaja iz jednega in istega iztočnika, iz jednega in istega zla, in to zlo tiči v tem, da niso rešili in nočejo najprej rešiti narodnostnega vprašanja za vse narode. S tem,, da odlašajo to vprašanje, obtežujejo ne le rešitev tega za narode slovanske vitalnega vprašanja, ampak spravljajo ves parlamentarizem in vso vrednost ustavnega življenja ob veljavo ter povzdigujejo vladno mogočnost do absolutističnih višin. Potem jo pa še za-sukavaj.o tako, kakor da bi v Avstriji ne bilo možno vladati drugače, ter izrecno povdarjajo, da je onemoglemu parlamentarizmu vzrok sestava države iz različnih narodnostij. Da bi pa jasno gledali stvari ter se lotili dela v stvarno - logičnem redu in vsporedu, — tega pa nočejo! Gospodovalne stranke imajo to krivdo na vesti od začetka naše ustave do današnjega dne; brez gospodovalnih narodnostij in njih strank bi še toliko absolutistiški misleče vlade ne mogle dolgo vzdrževati se pri dosedanji mogočnosti. Vprašamo pa avstrijske državnike: Kako je to, da pri reševanju kardinalnega, t. j. narodnostnega vprašanja poštevajo pred vsem le Nemce, oziroma Nemce češkega kraljestva? Justični minister grof Schonborn je te dni v državnem zboru obžaloval, da se je nemška levica postavila zaradi volilne reforme v veliko nasprotje proti osrednji vladi, ter je izrecno pristavil, da vlada ni mislila s to reformo škodovati nemški narodnosti, pač pa da je pričakovala ista vlada več hvaležnosti od nemške levice, ko je ravno sedanja vlada hotela zadostiti „opravičenim zahtevam Nemcev" ua.Češkem. Osrednja vlada je tudi dejanski in bistveno zadostila Nemcem češke kraljevine; kajti v smislu Dunajskih punkatacij jim je dosegla razdeljen deželni kulturni sovet, deželni šolski sovet, više deželno sodišče v Pragi, in jim celo z novimi deželnimi zakoni hoče pripomoči do popolnega razdeljenja okrajev po narodnosti, tako, da Nemci češkega kraljestva dobe popolno ločeno ali „zatvorjeno jezikovno ozemlje". Da, še več, sedanja osrednja vlada Nemcem na ljubo ni privolila v češki kot notranji jezik na Češkem. Vlada je začela po svojem in razumu nemške levice narodno vprašanje reševati najprej za Nemce, ravno tam in pri narodu, pri katerem je to rešenje najmanj potrebno. Statistika in dejanske razmere svedočijo Avstrijcu in tujcu ali inozemcu, da Nemci so imeli narodno jed-nakopravuost izvršeno uže pred sedanjo ustavo, da, imeli so jo, odkar so moderni jeziki začeli izpodkopavati latinščino, in imeli so in jo imajo tudi v Cislitaviji ne le v smislu ustavne narodne jednakopravnosti, ampak v še veči meri; kajti molče in dejanski se rabi nemščina tudi tam, kjer jej ustava ne daje nikakih pred-pravic: rabijo jo kot notranji jezik pri vseh centralnih gosposkah in v c. in kr. vojni. Nemci, tudi Nemci češkega kraljestva, so imeli najmanj vzroka, v smislu ustave pritoževati se, in za češke Nemce je bilo najmanj sile, s kakimi punktacijami zunaj državnega zbora reševati narodnostno vprašanje. In če meni osrednja vlada, po izjavah pravosodnega ministra, da so bile opravičene zahteve Nemcev na Češkem, ali so stalno stavljane in stalno ponavljane zahteve ostalih, specijalno slovanskih narodov manj opravičene ? Ali je morda opravičeno, da gospoduje v bližnji Moravi jedna četrtina iz Nemcev in Židov sestavljenega naseljenja nad tremi črtrtinami moravskih Čehoslovanov? Ali je opravičeno, da nad slovansko večino Silezije gospoduje nemška manjšina? Ali je opravičeno, da v Ga- liciji raznaroduje poljska manjšina rusko večino v šoli, uradu in cerkvi ? Ali je opravičeno, da slovansko večino v Istri terorizuje italijanska manjšina ? Ali niso opravičene in mnogo nujnejše zahteve štirskih, koroških, primorskih Slovencev, da se pri njih reši narodnostno vprašanje ? Ali ni veča nujnost od strani Slovanov dokazana uže s tem, da so majhni, kulturno, sosebno li-teraturno in cerkveno ločeni med seboj ter nasproti nemškim in italijanskim sodržavljanom uže zaradi tega slabeji in onemogli, ker niso v takih kulturnih zvezah, kakoršne uže same po sebi zaščiščajo Nemcem in Italijanom narodnost in jezik ? Vsak slovanski mislitelj se je moral začuditi, da je sedanja osrednja vlada začela reševati narodnostno vprašanje ravno na Češkem, pred vsem „zaradi opravičenih zahtev Nemcev". Stvarna logika in državniška modrost, ako uže niso hoteli začeti sprave istočasno za vse narode, bila bi zahtevala, da bi bili pričeli pri najšibkejših in najbolj zanemarjenih in stiskanih narodih, oziroma njih, po raznih deželah razkosanih oddelkih. In če niso pričeli brzo za punktacijami po takih potrebah, pričakovali bi bili slovanski narodi, da ista vlada predloži državnemu zboru pred vsem predlogo, vsled kateie naj bi se vsak narod v skupnosti organizoval v zaščiščanje svoje narodnosti in svojega jezika. Če ne uže poprej, bila je prilika sedaj zato, ko je nemška levica naznanila, da ponovi svoj jezikovni načrt v osrednjem zastopu. Da se to ni zgodilo, kaže o največi nedoslednosti, vsled katere naj še nadalje trpe slovanski narodi pod gospodstvom in terorizmom različnih deželnih samouprav. Doslednost je še posebe zahtevala ravno od sedanje osrednje vlade, da bi bila nadaljevala reševanje narodnostnega vprašanja, ko se jej je potrebno zdelo spravljenje na Češkem. Se ve da si je osrednja vlada obtežila delo s tem, da je začela spravo samo med dvema narodnostima, in to celo v jedni sami deželi; a vladina dolžnost je bila, da bi bila začela spravo z vsemi narodi, torej po vseh deželah, in ustava sama bi jej bila pri tem največa pomočnica, katera po smislu stvarij zahteva rešitev narodnostnega in jezikovnega vprašanja potom državnega zbora za vse narode jednako. Pri tej rešitvi bi ne bilo potreba izpremembe ustave, torej bi se narodna jednakopravnost izvršila s preprosto večino, kakor bi se mogla izvršiti sedaj predložena volilna reforma. Dokler bode osrednja vlada sama voljna poslušati gospodovalne stranke ; dokler bode hotela sama ostajati pri sedanji mogočnosti; dokler bode hrepenela, da se dejanski ali cel6 zakonito uvede nemščina kot državni jezik ; dokler bode ugajala centralistom, vsporedno pa vladala s pomočjo centralističnih, bolje, germanizatorskih levičarjev in avtonomistiških klubov: — dotlej ni nade, da bi se rešilo narodnostno in jezikovno vprašanje, in če se reši, zgodi se to napačno, ne v smislu ustave. Namesto zakonske predloge o narodnostnem in jezikovnem vprašanju izdelala je osrednja vlada načrt za volilno reformo; ta načrt v pogledu na narodnostne boje nikakor ne odstrani dosedanjih težav, pač pa zaplete tudi slov. narode v še veče borbe. Volilna reforma, kakoršno podaje vlada, ne okrepi ustavnega življenja v smislu ugodnega in plodovitega parlamentarnega delovanja. Kajti naj izpremena značaja strank ali pojedinih zastopnikov še toliko oslabi ali zatre narodnostno in jezikovno vprašanje, vedno ostane med slovanskimi narodi toliko narodne zavesti, da bodo poštevali isto vprašanje tudi ob volitvah in se bodo v takem smislu tudi pripravljali na volitve. V državni zbor bi vstopili po volilni reformi izvoljeni poslanci z istim mišljenjem in stremljenjem, kakor doslej, in to bi provzročevalo jednako neplodno delovanje, kakoršno provzročuje dosedanje nerešenje narodnostnega vprašanja. Zastopniki delavcev, naj se uže imenujejo tako ali takč, bi iz istih vzrokov ne dosegli tega, česar so delavske mase potrebne. Torej tudi delavsko vprašanje zahteva, vsaj v Avstriji, najprej rešenja narodnostnega in jezikovnega vprašanja. Ako bi se avstrijski delavci ne zavajali po socijalnih in drugovrstnih „kratijah", ako ne bi imeli židovski agitatorji pri tem svoje roke, bili bi uže davno v svoj program postavili — za avstrijske razmere — v prvo vrsto rešitev narodnostnega in jezikovnega vprašanja. S tem bi bili vplivali na vlado in parlament, da bi se vendar lotila te rešitve, in bi bila jedna sila več, ki bi pospeševala to rešitev. Stvar je preprosto ta: noben parlament ne more vspešno in s potrebno moralno odgovornostjo delovati, ako in dokler so v njem stranke, katere so zaradi narodnostnih vprašanj v hudem navskrižju in borbah. Uže zaradi tega vzroka samega ima Gladstone večno zaslugo ne le za Irce, ampak tudi za angleško zakono-davstvo, da hoče rešiti kot jedno glavnih vprašanj — narodnostno irsko vprašanje. Letos so pruski Poljaki proti večini nemškega naroda odločili, da je prodrla skupna vlada s posebno vojaško predlogo. Ako bi ne bilo poljskega vprašanja v Veliki Nemčiji, glasovali bi bili nemški Poljaki stvarno, torej s takih stališč, kakor večina nemškega naroda. V parlamente ne spadajo narodnostna vprašanja; to se pravi, ondi se morajo narodnostna vprašanja jeden-lcrat za vselej rešiti tako, da potem vsak narod s pomočjo posebnega juristiškega organa rešuje sam svoje kulturne zadeve, ki se dostajajo strogo narodnosti in jezika. V Avstriji n. pr. spada narodnostno in jezikovno vprašanje jedino v državni zbor, ker se dostaje jednako vseh narodov, in v ta zbor le toliko, da sklene s preprosto večino zakon za vstvarjenje juristiških organov aH nacijonalno-avtonomistiških zastopov, po jednega za vsak narod v skupnosti. Po vstvarjenih teh organih odpade iz osrednjega parlamenta narodnostno in jezikovno vpra- šanje za vselej. Še le tako se morejo potem voliti poslanci, ki so brez skrbi za narodnost in jezik svojega naroda; še le potem morejo ti Zastopniki misliti na zaresne javne interese, katere običajno zagovarjajo liberalne in konservativne ter obojim sorodne stranke. Do takega parlamenta pa v Avstriji niso še dospeli, in dokler se jim ne posreči to, bode vedno le vlada mogočna, ravno toliko pa ves parlament onemogel. Zato tudi sedanja volilna reforma ne privede do pravega parlamentarizma, in to toliko manj, kolikor bolj bi se stvari zapletle po izpremenjenju barev ali značajev po-jedinih poslancev in strank. Obče, zares obče volilno pravo bi privedlo poprej do cilja; ker pa se tega ne moremo nadejati, dokler se daje gospodovalnim strankam veljava, moramo želeti, da se vsekakor izvrši poprej narodnostno in jezikovno vprašanje, nego pa kaka polovičarska volilna reforma. Sedanje gospodovalne stranke odobrujejo le take izpre-mene volilnega reda, katere bi jim puščale dosedanje neizpremenjeno gospodstvo. To so pokazali ravno sedaj v klubu nemške levice, v poljskem „Kolu" in v taboru konservativcev. Narodnostno in jezikovno vprašanje pa tudi v deželne zastope ne spada; to je pri dosedanjem terorizmu večin nad manjšinami drugih narodnostij tako jasno in toliko izkušeno, da ui treba slovanskim narodom nikakih pojasnil. Zato se moremo toliko bolj čuditi Slovanom, kateri tu in tam tudi v narodnostnem pogledu zahtevajo razširjenje deželnih avtonomij; to se pravi, gospodstvo razglašati z jedne strani, in slovanske oddelke, ki so tu pa tam v manjšinah, pokopavati z druge strani. Iz deželnih zborov je treba vsa narodnostna in jezikovna vprašanja načelno odstraniti ravno tako, kakor iz državnega zbora. Potem še le ima v Avstriji smisel in pomen stremljenje za razširjenjem deželnih samouprav, prej pa nikakor ne. Zato je prava pot do doseženja zgodovinskih državnih prav tudi le tam, kjer se zahteva in hoče urediti najprej narodnostno in jezikovno vprašanje pri pomešanih narodnostih. Na to pa pozabljajo naši slovanski deželni avtonomisti. Ti so sedaj zaslepljeni, da hočejo v pogledu na volilno reformo doseči zopet pravo, vsled katerega bi z nova volili poslance v drž. zbor potom deželnih zborov. Tu bi prišli Slovani raznih dežel iz dežja pod kap, ravno vsled tega, da ni še rešeno narodnostno in jezikovno vprašanje. Ni po vsem tem niti jednega odločilnega vzroka, ki bi ne silil najprej na rešitev narodnostnega in jezikovnega vprašanja. Še le potem bi delili svoje stranke na zares liberalne in konservativne in njim sorodne; še le potem bi dobilo tudi delavsko vprašanje pravo moč, in obče, dejanski obče volilno pravo bi ne škodovalo ne državi, ne narodom, pač pa bi se napravile primerne korekture med stanovi, sosebno med kapitalom in delom. Še le po izvršenem narodnostnem in jezikovnem vprašanju bi dobilo tudi neskrčeno obče volilno pravo moč; oživeli bi zanemarjeni stanovi, sosebno v množicah, in s tem bi se okrepilo primerno ustavno življenje. Tudi delavskim masam se kaže največi dobiček v taktiki, vsled katere naj bi se narodnostno in jezikovno vprašanje rešilo najprej, in to istočasno potom drž. zbora jednako za vse narode,in torej v taktiki, vsled katere bi se isto vprašanje izbacnilo za vselej ne le iz centralnega parlamenta, ampak tudi iz vseh deželnih zborov. Do istega cilja bi vedlo tudi obče volilno pravo; ali to bi moralo biti neskrčeno; vendar pa se kaže cilj za interese vseh narodov in državljanov primerniši v tem, da se izvrši najprej narodnostno in jezikovno vprašanje, in se še le po tej izvršitvi stremi za občim, neskrčenim volilnim pravom. Nov dokaz gospodovalnosti. Grofu Taaffeju se je primerno zdelo, da je pri otvorjenju sedanjega zasedanja nepričakovano predložil državni zbornici poslancev vladno predlogo o volilnem preustrojenju. Po tej volilni reformi bi ostalo dosedanje število državnih poslancev neizpremenjeno, ostalo bi pri zastopstvu veleposestva in trgovinskih zbornic do cela vse pri starem, in le za občine in mesta bi se vsled povečane svobode število volilcev pomnožilo za kaka dva milijona glasov. Ti glasovi bi izpremenili nekoliko značaj ali barvo poslancev, in bi vsled tega izgubila dosedanja kapitalistiška stranka in pa poljska frakcija razmerno največ sedežev. Ta mesta bi zasedli nekoliko zastopniki delavcev ali v obče nižih množic, potem zastopniki češkega naroda, največ v Moravi, in naposled bi utegnili vsaj gališki Rusi pridobiti nekaj poslancev več. — O namerah grofa Taaffeja nočemo tukaj nič ugibati ; dovolj, da je grof Schonborn izjavil se v državnem zboru, da vlada ni imela namena, kakor si bodi slabiti nemške narodnosti ; zajedno je glasilo grofa Kalno-ky-ja povedalo, da volilna reforma hoče med drugim oslabiti nacijonalne in državnopravne stranke. To in pa, da so sedaj Poljaki toliko mogočni, daje vsekakor po-mišljati, in nas opominja k največi opreznosti, da ne zabredemo v preveliki optimizem, katerega se toliko radi oprijemljejo ravno tlačeni, torej pri sedanjem polo-ženju, sosebno mali slovanski narodi. Sama po sebi kaže vladna predloga znaten napredek, dasi je daleko od dejstev, katera glede na volilno pravo se kažejo po dragih državah, sosebno pa v Franciji in Nemčiji. Še večega pomena bi bila taka reforma v narodnostno jednotni državi ali pa tudi v našem cesarstvu, ako bi bili narodi po specifičnem ustrojenju dovolj zaščiščani v svoji na rodnosti in svojem jeziku. Pomenljiva ostane pa vladna predloga vsekakor sosebno zaradi tega, ker bi oslabila nekoliko Združeno nemško levico in pa poljsko frakcijo. Ta lastnost volilne reforme bi bila več vredna, nego vse drugo, kar je združeno ž njo. Kajti poleg Hohenvvartovcev so nemški levičarji in Poljaki v tostranski polovini cesarstva največ krivi, da slovanski narodi ne pridejo ne le clo uživanja svojih državnih prav, ampak niti ne do narodne jednakopravnosti, v kateri je vključeno mnogo manj, nego v raznih historičnih, pravih. Ako je grof Taaffe zaresno mislil na uvedenje po njem predložene volilne reforme, moral je uže naprej pripraviti se na huda nasprotstva, na neobičajne boje z glavnimi klubi državne zbornice poslancev, tu pred vsem z nemško levico in poljsko frakcijo. V resnici glasila nemške levice se vedejo ob pred-loženju volilne reforme, kakor da bi bila izgubila razum in pamet. V prvem trenotku so izlivala žolč na grofa Taaffeja, potem so nemško levico z drzno lažjo istovetila ali identifikovala z vsem nemškim narodom cesarstva; vsled tega so slikala opasnost državi, ako bi izgubila ona najboljši, najmočnejši in najzvestejši element, kakoršen je po tem slikanju v nemškem življii; nato so rotila Poljake, naj bi vendar z nemško lev;co vred odločno uprli se volilni reformi, in naposled kličejo Madjare na pomoč ter zajedno opominjajo celo trozvezo, češ, da izgubi najboljše stebre, ako' obvelja Taaffejeva predloga. Poljaki s svoje strani, dasi dobivajo moč in ves nimbus od vlade in občega položenja, vendar so to pot odločno uprli se osrednji vladi; povod se ve da je najsebičniši, ker hočejo obdržati svoje gospod-stvo nad gališkimi Rusi in se boje, da bi ti tudi le nekoliko zastopnikov več poslali v drž. zbor. Ko bi namesto ruskih zastopnikov prišlo toliko židovskih v državni zbor, bi se poljska frakcija pomirila; tako pa ostane nasprotnica volilni reformi, dokler grof Taaffe ne izpremeni svoje predloge v smislu, da se ne oslabi gospodstvo Poljakov nad JVlalorusi. No, nemška menčesterska stranka in poljska frakcija kažeti stalno jeden in isti značaj absolutnega go-spodstva, in najhujši absolutizem ima še vedno več srca za pravo, nego pa ti dve glavni gospodovalni stranki cislitavski. Ne le pri volilni reformi, ampak pri vsaki nameri, s katero bi se podelilo nekoliko prava drugim narodnostim in slojem, ste ti dve stranki največi nasprotnici. Obe ste do skrajne mere sebični, obe delujeti pod pretvezo zaščiščanja svojih narodnostij ; obema pa je jedino do gospodstva. Tudi Hohenvvartovci so sosebno po češkem vele-posestvu v navskrižju z drugimi sloji in sosebno pa s pravim urejenjem in utrjenjem narodov ; vendar je gospodstvo nemške levice in poljske frakcije hujše, nego nasprofstvo vsakatere druge stranke. Ravno na poljsko frakcijo, nemško levico in klub konservativcev pa se opira grof Taaffe; zato je jako čudno, da se je on odločil za predlogo, katera vsaj nekoliko more in mora oslabiti nemško levico in poljsko frakcijo. Ako bi se pa ta predloga izpremenila v smislu teh dveh strank, izgubi svoj pomen za državo, sosebno pa za male slov. narode. Ako hočejo v cislitavski polovini dejanskega zboljšanja položenja narodov in med narodi, morajo pokazati toliko moči, da vržejo ali oslabe Združeno nemško levico in poljsko frakcijo; dokler nimajo1 take moči ali prav za prav volje za tako oslabljenje, ne bode boljše. Poljska frakcija sosebno je barometer cislitavskega položenja: dokler ostane ta mogočna in v vladnih milostih, ostane sistem bistveno neizpremenjen ; da, vladno vedenje nasproti poljski frakciji ostane barometer, po katerem utegneš vsak hip spoznati vreme poleg notranje tudi zunanje politike. In zato se pokaže tudi sedaj ob predloženju volilne reforme, ne le kak veter vleče pri vladi grofa Taaffeja, ampak tudi še na viših mestih. Gospodovalne stranke so nesreča za državo in narode; zato je le iskreno želeti, naj bi tu mišljeni barometer pokazal kmalu na vreme, ugodno jednako državi in narodom. Volilna reforma. Vlada je predožila 19. okt. t. 1. državni zbornici nasledni zakonski načrt: Člen I. Po § 9. državnozborskega volilnega reda z dne 2. aprila 1883 v obliki zakona z dnč4. oktobra 1882 se uvrščajo kot § 9 a), § 9 b), § 9 c) in § 9 d) naslednje določbe: § 9 a). Bazven tistih oseb, katere imajo volilno pravico po določbah § 9. državnozborskega volilnega reda v obliki zakona z dne 4. oktobra 1882, jo imajo v volilnem razredu mest in kmet- skih občin tudi tisti avstrijski državljani, kateri, izpolnivši ohci določbe za volilno opravičenost (§ 9, odstavek 1): 1. so bili v vojni, oziroma imajo pravico, nositi vojno svetinjo ali. pa so v smislu zakona z dne 19. aprila 1872 zadabili certifikat kot dosluženi podčastniki ; ■ • 2. ali pa morejo dokazati potrebno naobraženost (§ 9, b), kakor tudi to, da so pravočasno in v redu zadostili, naborni dolžnosti § 9, c); izjeme so določene v prej imenovanih paragrafih, a dotičniki morajo izpolniti tudi vse druge v zakonu (§ 9 b) navedena uslovja. Dotičniki, ki imajo v smislu teh paragrafov volilno pravico, jo izvršujejo v tistih občinah, kjer stanujejo. § 9,b). Potrebno naobraženost dokaže ta, ki izkaže, da zna čitati in pisati r jednem deželnem jeziku, navadnem v kakem kraljestvu ali v kaki deželi, zastopani v državnem zboru. Ta dokaz je pa tu li podan, če dotična osoba izkaže, da je dovršila v smislu zakona z dne 14. maja 1869 ljudsko šolo, ali če doprinese odhodno spričevalo kake javne ljudske šole, ali take, ki ima pravico javnosti, v katerem spričevalu je glede čitanja in pisanja izkazan red „zadostno". Ta dokaz nadomesti spričevalo meščanske šole ali v obče spričevalo šole, ki je viša, kot ljudska šola. Če kdo ne more svoje naobraženosti dokazati na ta način, ima pravico, storiti to drugače, s tem namreč, da po gotovem vzorcu vpričo posebne komisije pravilno spiše prošnjo za pripoznanje volilne pravice. V to komisijo naj se pokliče občinski predstojnik (župan) dotične občine, h kateri spada bivališče tistega, ki zahteva volilno pravico, ali po županu imenovani namestnik, vodja kake ljudske šole in po županu izbran, pisanja zmožen občan. Ako se preveri komisija, da je do-tičnik, ki zahteva volilno pravico, zmožen pisanja in čitanja, mora mu izdati potrdilo, da se je dotični dan pred dotično komisijo podvrgel skušnji, ki je izkazala, da zna čitati in pisati. To potrdilo je kot izkazilo naobraženosti veljavno tudi za kasnejše volitve. Naobraženosti ni treba dokazati tem, ki so bili uže v starosti potrebni za obiskovanje šole, še predno je stopil v veljavo zakon z dne 14. maja 1869. § 9, c). Dokaz, da je kdo v redu in pravočasno zadostil naborni dolžnosti, se izvrši s potrdilom vojaškega, oziroma političnega oblastva. Tega dokaza so oproščeni vsi ti, ki so bili uže v starosti, ko je treba iti na nabor, še predno je zadobil veljavo vojaški zakon 7. dne 5. decembra 1868. § 9, d). Drugim v § 9, a), št. 2 omenjenim določbam zadošča ta, ki je pred razpisom volitev šest mesecev prebival v volilnem okraju ter a) plačuje kak državni neposredi davek, ne da bi imel volilno pravico po § 9 ; b) izkaže z delavskimi ali službenimi bukvicami, oziroma z drugo uradno ali uradoma potrjeno listino, da stalno deluje v svojem poklicu. Člen II. Državnozborskega volilnega reda §§ 19, 27 in 42, kakor se sedaj glase, se razveljavijo ter se imajo glasiti: § 19. Državnimi poslanci morejo biti voljeni v vseh v drž. zboru zastopanih deželah tisti moški, ki so vsaj tri leta avstrijski državljani, ki so zvršili 30. leto starosti ter imajo v jedni teh dežel ali vo- lilno pravico (§§ 9, 9 a, 9 b, 9 c, 9 d) ali smejo voliti v deželni zbor. § 27. Cim se je po rešitvi reklamacij popravil zapisek volilcev-veleposestnikov (najviše obdavčenih posestnikov) in mestnih volilcev, izdati je treba za volitev poslancev dotičniin volilcem legitimacije, in sicer jih izdajo načelniki dežel volilcem velikega posestva, mestnim volilcem pa predstojniki volilcem neposredno predpostavljenih državnih političnih oblastev. Na legitimacijah morajo biti zabeležene tekoče številke volilnega zapisnika, kraj in dan volitve ter ura začetka volitve, kakor ura kedaj se zaključi glasovanje. Na legitimacijah veleposestniških volilcev mora biti zapisano tudi ime opravičenčevo. Ako ima v razred mest uvrščen kraj voliti v kraju, ki leži v drugem političnem okraju, doposlati je treba zapiske volilcev načelniku političnega oblastva, pod kateri spada volilni kraj, in ta ima glede kraja in časa naznaniti, kar treba za izpolnjenje legitimacij. V mestih z lastnimi štatuti sme se izdajanje legitimacij naročiti občinskemu predstojniku. Veleposestniškim, v deželi bivajočim volilcem je treba legitimacije doposlati; tiste, ki žive izven dežele, pozvati je treba v uradnem listu, naj pridejo po legitimacije. Mestnim volilcem je treba legitimacije dostaviti v stanovanja ; dostavljanje se lahko naroči občinskemu predstojništvu. Vrhu tega je treba volilce na način, kije v dotičnem kraju navaden, pozvati, naj pridejo osobno po legitimacije, ako bi jih iz katerega koli vzroka 24 ur pred volitvijo še ne imeli. § 42. Neposredno, predno se začne glasovanje, se mora volilna komisija preveriti, da je nabiralnica glasovnic prazna. Glasovanje se začne s tem, da oddajo člani komisije svojo glasovnice. Potem začnejo volilci oddajati glasovnice. Predsednik volilno komisije prevzame od volilca glasovnico, katero je bil zložil volilec, jo dene v nabiralnico in pazi, da kdo ne odda več glasovnic. Vsak volilec mora pri oddaji glasovnice pokazati svojo legitimacijo Člen III. Po § 52. državnozborskega volilnega reda je kot § 52, a) uvrstiti naslednjo določbo : § 52, a) V mestih, uvrščenih v mestne volilne okraje, smejo politična oblastva določiti več volilnih lokalov ter po abecednem redu odkazati volilcem, kje imajo voliti. V tem slučaju naj se za vsak volilni lokal določi posebna volilna komisija. Ravna se pri tem v smislu §§ 33, 51 in 52. Člen IV. Ta zakon stopi v veljavo, kedar se prvič razpišejo splošne volitve v državni zbor. Člen V. Mojemu ministru notranjih del je naročena izvršitev tega zakona. Отчего ? Mirt грустно, нотому что н теба л»блк>, II знаш : иолодостб цв^тувдуго твок Не потцадип. иолви коварное гоненве. За каждни св^тлни денв, илб сладкое мгновенће Слезами и тоекои заплаишв ти судвб-к. Mнt груетно . . . потому что весело теб4. Izvirnik. Iz poezij M. J. Lermontova. Zakaj ? Vzdihujem jaz zato, ker ljubim te, In vem : zorno cvetoče mladosti tvoj^ Dotakne se mi zlih jezikov strup ko- varen. Vsak sladek tren, vsak svetel dan ti bo varen : Za пјб grenkč solze osodi zaplatiš. Vzdihujem jaz . . . za to, ker ti se veseliš. C. Закаи ? Вздвиучвм ла ва то, кер лкбим тл, Ин в!;м : зорно цв4тжча младости tbomi Дотакне са ми злнх ћлзмков струп ко- варен, Всак сладек трен, всак св'ћтел дан ти бж неварен: За in« гренке солја осждл заплатиш. Вздихугсм лз . . . за то, кер тн сд весе- лиш. Ламурскги. Boljih dana zora zori Hrvat iz sna diže celo; Koga jad i robstvo mori, Taj se lako bori smjelo; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Planu boj za prava sveta, Za slobodu otačbine, Neka pane zloba kleta, A pravica neka sine; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Hrvatska je krvca tekla Za krst častni i slobodu, Otačbina priezir stekla, Dar lije robstvo njenom rodu; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Otačbini s divne glave Odniješe krunu sjajnu, Raztrgoše vienac slave, Na sudbu je svrgli vajnu; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj ! Hrv atska pjesma. Padoše nam silni divi, Slavni Zrinjski-Frankopani, Sokolovi mnogi sivi, Izabrani, Bogom dani; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Domovine na braniku Mnoga klonu duša jaka, Kad je htjede nevjerniku Iz grabežnih otet šaka; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Otačbino naša divna, Oj Hrvatska, zemlja mila! Ti se tješi — ta i kivna Carigradska pala sila — Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Mi potomci predja slavnih Stope čemo sliedit njine, Branit svetost prava davnih I slobodu otačbine; Sanak minu, planu boj, Hi vat mora biti svoj ! Starčeviču, Strosmajeru Bila vječna čast i slava, Rad'mo njinom po primjeru, Nek nas vodi „stranka prava"; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Čistom sviešču, jednim ciljem, Ustaj, rode, slavski sive, Cielog tvoga kraja diljem Nek sloboda sveta sine; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Na podloži svoga prava, Po kom moraš svoj več biti, Upri složno, pa če Slava Nad Hrvatskom vječno bditi; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Močna, velja, sjedinjena, Uz svog kralja viek če viti, Hrvatska nam obljubljena — Dom naš sveti, ponositi — Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Sanak minu, bojak planu, Al ne puškom ni handžarom, Hrvatska se svijest ganu, Pa po pravu svetom, starom Iste slobod, — cio dom, Hrvat bit če svoj na svom! Napried, rode, sad je vrieme, Da zadatak svoj izvršiš, Da sa sebe skineš breme, I da težke lance skršiš; Sanak minu, planu boj, Hrvat mora biti svoj! Dalmatinski Hrvat. Imao si liepi stan, Pa te odtjerali, Tvoju staju konju su Ponosnome dali. IVI a g a r c u, On se tovi--a tebe Cieli danak muce, On je ohol--- terete Nek magare vuče! Kada kuči dodjete Pa te Ijosnu batinom Njemu sieno daju — - Sred debele kože, Tebi bace uvelih Da ti hrana lakše ta Grančica u staju! Probaviti može. Sve strpljivo podnašaš I prigibaš siju, Još im ruku poljubiš, Kad te grozno biju! Konj mi vozi gospodu Samo odabranu, Ti se trudiš oslabljen Po najžarčem danu. Slobod' traži, nesrečo, Pod nebeskom kapom — — —- — Zahman rieči--rodjen si, Da umreš pod štaponi! It. Katalinič-Jeretov. O da hoče ... Več života nema, nema, Jošte treba snieg da pane O da hoče zametati Stare jade, stare rane! O da hoče sad za vazda Neslogu nam zametati, Da se ono staro doba Naše slave nama vrati... O da hoče zametati Staru mržnju, zatiranje, Da nam jednom ostvare se One naše sladke sanje.... Mi bismo tad postavili Spomen krasni na grob jada, Vjenčavali divno, divno Svježim viencem naših nada . Sve je tiho — zaniemilo, Životu ni traga nema, Doskora če zemlju pustu Pokrit bieli snieg posvema . , Pa kad sunce pramaljetno Zemlju jadnu grijat' stane. O da starih naših jada A sa sniegom ponestane ... O da hoče pokrit jade, Stare rane, stare boli, Da več svane novo doba Koje Hrvat žudi toli! Milan H. По племенп mu братва, зто знаелЂ: Наука учптЂ насв, a не б4да! КакЂ д-ћтп все легко мн забиваемг, Какг жизнб мн нерадостнан всћмт. намг шла. И проблескамп свЂтднхг днеи гордимсл, Славлнскуго ми впдимг славу вб нпхђ. И другт, иредЂ другомг блесками кичимса, Еш,е не видл слабостеи своихђ. И золота славлнскаго ве ц-бнимЂ — В1јДБ надо же трудитвсл длл него — И золотуго мишуру 1ш јгЈппггб : ТакЂ добвемсл счастл своего ? ! Оиасности намв ужв не угражаготг II наша жизнб на в-кки спасена ? Намг наши „славн" вђ сонг не погружагота, И лсно впдимђ ми д^а всегда ? И сигбхЂ враго†глаза намг открнваетЂ, И впдимђ : держатг масг вг> свопхђ когтлхђ, Сонливостб наша бнстро нзчезаетг, И видимђ мвт враговг вђ своихђ врагахг ? И дни народо†nam. теперв ужв аснн, II твердо знаемг, куда пришли И кознп в1жовбм не опасннг: Какг тучи грамовна ужЂ ирошли? Славланству солнце счаствл ужг <ллетт>, И братскаа ужв царствуетЂ лгобовБ ? И брата умиленнни брагв лоб-заетг, II дружно ст> ншгб агћшптт, на д1;ло вновг ?! И вновг Христосх сердда намт, ублажаетг, И царствуетх у насг Его либовв, Умбг и сердце наше проникаетг, И болБше н-ктг враго†и н^тђ оковг ? ! Фр. Целесгит. Dobre voljice Neki je hrvatski pjesnik pjevao : „Našn mladež naša nada, tužnom rodu divan spas !", a svoju djecu je uzgojio tako, da mu je najstariji sin Deutsch-Liberaler, srednji Deutsch-Natioimler, naj- mladji vicepresidente della lega antislaca. * * * Neki je narodni zastupnik progovorio u šest sati večerom na prijateljskem sastanku zlate rieei: „Tko tudjim govori jezikom, i srce mu je tudje !", a kad je došao u sedam sati kudi, pozdravi dražestnu si ženičicu : „Griiss Gott, Schatzerl * * * Neki je urednik pisao pred par godina u svojem listu ovako : „Hrvati i Slovenci neka si traže ženu medju Hrvaticami i Slovenkami !", a taj se isti urednik oženio, pred nekoliko čedana, Talijan-kom te govori š njome njemački. Dr. d. pl. Butlisvoj. Чђмђ лгоди живш ? — Разсказт. Д4ва Толстого. — III. Убраласв Семенова жеиа рано. Дровг нарубила, водц цринесла, реблтг накормила, сама закусила и задумаласБ, когда хл^бн стзвитб : шлн'1; илн завтра ? Кракшка 6олб-шал осталасБ. „Если, думаетг, Семенг тамг поов^даетЂ, да много за ужиномт. не сзЉСтђ, на заврта хватитг хл£ба". Повертг1;ла, повргБла Матрена крагоху, дуиаетЂ: „не стаиу 1шнче хл46овђ ставнтв. Мукп и то всего на одни хл^бн осталосБ. Еце до плтници протлнемг". Убрала Матрена хлкбт. и с4ла у стола заилату на кржннну рубаху нзшитб. IIILen н думаетЂ Магрена про иужа, какЂ oin, будетт, овчпви на шубу иокуцатБ. ,Не обманулт. бш его овчинникђ. A то простг ужг оченв мои-то. Самт> викого не обмаветг, a его малое дитл проведетЂ. Восемв рублеи—денвгп не малиа. Можно хорошук) шубу собратБ. Хотб не дубленаа, a все шуба. Прошлуи знау какт. билисБ безг шуби! Ни на р'ћчку винти, нн куда. A вотђ пошелЂ со дрова, все на себл Zakaj so ljudje živi? Preložil M. P. — (Dalje.) III. Rano je podelala Semenova žena. Drva je nasekala, vodo prinesla, otroke nasitila, sama nekoliko po-večerjala ter se zamislila, kedaj bi zastavila kruh : sedaj ali jutri. Dober krajec hleba je še ostal. „Ako, misli si, Semen poobeduje tam, zvečer tak6 mnogo ne snč, za jutre pa zadoščuje kruha". Obračala in obračala je Matrena krajec in mislila: „ne stavim sedaj kruha. Vse moke je ostalo za nekoliko hlebov. Še do petka jo potegnemo." Spravila je sedaj kruh in sedla za mizo, da pri-šije zaplato na moževo srajco. Šiva Matrena in misli^ kako bode on kupoval ovčje kože za kožuh. „Da bi ga ne osleparil kožuhar. Preprost je zelo moj mož. Sam nikogar ne oslepari, a njega majhno dete zavede. Osem rabljev — to ni majhen denar. Možno je izbrati dober kožuh. Četudi neustrojen, vendar je kožuh. Prošlo zimo, kako smo bili brez kožuha! Ne na rečico ni bilo možno iti, ne nikamor. A sedaj je šel z doma, над&тв, Miri; и од1ш> нечего. He рано иошелт,. Пора бн ему. Ужг не загу;ш.п> лн соколнкђ-то мои ?" Толвко иодумала Матрена, васкршЉга ступенвкп на пкилБцк, кто-то вошелЂ. Воткнула Матрена иголку, вмшла вђ ct.ini. Видптг: вошлтг двое — Семенг и ст, нимђ мужик-б какоп-то, безг гааикп и вт. валенкахг. Сразу почулла Матрена духт. виннни отг мужа. Ну, думаетг, такт, и еетт.: загулллт.. Да какг увидЗша, что онг безг кафтана, вђ куртушкк вђ однои и не несетт, ннчего, a молчнгб, ужимаетса,— оборвалосв у Матренн сердце. Пролнлх, думаетг, денБгн, загулллг сг какимт.-нибудв непутевнмг, да и его еце ст, собои дрнвелг. Пропустнла пхђ Матрена вђ пзбу, сама вошла ; ви-дитт.: человккЂ чужои, молодои, худоцавнн, кафтаит. на нем-в вхнјн. Рубахи не видатв подђ кафтаном-в, шанкн и'ћтЋ. Какг вошелЂ, так'Б сталг, не шевелитсл и глазх не поднимаета. И думаетг Матрена: не добрни чело-в1жђ — боптсл. Насудпласв Матрена, отошла кгб цечп, глндптг, что огв ннхђ будетг. Снллт, Семент. шаику, с4лг на лавку, какт. добрнн. — Что-жђ, говоритг, Матрена, —со бери ужпнатв, что лп ? Пробурчала что-то себг1; додђ пост, Матрена. Какх стала у цечи — не шевелвнетса: то на одного, то на другого посжотритт. и толбко головои цокачпвает-б. Ви-дитђ Семенг что баба не вг себ^; да дфлатв нечего — какг будто не црпзгћчаетв, беретх за руку страннир;а. — Садисв, гоЕоритг, братг, ужинатв етанемт,. СЉг страннпкг на лавку. — Что-же, али не варила ? Взлло зло Матрену. — Варпла, да не про тебл. Tki и умг, л впжу, про-иплђ. Пошелт. за шубои, a безг кафтана пригаелг, да еде какого тб бродлгу голаго сх собоп ирлвелг. Штђ у менл про васв, пблнидб, ужина. — Будетг, Матрева! что безг толку-то лзнкомђ стрекотатв ? Tti епросп прежде: какои человЗжв... — Тн сказнван, куда денБГИ дквалг ? Пол^зђ Семсчгв вт> кафтанг, ввшулЂ бумажку, раз-вернулг. — Денвгн—вотт» oni, a Трофимовг не отдалт., зав-тра досулилса. Еш,е пуш,е взнло зло Матрену: шубн не кудплг, a пос.тћдшк кафтанЂ на какого-то голаго надЗагв, да к'Б себ"ћ привел'Б. Схватила со стола бумажку, понесла прлтатв, сама говоритЂ: — Нг1л"б у менл ужина. Вскхг пблницђ голнхђ не иакормншБ. — 9хђ, Матрена, подержи лзнкх-то. Прежде послу-inaii, что говорнтг... del vse nase, a jaz nimam kaj obleči. Rano ni šel, a čas bi mu bilo priti. A ni le pogledal v kozarec ljubček moj ?" Jedva je pomislila Matrena na to, zaškripale so stopnice pred durmi, nekdo je vstopil. Vtaknila je Matrena iglo ter stopila v vežo. Vidi: dva sta vstopila — Semen in ž njim neki kmet, brez kape in v valjanih čevljih. Nakrat je zavonjala Matrena pri možu duh po žganju. Nu, misli, tak6 tudi je : napil se je. A ko je zagledala, da je brez suknje, v samej jopici in ne nese ničesar ter se stiska in molči — krčilo se je Matreni srce. Zapil je denar, misli si, zapravil s kakim poha-jačem in ga še seboj privel. Pustila ju je Matrena v kočo, in tudi sama vstopila ; vidi: človek je tuj, mlad, suh, in suknja na njem je njih. Srajce ni videti pod suknjo in kape nima. Kakor je vstopil, tako je stal; ne gane se, in očij ne povzdigne. In misli Matrena: nepošteni človek — boji se. Nakremžila se je, šla k peči, čakala, kaj bode od njiju. . Snel je Semen kapo in sedel na klop. — Matrena, pravi, priuesi večerjo, kaj li ? Zagodrnjala je Matrena nekaj pred-se. Pri peči stoji, ne gane se: sedaj zrč na jednega, sedaj na drugega in maja z glavo. Vidi Semen, da žena ni pri volji; a kaj hoče — kakor da bi ne opazil, prime potnika za roko. — Sedi brat, pravi, večerjala bodeva. Sedel je potnik na klop. — Kaj, ali nisi kuhala? Matrena se je ujezila. — Kuhala sem, a ne zate. Zapil si, vidim, tudi pamet. Šel si po kožuh, a prišel brez suknje, in še nagega potepuha si privel seboj. Nimam večerje za vaju, pijanca. — Bode, Matrena! kaj nezmisli klepetaš ? Vprašaj poprej: kakošen človek. ... — Ti povej, kam si del denar? Segel je Semen v suknjo, izvlekel papirček in ga razvil. — Denar je tu, a Trofimov ni plačal, obečal je jutri. Še bolj se je razsrdila Matrena : kožuha ni kupil, a poslednjo suknjo je del na nekega nagega in ga pri-vedel seboj. Pograbila je z mize denar, nesla ga skrit in pravi: — Nimam večerje. Vseh golih pijancev ne nasitiš; — Oj, Matrena, drži jezik za zobmi. Poprej poslušaj, kaj govor<§. ... • — Наслушаешвсл ума отђ ПБЛнаго дурака. Не да-ромЂ не хогЉла за тебл, нваниду замуж'б идти: матушка miri; холстбг отдала—ти лролилг, пошелг шубу купит1> -пропнлг. Хочетт. Семен'б растолковатБ aceirli, что пропилт, онт, толбко двадцатБ коп1;екч,, хочетт. сказатв, гдг£ oirr, чело-в'1;ка нашелг; не даетт. ему Матрена слова вставитБ, откуда что беретсл, ло два слова вдругг говоритг. Что десатБ л^тђ тому назадх бмло, и то ломлнула. Говорнла, говорлла Матрена, нодскочила кђ Сеиелу, схватнда его за рукавт.. — Даваи поддевку-то mojo ; a то одла осталасв, и ту сб менл, слллг да на еебл лаперг. Даван смда, ко-лоиатгл лесг, лостр^лб тебл расшлби ! Сталгб слиматБ с% себл Семент. купавелку, рукавт, внвернулг; дернула баба, затрегцала на швахг куцавелка Схватила Матреил ноддевку, ла голову накннула и взл-ласг за древв Хотг1;ла унтл, да осталовлласБ: и сердде вг лел расходцлосв — хочетсл еи зло сорватв, л узлатБ хочетса, какол такол челов'1;к'б. IV. ОстаповнласБ Матрепа н говорпгБ: — Кабн добрни челов1;кгБ, такг голни би не бнлг, a то на немг u рубахн-то н1п"б ; кабн за добрБшп д^лааш пошелт, тн бн сказалЂ, откуда црлвелг цеголл такого. — Да л сказнваго тебгк: -лду, у часовлл спдитђ зтотђ разд"ћшли, затнлг совскмг. Ве ;г!;то в'ћдБ лаги-шомђ-то. НалесЂ менл ла пего Богб, a то бБ1 проластБ? Ну, какг 6бп'б ? Мало ли какш д-ћла блваитг ! Взллт., од'ћ.гб н привелг сгода. Утилш тн свое сердде. Гр'1;хгб Матрела. ПомиратБ будемг. Хогћла Матрела изруглутБел, да поглад^ла на стралвика п замолчала. Слдигб етрапликг, ле шевелБпетсл, какЂ с&тб ла краго лавкл. Рукн сложелн па кол^нлхђ, голова ла грудв опул^на. глазг ве раскрнваетг, н все морЈЦИтсл, какЂ будто дудгата его что. Замолчала Ма-трела. СемелЂ л говоригБ: — Матрепа, али вђ тев^ћ Бога нг£тг ? Услнхала зто слово Матреиа, взглллула егце ла страннлка, и вдругг сошло вг лел срдце. Отошла ола отђ дверн, подошла кгб печному углу, достала ужллатв. Иоставила чашку ва столг, наллла квасу, виложлла кра-1ошку цоследлнда. Подала ложг л ложкл. — Хл'1'.бамте что-лб, говорлтг. Подвлвул-б Семелг стралллка. — Прол^заи, говоритБ, молодецг. Нар^зал-б СемеаЂ хл^ба, накрошплЂ, л стали ужи-ватБ. A Матрена сћла обт, уголг стола, подперласБ рукол н гллдлтђ ла страллика. II жалко стало Матреи!; странника, н долгоблла ола его. II вдругт. ловесел^ДЂ страплпкг, переста.тб морцитвса, поднллг глаза ла Матрелу и улиблулсл. Поужилалл; убрала баба л стала сирашиватБ страллнка — Naučiš se pameti od pijanega tepca. Nisem zastonj marala se ne omožiti s teboj, pijancem : mati mi je dala platno — ti si je zapil, šel si kupovat kožuh — zapil. Hoče Semen ženi razkladati, da je zapil le dvajset kopejk, hoče povedati, kje je našel človeka, a ne da mu žena izgovoriti besede: če kaj zine, izgovori uže ona po dve besedi nakrat. Kar je bilo pred desetimi leti, tudi to je opomnila. Govorila, govorila je Matrena, skočila k Semenu in ga zgrabila za rokav. — Daj mi mojo jopico; jedina ta je ostala, tudi to si z mene slekel in na-se naprl. Daj sem pes, vrag te poberi! Začel je Semen slačiti jopico, obrnil rokav, žena je povlekla in popokali so šivi na jopici. Pograbila je Matrena jopico, vrgla jo čez glavo in pobrala jo proti durim. Hotela je oditi, a ustavila se je; in omečilo se jej je srce, hoče se jej jeza vleči, in zvedeti hoče, kdo je ta človek. IV. Ustavi se Matrena in pravi: — Ko bi bil pošten človek, ne bil bi tako gol, a na njem niti srajce ni; ko bi bil prav storil, povedal bi ti, odkod si privedel takega norca. — A pravim ti: grem, pri cerkvici sedi ta nagi človek, do cela zmrzel. Saj veš, da za nage ni čas sedaj. Nanese me k njemu Bog, a da bi ga pustil umreti ? Nu, kaj početi ? Kaj se še ne zgodi! Vzel, odel, in privedel sem ga semkaj. Pomiri svoje srce. Greh je Matrena. Pomirali bodemo. Hotela ga je Matrena ozmerjati, a pogledala je na potnika in obmolknila. Sedi potnik, ne gani se, odkar je sedel na konec klopi. Boke so zložene na kolenih, glava je mu povešena na prsi, očij ne odpira, zviva se, kakor bi ga dušilo kaj. Obmolknila je Matrena. Semen reče : — Matrena, ali ni v tebi Boga ? Slišala je Matrena to besedo, ozrla se še na potnika in nakrat se jej je omečilo srce. Sla je od durij, približala se pečnemu oglu in pripravila večerjo. Postavila je skledo na mizo, nalila kisle pijače (kvasu) in prinesla poslednji krajec. Podala je nož in žlice. — Vzamita kaj, pravi. Povlekel je Semen tujca. — Prisedi, pravi, mladenič. Narezal je Semen kruha, nadrobil in pričela sta večerjati. Matrena pa je sedla ob ogel mize, podprla se z roko in gledala na tujca. Začel se je smiliti tujec Matreni, in priljubil se jej je. In hipoma se je tujec razveselil, prenehal krčiti se, uprl oči v Matreno in se nasmehnil. Povečerjala sta; pospravila je žena in začela izpraševati tujca. — Да тн чеи будешв? — Не здЗшнш a. —- Да какЂ же тбг на дорогу-то пополг ? ■— Нелвзл Mirfe сказатв. — Кто-жђ тебл обобралЂ ? — Мелл Богђ наказалг. — Такг голни н лежалЂ P — Такг п лежалг нагои, залерзалг. Увидалг менл СеменЂ, пожал^лг, снллх сб себл кафтан-в, на менл вадклг и велЉхЂ сшда прндти. A здгЈ;сб тш менл накормила, на-иоила, ножал^ла. СпасетЂ васт. Господб ! Встала Матрена, взлла сб окна рубаху старуго Се-менову, — ту самуго что платила, — нодала страннику нашла еше портки, подала. — На, вотђ ! л вижу, у тебл и рубахи-то irlvrr,. Од^нбсл, да ложисб, r;rfc нолгобптсл : на хорБ1, али на печБ. Снллђ странликЂ кафтанг. од^лђ рубаху и портки ц легт> на хори. Потушнла Матрена свктг, взлла кафтан-Б и полкзла кт, иужу. ПрнкрнласБ Матрена ковцошг кафтана, лежлтт. и не сцлтђ, все етранникг ен сг мнелеи ве идетв. КакЂ всцо-мнитг, что онт. иос.тјздвкло краишку по1јлх, и ла заврта нг1јтђ хлг£ба, какБ.всиомнитЂ, что рубаху п иорткп отдала, так'б скучно еи станетг ; a вспомнитђ какх опг улмбнулсл, е взнграетг вђ неи сердце. Долго не сиала Матрена. и слмшнтт. — Семевт. тоже не спитђ, кафталт. иа себл тацитЂ. — Семенг! — A! — Х.г1;6'б-то iioc.iiijuiin ucluir, a л не ставнла. На-заврта не знаго, какт> битв. Нешто у кумгл МаланБИ ио-лрошу. -— Живн будем'в И сб1тб1 будемг,. Полежала баба, цомолчала. — A человЗжг, впдно, хорошШ; толбко онт. не ска-знваетг про себл. — Должно нелвзл. — Семг ? — А! — Мн-то даемг, да что жг намЂ лпкто пе даетг ? Не зналг Семенг, что сказатв. Говорлтч.: „будеп. толковатБ-то". Поветрлулсл и засвулг. (Продолжеше будетг). — Odkod pa si ? — Nisem domačin. — A kako si na poti obnemogel ? — Ne morem reči. — Ali te je kdo oplenil ? — Bog me je kaznoval. — Tako gol si ležal? — Tako gol in zmrzoval. Zagledal me je Semen, vsmilil se me, slekel suknjo, oblekel jo meni in mi velel semkaj priti. A tukaj si me ti nasitila, napojila, vsmilila se. Reši vas Gospod! Vstala je Matrena, vzela z okna staro Semenovo srajco — jedino, katero je plačala — podala jo tujcu; našla je še svitice in mu jih dala. — Na, glej! vidim, da niti srajce nimaš. Odeni se, in lezi kamor ti je drago : na klop ali na peč. Slekel je potnik suknjo, oblekel srajco in svitice in legel na klop. Ugasila je Matrena luč, vzela suknjo in šla k možu. Pokrila se je Matrena s koncem suknje, leži in ne spi, tujec jej ne gre iz misli. Ko se spomni, da je pojedel poslednji krajec in da za jutri ni kruha; ko se spomni, da mu je dala srajco in svitice. tedaj jej prihaja tesno; a ko se spomni, kako se je nasmehnil, vzradosti se jej srce. Dolgo ni spala Matrena in sliši — Semen tudi ne spi ter vleče suknjo na-se. — Semen! — A! — Poslednji kruh smo pojedli, a jaz ga nisem zastavila. Za jutri ne vem, kako bode. Nekaj poprosim kumo Malanijo. —• Živi bomo in siti bomo. Ležala je žena in obmolknila. — A človek, kakor se vidi, je pošten ; jedino da o sebi nič ne govori ? — Gotovo ne sme. — Sem? — A! — Mi dajemo, zakaj pa nam nikdor nič ne daje ? Ni vedel Semen, kaj reči. Pravi: „bomo govorili o tem". Obrnil se je 111 zaspal. (Dalje pride). Značaj narodnoga junaka u južnih Slovjena. Študija*) po narodnim pjesmama. „Indoevropski narodi", veli glasoviti Stur, (o narod. pismih a povestech plemen slovanskych v Praze 1853. p. 1.) „izrazuju svaki na svoju ono, što koji u *) Med razpravami, ki so nam došle na „književni oglas" od začetka t. 1., bila je ta poleg drugih pohvaljena. Op. ured. sebi sakriva, ili za čim mu se duša zanosi. Indijanac pokazuje to ogromnim sgradama svojih hratnova, Per-sijanac svetim knjigama, Egipčanin piramidama, obe-liscimai neizmjernim otajstvenim labirintiina, Grk sjajnim kipovima, Rimljanin čarobnim slikama, Nijemac lijepom glasbom; Slovjeni pak izlili su svoju dušu i poletnu misao u bajne priče, uzvišene pjesne i veličanstvene spjevove". Poletni duh i bujna mašta Slovjena nije se dala sputati tvrdim kamenom masivnih umjetnosti, niti se podala svim zanosom u bajno carstvo glasbe, več se vinula do vilinskih dvorova poezije, gdje je razvila svu svoju snagu, sav prelestni čar, da zanese dušo i um čovječji. To je polje umnoga djelovanja Slovjena, u ko-jem su stekli lovor vijenaci u kojem su nad krilili ostale umne rodove kruglje zemaljske. Pjesma pozdravlja Slovjena, kad prvi put ugleda svjetlo svijeta, pjesma ga prati na pir kao i u boj, pjesma mu kliče poslednji: „S Bogom", poslednji: „Slava"! Slovjen pjeva u veselju i u tuzi, u sreči i bijedi — i pjesma ga tješi, pjesma ga hrabri, da ne klone, da ne sdvoji, več, da ostane vjeran svome Bogu i rodu! Sav svoj život, sve svoje misli, da, sama sebe stavio je Slovjen u pjesmu. Je li onda čudo, ako je ta pjesnui čarobna i bajna kao ljetna noč, zanosila i uzvišena kao svod nebeški, jasna kao sunčane zrake, a naravna i mila kao tihi romon potočiča u zelenu lugu ? Je li čudo, ako se svijet zadivio nasladjujuči se krasnim narodnim pjesmama južnih Slovjena, kad su ove prvoni ugledale svjetlo početkom našega vijeka? Je li čudo, što je Jakov Grimm pisao (Gottinger gelehrte Anzeigen 1826.), da če se „za volju ovih pjesama učiti slovjenski (slavisch) jezik", te gaje i oholi Nijemac Goethe nčio? Ne! nije to ništa čudnovato, dapače naravno i nuždno, kao i to, da se diviš nježnoni pijevu slavujevu ili veličanstvenu izhodu sunca. Pjesma ta, koja je ogledalo narodne duše, koja je svjetlo, koje razpisuje i najskrajniju tamu narodnog srdca, ta nas pjesma uči poznavati narod, njegove misli i čuvstva, njegovu samosvijest, junačko srdee i nježnu slovjensku c:ud. Južni su Slovjeni čitavih pet vijekova u uzkom dodiru, da, večini dijelom i podanici turški, kakovo dakle čudo, ako se junačka pjesma razvila do svoga savr-šenstva, kad je neprestano bilo lijepoga gradiva, sjajnih junačkih čina, a slovjenska se vila nije dala sputati u gvozdene okove, jer je „slobodna i svome glasu slijedi". Nije zaostala ni lirska poezija (ženske pjesme), koja nam riše domači obiteljski i zadružni život, a koja se odlikuje vanrednom nježnosti, Ijepotom i milinjem, du-bokim mislima u pregnantnim izrekama, i vrlo često nenadanom pointom. Ali nam je mimoiči ovaj dio našeg narodnoga pjesničtva (u koliko ne seže u naš predmet), da uzmogneno što više govoriti o predmetu, što nam ga daju na ruke junačke pjesme, ili, da se točnije izrazimo, o slici koju nam daje narodna poezija južnih Slovjena o junaku. I. Slovjeni su narod golubinje čudi, pitonu i krotki, nisu »apadači na tudja prava, ali svoje ljube, i brane do poslednje kapi krvi. Vjera im je najdragocjenija ostavština otaca, a sloboda najplemenitije blago na ovom svijetu. Za vjeru i slobodu dati če svoj imetak, svoju krv, svoj život. Odatle silni junaci, ona neumrla ljudska djela, što no ih opijeva narodna pjesma. Za krst i slobodu, za bijedna i nevoljna, za pravo i zakon bore se junaci i umiru. Oni umiru, ali ideja ostaje pobjednica, a neprijateij osramočen: jasan dokaz, da če jednom po-bjediti i ideja, istina i pravda, jer Bog, taj otac istine i pravde, živi i ostaje. Da sam umjetnik slikar, evo kako bih prikazao junaka na osnovu narodne poezije: Pomislite si krasnu oranicu, na kojoj je zrelo klasje oborilo glave od silne teži ne obilnog ploda. Ovu uzda-nicu našega seljaka, ovo jedino vrelo njegovoga prihoda, ovaj plod, koji je on svojim znojem zalijevao, zapali mu eno okrutna ruka Turčina, i tmasti se dim nadvi nad oranicu i osjeni nevoljne mladice i djevojke, što no leže povezanih ruku naopako pokraj zlobne Turadi. Nu eno na drugoj strani oranice žestoke borbe : orija-ški div sa plemenitim mačem odbija bijesne nasrtaje tnrske. On je sam, Turadi na stotine — ali se plaše njegova pogleda iz kojega sijevaju munje, njegova mača, koji nosi plamen, i njegova sjajna čela, na kojem čitaš: „Za krst i slobodu!" Iza njeg eno bijedne i nevoljne raje, koja gola i odrpana kleca na koljena i sklopljenih ruku moli Boga, da pomogne junaka, da odbije nasrtaje i da nju spasi. U to se zarumeni iztok, sunce se rodi, i pošalje zlatne svoje trake na bojište, da razprši liiaglu^ paru i tmasti dim, da donese utjehu i pobjedu junaku i raji. Da! junak je bolni vapaj, neflmoljivi prosvjed ne-voljnih i bijednih; junak je angjeo osvetnik vjere i slo-bode; junak je žarka strijela, koja pali i ubija sve, kamo segne; junak je zvijezda danica, znak bolje, sretnije budučnosti! Tražio sam u narodnim pjesmama rečenicu, koja bi vam podala najbolju karakteristiku narodnoga junaka, koja bi nam u malo riječi izrazila sav njegov bitak, či-tavu dušu u najjasnijem svjetlu. Naše je skromno mni-jenje, da smo je našli i to baš u onoj tako jednostavnoj i tako popularnoj izreči, koju možemo čitati gotovo na svakoj stranici narodnih pjesama. Ta komu nije znana ona glasovita : „Ne bojim se ni koga do Boga" ! (Vuk : Narod, pj III. 1. itd. itd.) Težko če se koja druga re-čenica nači, iz koje bih mogao tako jasno čitati i poučiti junakov rad, misli i čuvstva, kao što mogu iz ove. Ovo je junakov alfa i ornega, njegov prvi uzklik i po-sljednji uzdah. To je u jednoj izreči najjače, najjasnije, najpregnantije izražen njegov značaj, njegova duša, njegovo životno načelo, prema kojemu on udešuje sav svoj rad, sve misli i čuvstva, a od kojega ne odustaje nikada, niti popušta za dlaku. Zvanje naime i uzvišena zadača junaka jest: valjano se služiti svojim junačtvom i ne dopustiti, da ga tko nadvlada. Ovomu odgovara navedeni princip : „Ne boji se junak ni koga," bori se sa svakim i upotrebljava sve svoje sile i sposobnosti, da nadvlada protivnika, dok nikada ne popusta, a nekmoli bježi — a sve zato, jer se „ne boji ni koga". Ipak — on se boji Boga! Eto vam jamstva, da če junak zadovoljiti i drugome za-litjevu: da če se „valjano" služiti svojim junačtvom, jer se boji — „Boga". Eto svjetla u njegovu dušu, koje razpršuje tamu i grozota, koja proizlazi iz prvoga di-jela rečenice. Straha i trepeta, koji se rodio iz prvoga dijela, strave i užasa pred čovjekom — koji nikome ne popusta, a sa svakim se bori — nestaje, a pred nama se javlja čarobna slika plemenitoga pobornika za svetinje i pravo. Boji se junak Boga, jer se osječa čovjekom, ali samo čovjekom. Znade, da ima njetko visi, koji je i nad njime, od kojega je sve, a koji je cilj i blaženstvo njegovoga života. Osječa, da je stvoren od Njega i za Njega. Osječa, da Mu valja zato da služi, da upotrebi sve svoje sile i sposobnosti, da proširi, ojači i otvrdi Njegovu slavu. Nestaje tako pojma slavohlepnoga vojnika, užasnoga okrutnika, sebičnoga razbojnika, a pred našim očima zasjaji mila slika plemenitoga kršča-nina, koji poznaje svoje dužnosti prema Bogu, sebi i bližnjemu. Junak živi i radi, da zadovolji svirn svojim duž-nostima. Nu njegovu Bogu se ruga nevjernik, njegova vjera je potištena, on sam strada u robstvu kao i njegov bljižuji. Eto obsežnoga polja za njegovo djelovanje. On če uložiti sve svoje sile, svoje srce, svoj um, da i svoj život, da izvojšti Bogu Njegovu čast, vjeri dostojno štovanje, a bližnjemu sretnije i bolje stanje-Cilj mu je dakle: slava Bogu, vjeri i domovini. Da taj uzvišeni cilj poluči, upotrebit če svaki momenat, svaku sgodu kao pojedinački motiv svoga djelovanja; odatle eto raznih motiva, prema raznim prilikama, u koje dodje sgodimice. Kakav če biti u svom djelovanju, opet nam kaže princip : „Ne bojim se ni koga". Nuždno slijede odatle sva njegova svojstva: hrabrost i odvažnost, kao i silna jakost i uztrajnost; vanredna energija, kao i junačka nepokolebivost. Ali opet: on „se boji Boga", on je krščanin. Eto nam opet jamstva, da če i u svom djelovanju ostati vjeran svome načelu, da če se i u največoj strasti sje-titi, da je dijete Onoga, koji je došao, da naviješta mir a ne rat, koji je sama ljubav, koja ne mrzi nikoga. Evo nam vjerne slike, koju nam podaje princip : „Ne bojim se ni koga do Boga!" Da vidimo, da li ovaku podaju i narodne južnoslovjeuske pjesme. (Dalje pride.) Ruska narodna muzika na Najznamenitiša zbora, baveča se z rusko narodno muziko, sta zbora : g. Slavjanskega v Moskvi in g. Ar-hangeljskega v Petrogradu. "Lanskega leta pa je darovita pevica, gospa Papric-Linjeva, odrinola v Ameriko š svojim zborom, da bi tudi v Novem svetu uznali o ruski narodni niuziki. Ta slavna domoljubkinja ruska je dala mnogo koncertov v raznih velikih amerikanskih mestih. Požinjala (žela) je veliko slavo, kjer koli je nastopala s svojim zborom. Ta slava se je raznesla po vsem svetu, dosegla je tudi njeno domovino, kjer so nekateri veliki listi prinašali obširna, jako pohvalna poročila o koncertih gospe Linjeve. Celo naravno je torej, da je odbor vsesvetovne razstave v Cikagi povabil znamenito rusko pevico z njenim zborom kot predstaviteljico ruske narodne pesmi na razstavi. Gospa Linjeva je pritrdila na povabilo, tembolj, ker stajo dva prva poznavatelja ruske narodne pesmi, gg. Melgunov i Lysenko nagovarjala, da bi prevzela si to veliko, pa vendar le posililo jej zadačo. Tako je meseca maja gospa Linjeva podpisala v Cikagi dogovor, po kojem jej je muzikalni odbor na razstavi dozvolil odločeno čislo koncertov a capella i s spremljevanjem razstavine godbe. Takih koncertov bilo je po poročilu „Nov. Vr." 6 i vršili so se od 5. do 13. junija. Čitatelji „Slov. Sveta" se morebiti ne bodo hudovali name, ako jim priobčim v kratkem vsporede teh koncertov. A capella pel je zbor gospe Linjeve naslednje pesmi: sesvetovni razstavi v Cikagi. „Ko.il славенг", „Херувимскан", „Да нсиравитса", „Сватни Боже", „Отче нашг", „Ночка", „Утица", „Лу-чина", „Сбни", „Ви ухнемг", „Ои у Лузн", „Внпзђ по матушк^", „Не б&ш мгбги", „Поздно вечеромт, сид4ла", „Oii на горн", „Он у садочку", „Топђ мои гречаниики", „Черна гречка", „Bo лузвлхЂ", „Oii и не гораздг", „Ои зиати", „Ген не днвупте". Naslednje komade je pa spremljala tudi razstavina godba pod vodstvom g. Glavača, oficijalnega predstavitelja ruske muzike v Cikagi: „Еолв славенг", „Дћвтаи хорт," iz opere „Евгенш Он^гинг", „Слава" iz „Ховашцпнм" i „Геи не дивуите" g. Lusenki. Samo godba bez pevskega zbora svirala je pa te plese : „Fest ouverture 1812" Čajkavskega, „Вскнзг стеиеи" Bo-rodina, „Камаринскал* Glinke, „ИванЂ Грозннц" Ru-benštejna, „Overture-3 русскихт. мелодш" Balakirjeva, „Казачекг" Dargomyžskega, „Влеил длл струнаго кон-церта" i „Capriccio italian" Čajkovskega, „ouverture" iz „Русдана и Лгодмилн", „Polonaise" Čajkovskega, „Трјумфалвннн маршг" Glazunova, sestavljeni osobito za razstavo v Čikagi. Strokovnjakom muzike sploh i poznavateljem ruske muzike v posebnosti še pristavimo, da je „Херовимокал" pela se po napevu simonovskem, a Да ншравитсл" — po napevu bortjanskem. Vsak bezpristrasten sodnik mora reči, da je podbor pies odboren, odličen i umel ; da taka bogata zbirka istinito prelepih pesnij, kakor duhovnih, tako i posvetnih zares more predstaviti rusko narodno i duhovno muzo v oni svetlobi, v koji je po pravici smelo pričakovati jo vsesvetovno občinstvo i sozemljaki gospe Linjeve ž njenim pevskim zborom. Da je prvo istinito ocenilo lepoto ruske muzike i vrlo umetnost ruskih pevcev, o tem nam svedoči novinarstvo amerikausko, odkliknivše se o ruskem penju nenavadno pohvalno i navdušeno. Po malosti prostora privedemo samo dva odziva. —Od 11. junija, pravi „Chicago Tribune", celi teden gospodovala je na razstavi ruska mu-zika. Narodne ruske pesmi zamenile so Šumana. Zbor gospe Linjeve, predstavljavši rusko narodno muziko, je prelepo urejen, je jako zanimiv i poučen. On sestaje iz pevcev od narave bogato nadarjenih, koji so po rodu menda vsi kmečkega stana. Zbor poje skrbno izvež-bauo ; vendar pa se je gospe Liujevi posrečilo, da so mu ostale vse te prvine, s kojimi najbolj miče lepota neumetnega, čisto narodnega penja (petja). Ženski glasi i glasi treh fantov odlikujejo se z izvirnim, pa mičnim tembrom, moški glasovi so pa vrli, posebno basi so nizki, globoki in zvočni. V „Musical Courier" pa tako pišejo o ruski narodni muziki: Ženske predstavile so na razstavi mnogo vzorov svojega truda, svojega dela. Med temi vzori je najbolj znameniti mičen zbor gospe Linjeve; kajti dokazal je zares čudno silo, umetnost i izvirnost te darovi te ruske artistke (igralke). Ženske morejo po pravici gizdati s z njenim vspe-hom i oddati jej prvenstvo na vseh svojih zmagah na razstavi. Če rečemo, da v petju zbora nismo zapazili ni najmanjše pogrešnosti v ritmu, v muzikalni lepoti tona ali v intonaciji, dasi je zbor pel ves čas brez vsa- kega spremljanja, si čitatelj pač more živo predočiti, kako je bilo zares prelepo zborovo petje. Zborovo petje prešinjalo je globoko čutje, prešinjala je je poetična koncepcija narodne ideje... V teh pesnili razkriva se cela nova okrajina muzike, katera kipi od nedolžne svežesti i čistote ima glavno silo v nepokvarjenem narodnem duhu i slogu, doslej še ucelevših od umetnosti... Ali mi, Amerikanci, ne moremo posneti, če tudi samo tisočui del teh svetlih barev, naši narodni muziki ? Ali pri nas narodna muza ne razpolaga z neobjetnimi ravninami, z našim Kavkazem, z našimi velikanskimi lesovi, z globokimi i prostranimi jezeri, z isto mešanico ras, z našim Krimom? Zakaj bi neki med nami ne našel se tak umetnik, koji uzrl bi v tem obširnem carstvu glasov i zvokov nekaj domačega, nekaj sorodnega, koji nam da novo harmonijo, nove melodije i postane ame-rikanski Liszt, Dvorak, Chopin, Čajkovskij... Ta novi umetuik-artist bode idealizoval negritjanske melodije, meksikanske plese, kanadske popotne pesme ali indijske vojne himne i tako vstvari zares amerikausko narodno rapsodijo". Glede zemljakov gospe Linjeve ž njenim pevskim zborom pa dopisnik „Nov. Vr." opazuje jako žalostno javljenje: „Теперв, какт. miiI; непр1нтно, a дол-женг заигћтитБ, что не bcIijit, руссктгв „интелигентаагв", слмшашшгаг руссше концерти вђ Чикаго, понравилисв нашп русша народнма пбсни. Зто, вдрочемг не столв важно"... Da, da! če to ni važno, je pa vsaj žalostno, da med bistvenimi svojstvi rn nipy no liimdi, голому рубаха. stvo delilo med druge gospodarje. Vse to ni imelo večega vspeha za to ministerstvo sedaj snuje razširjenje svvjih „ferm", umnožava njih število, da se tako dobi „razsadnik" p einenske živine. — „Severni Vestnik'1 ima novo razpravo znanega pisatelja L. N. gr. Tolstega: „He д1дате". V njej polemizuje grof Tolstoj proti E. Zoli, kateri je priporočal kot zdravilno sredstvo v socijal-nein življenju — delavnost. Tolstoj pravi, zakaj bi delali? — Za znanost? — Učenjaki pobijajo drug drugega, kakor n. pr. prirodo-slovci, idejalisti, filozofi. Pozitivisti ne priznavajo spirituvalistov in njih učenja. Za to je prišel Tolstoj nekako do učenja kitajskega filozofa Loadse, ki uči, da se „Tao", t. j. vrlina in resnica doseza ne delanjem. Ali ne bi bilo bolje, da je T. ostal pri evangeliju in slavil njegove svete resnice, kakor je to delal preje? — E. Dm. Naryškin, jeden iz staroznamenitih boljarov, odlikuje se uže dolgo vrsto let s svojo požrtvovalnostjo za prosvetne svrhe ter je nedavno dobil iskreno pohvalo svojega carja. L. 1870. požrtvo-val je 250 tis. r., da so na obresti osnovali v Tambovu pripravnico za ljudske učitelje. Po tem je pridal k tej glavnici še 150 tisoč r. kot pokrovitelj tega zavoda, in tambovske možke gimnazije in realke, skrbel je mnogo let za dijake prav po očetovski ; zasnoval podporno društvo in konvikt, za kateri je žrtvoval novih 100 tis. r. in obljubil še vsako leto posebno podporo. V blagi skrbi za narodno omiko sezidal je v Tambovu obširno poslopje za javno knjižnico in „nar. čitanja", izprosil si je dovoljenje za društvo, ki prireja taka predavanja v Tambovu in po celi Tamb. guberniji. Namenjena so ta predavanja za najšire občinstvo; pa se jcmljo predmeti ali moralni pouk, ali literatura, poljudno izložena po posamičnih pisateljih, ali praktična vprašanja občega napredka. V obče naj omenimo tu, da se taka in podobna predavanja v Rusiji širijo vedno bolj, in da razumništvo, možko in žensko, rado žrtvuje čas in denar za blago svrho vsestranske omike ruskega naroda v kristijanskem duhu. C. OGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele : Shod volilcev v Dekanih. Državni poslanec g. dr. Mat. Laginja sklical je svoje volilce koperskega okraja dne 19. t. m. v Dekane, da bi jim poročal o politiškem položaju in o svojem delovanju v državnem zboru. Udeležitev volilcev je bila mnogobrojna in sicer od strani duhovščine, posvetnega naobraženstva, kakor preprostega naroda. Sprejeli so pa tudi svojega poslauca kaj sijajno. Pozdravil ga je pred zborom predsednik sklicevalnega odbora, g. župnik-dekan Kompare. G. poslanec razjasnil je kriv čno osnovo zbornice po- slancev, vsled tega trpi v prvi vrsti kmetski stan. Uvidela je tudi vlada potrebo preosnove volilnega reda. Govornik se nadeja, da doživi Istra boljših časov toliko v narodnem, kolikor v gospodarstvenem obziru. Pri proračunu našel je g. poslanec, da ni res, da bi bila istrska pokrajina pasivna. Vlada trosi za druge deže'e, kar pa trosi za pokrajino, je pokrajini večkrat v škodo. Priviligovana so mesta, dežela pa trpi. Poslanec želi, da se v prid in v zboljšanje razmer kmetskih občin koperskega okraja razdeli sodni okraj ko-perski. Slikal je krivično osnovo mitnic in zemljiščno-odvezne zaklade, katero breme bi se moglo odpraviti. Kakor znano, imata poslanca Laginja in Spinčič veliko zaslugo, da se na to stran bremena zlajšajo istrskim kmetom. Da pa vlada zanemarja pokrajino istrsko in Dalmacijo, uvidel je celo poslanec Plener, ter se o svojem času potegnil za-njo. Dotikajoč se narodnosti in vere, želi dr. Laginja zboljšanje verskih zadev in odpravo narodnosti pogubnega sedanjega sistema. Tolmači tudi vzrok, zakaj se naslanja njegova stranka v državnem zboru na Mladočehe, namreč najbolj zato, ker so energični. Konečno izjavlja govornik, da je njegov ideal zjedinjenje hrvatskega in slovenskega naroda na Primorskem, za vresničenje katerega ne pozna nobene nevarnosti. Na interpelacijo, kako se ima vesti proti novemu domobranskemu načrtu, izjavil je, da bode glasoval proti njemu, ker bi isti utegnil še pomnožiti davke. — Na drugo interpelacijo o njegovih mislih glede izjemnega stanja v Pragi, omenil je, da, ako bode kedaj glasoval za kojo vladino naredbo, za to prav gotovo ne bode. Istotako obsoja tudi volilno preosnovo kot nepopolno. — Zbor je potem izrekel naslednjo zaupnico: „Volilci koperskega okraja izrekajo na volilnem shodu v Dekanih dne 19. okt. svojemu državnemu poslancu g. dr. Matku Laginji svoje popolno in neomejeno zaupanje, zahvaljujoč se mu od srca za sedanje njegovo neumorno delovanje". Zatem je g dekan Kompare priporočal poslancu, da se vstrajno potegne za versko narodno šolo, in shod je sklenil to resolucijo: „Volilni shod, zbran v Dekanih dne 19. okt. 1893., popolnoma odobrava delovanje svojih poslancev in poživlja vlado, naj se ozira na predloge in sovete naših zastopnikov za poboljšanje^našega narodno-političnega in gospodarskega stanja v Istri". Trst. Razpisana je bila dopolnilna volitev za jednega poslanca tudi v 3. okraju slovenske okolice. Slovenski kandidat g. Vatovec je bil izvoljen z veliko večino glasov. Narodne množice so dolgo zavajali, da bi prešle v tabor itali-janašev, vendar niso dosegli neplemenitega namena. Sedaj je v Trž. dež. zboru, oziroma sovetu 5 slov. zastopnikov, namesto 6. Iz mesta ni nobenega. V narodnostnem pogledu so „konservativci", uže pokazali, da grejo ista pota, kakor italijanski radikalci. Občili zbor „Sloge". „Sloga", politično društvo goriških Slovencev imelo je dne 12. t. m. svoj občni zbor v Gorici. Odborovo poročilo povdarja posebno neumorno delovanje odborovo za osnovanje in razširjanje osnovnih slovenskih šol v Gorici. Lani začela je „Sloga" sprejemati tudi dečke v svoje zavode, z novim šolskim letom pa so se osnovne šole razširile za jeden razred. „Sloga" ima sedaj te-le zavode v Gorici: mešan razred, ki obsega 2. šolsko leto in otroški vrt, dalje v drugi zgradbi dva dekliška razreda, jeden mešan in jeden deški razred in otroški vrt. Skupno pohaja razrede okroglo 300 dečkov in deklic, otroška vrta pa 100 otrok. — Odbor je ob priliki 50. leta škofo-vanja sv. Očeta izročil pismeno svojo čestitko papežu v roke knezonadškofu goriškemu, kateri jo je o svojem obisku v Rimu izročil sv. Očetu. — Nadalje omenja poročilo važnost trgovinske in obrtne zbornice tudi v narodnem pogledu, zbok česar deluje odbor na to, da zruši tudi to italijansko trdnjavo, in to se z nekoliko odločnostjo utegne posrečiti, kajti lani uže propadli so slovenski kandidatje le za kakih 30 glasov. Poročilo naglaša vašnost slovenskih osnovnih šol. „Sloga" vodi borbo za slov. osnovne šole uže dalje časa v imenu zasebnikov. Pred 2 letoma je rešil dež. šolski sovet te prošnje deloma ugodno, ker je dovolil za sedaj dvorazrednico, katera naj bi se v potrebi razširila na štirirazrednico. Proti tej rešitvi pritožil se je na ministerstvo mestni sovet, ker mu je bilo preveč, pritožila pa se je tudi „Sloga", ker ji je bilo premalo. Ministerstvo je odredilo, da se z nova doženejo uradni podatki, na temelju katerih naj šolske oblasti sklepajo z nova o prošnji. Te podatke bi bilo moralo postavno po-verjenstvo sestaviti uže do 15. septembra, toda mestna šolska oblast ga do danes še ni sklicala k delovanju. Odbor na-merja zbok tega ne ozirajoč se na prejšnjo rešitev, predložiti v kratkem novo prošnjo. — Konečno omenja poročilo porotnih sodišč, v katerih sede kljabu ogromni večini slovenskega prebivalstva skoro izključno italijanski porotniki, kateri uže vsled svoje mržnje do slovenskega naroda ne morejo soditi nepristranski obtoženca Slovenca. Odbor „Slogin" odposlal je zategadel okrožnico na župaustva, s prošnjo, da mu dopošljejo točno sestavljene prvotne imenike porotnikov. Ia blagajniškega poročila razvidimo, da je imelo politično društvo „Sloga" v prošlem letu dohodkov 166 gld. 90 kr, stroškov pa 164 gld. Gotovine ima koncem septembra meseca 219 gld. 81 kr. Račun za šole in otroške vrte pa nam kaže dohodkov 4857 gld. 28 kr., med katerimi se nahaja podpora družbe sv. Cirila in Metoda v znesku 1100 gld., vladina podpora otroškemu vrtu 300 gld. in radodarni doneski dobrotnikov 2493 gld. 94 kr. Stroškov bilo je za šolske zavode 4421'19 gld. Stan imenja kaže gotovine 2158-76 gld., ali 18.62 gld. več nego lani. Za dObo od 1. oktobra 1893 do 30. sept. 1894 izkazuje proračun 4500 gld. potrebščin in baš toliko stroškov. Pri posamičnih nasovetih predlaga predsednik g. dr. A. Gregorčič resolucijo, po kateri se prosi vlada, da se izvede zveza Tržaškega pristanišča s severjem po železnici, ki naj bi šla mimo Gorice na Koroško in postranska črta iz Soške doline po Baski dolini v Bohinj ali pa po Idrijski dolini v Škofijo Loko. Ta resolucija se vsprejme soglasno. Zatem predlaga tajnik g. And. Gaberšček tri resolucije. Prva omenja, da je sprejel občni zbor na »znanje z opravičeno nejevoljo poročilo o zavlačevanju zade/e glede slovenskih osnovnih šol v Gorici. Ako je c. kr. |M. sovet Goriški ustanovil laško šolo v Podgori za 125Ј5?Ијапоу, ki prebivajo tamkaj kot delavci od danes de^jutri.^si ni postavnega števila otrok, marveč v 3. letu obstanka te sole le nekaj nad 30 in med temi je več otrok iz Italije doma — bile bi šolske oblastnije uže davno morale poskrbeti za slovenske šole v Gorici, kjer le v 5 naših razredov zahaja nad 300 otrSk. Občni zbor izraža nadalje željo, da bi se ustanovila v Gorici večerna nadaljevalna šola za slovenske obrtne učence, kakoršna je italijanska. Zato se nalaga prihodnjemu odboru, da pod& utemeljene prošnje v tej zadevi okrajnim šolskim sovetom v Gorici, Sežani in Tolminu. V drugi resoluciji se odobruje odborov korak glede porotnih sodišč in protestuje se svečano proti postopanju državnega pravdništva, ki toži Slovence pri okrajnem sodišču Goriškem in Tržaškem v italijanskem jeziku ter se zahteva odprava te nezakonitosti. V tretji resoluciji protestuje odbor odločno proti neprestanemu obrekovanju Slovencev od strani nasprotnikov, češ, da Slovenci smo „surov narod z živinsko naravo in divjaškim nagonom", kakor se je drznil dr. Marani izreči celo v javni seji mestnega starešinstva. Vse tri resolucije so bile vsprejete soglasno.— Ko- nečno je poročal dr. A. Gregorčič o zunanjem i notranjem politiškem položaju. Govoril je o trozvezi, o zboljšnjočih se razmerah z Busijo, o izjemnem stanju v Pragi, katero ne more odobravati noben Slovan, dalje o premembi volilnega reda in o predlogi za prenstrojitev deželne brambe. Proti izjemnemu stanju sta govorila še gg. dr. Rojic in dr. Tonkli, na kar je sprejel zbor soglasno to-le resolucijo : „Občni zbor sprejema z odobravanjem na znanje poročilo g. državnega poslanca o zunanjem in notranjem političnem položaju in še posebe o stališču, katero so zavzeli slovenski poslanci nasproti izjemnemu stanju v Pragi in okolici, kakor pač jedino more storiti poslanec, ki ima slovansko srce; prosi ga tudi, naj glasuje za vsako predlogo, ki bi razširila volilno pravico". Pri volitvi novega odbora je bil z vsklikom soglasno zopet voljen predsednikom dr. Ant. Gregorčič; odbor je, z majhno izpremembo, sestavljen iz prejšnjih odbornikov. Pri resoluciji o železnicah, katero je predložil dr. Gregorčič, vidimo^da je občni zbor prezrl črto, ki naj bi vedla iz Gorice po Čepovanski dolini dalje, kakor je to nasoveto-valo pred leti kat. pol. društvo Čepovansko, kateremu je tedaj predsedoval č. g. župnik Blaž Grča. Črto čez Čepovan so poštevali kot strategično važno, v trgovinskem pogledu pa, ker bi bila mnogo kilometrov krajša, nego vsaka druga. Strossniayrjevo zahvalno pismo Parčič - u. Preč. g. dr. Ante Parčič, kanonik pri sv. Jeronimu v Rimu, poznan veščak v staroslovenščini, kateri je priredil najnoveje izdanje glagolskega misala, poslal je jeden iztis te knjige s posebnim pismom vladiki Strossmayrju. Ta pa je odgovoril z naslednjim lepim pismom: „Častni moj gospod! Hvala Vam lepa na glagolskem misalu, kateri sem baš sprejel. Želel bi imeti vsaj desetero teh svetih knjig, a nisem za časa znal, kam moram obrniti se v to svrho. — Sedaj mi je drago doznati, da se po milosti sv. rimske Stolice pripravlja drugo izdanje, od katerega, prosim Vas v naprej, izvolite zame zadržati 10 iztisov, katere plačam takoj, ko jih dobim. Prav imate, da se visoki želji in odredbi sv. rimske Stolice radi odzivate, kajti to je prva in sveta dolžnost vsakega duhovnika, a izven tega je ta stvar sama ob sebi naši cerkvi in našemu svečenstvu jako potrebna in koristna. Kar me pa posebno veseli, je to, da je sv. rimska Stolica v svoji modrosti in pravičnosti odbila od sebe vse nerazborite in pogostoma zlobne napade, katerih smoter je bil uničiti naše sv. knjige in zatreti vsak sled v službi božji. Z vzvišeno odloko in namero sv. rimske Stolice prestala pa je za vselej doba, o kateri so trdili ljudje, ki jim ni bilo mnogo do cerkve in vere same, da bi bil baš staroslovenski jezik v zapadni službi pri Slovanih protiven jedinstvu sv. cerkve Božje, in moje čvrsto uverjenje je, da, ako bi tekom časa postalo verojetno po darovih in znakih Božje previdnosti, da bi se moglo dospeti do jedinstva v liturgiji sv. vere in cerkve s pomočjo staroslovenskega jezika, da bi tedaj sv. rimska Stolica po svetem bitju in svojem opredeljenju tudi potrdila s svojim svetim blagoslovom naš staroslovenski jezik in ga pretvorila v prid poravnanja in zjedinjenja dveh velikih cerkva. V to ime: Bog pomozi in blagoslovi!" b) ostali slovanski svet. Nadvojvoda Fran Ferdinand d'Este, ki je blizo jedno leto potoval okolo sveta, vrnil se je v domovino; pripeljal je seboj mnogo redkih znamenitostij iz vstočnih dežel, sosebno pa redkih in lepih eksemplarov iz živalstva. Skušnje in vtise popiše po svojih dnevnikih v posebni knjigi. Avstro-ogerski narodi, ki poštevajo v tem nadvojvodi bodočega vladarja, nadejajo se, da potovanje njegovo mu bode pomagalo pri velikem zvanju, in to na srečo narodom, kakor državi. Saj se je preveril, kako kažejo razni narodi posebna svojstva, in da jih je treba zaradi tega poštevati pri skupni kulturi človeštva. Avstro-ogerski narodi pa kažejo na to stran veliki svet na malim. Državni zbor. Pri otvorjenju je vlada predložila predlogo o izjemnem stanju v Pragi in okolici, Trutuovsko novelo, domobrambeni zakonski načrt, predlogo o volilni reformi. Tudi o zadrugah kmetijstva je vlada izročila posebne predloge. Volilna reforma je presenetila vse stranke, sosebno pa glavne klube drž. zbora. Ta predloga je zakrivila, da niso obračali doslej pozornosti pri razpravljenju izjemnega stanja Praškega, in da se niti ne zmenijo o globoko sezajo-čem domobrambenem načrtu. Moč kapitalistične stranke se je te dni zopet pokazala v njenih novinah; te sukajo večino nemškega naobraženstva, kakor je njim drago, in tako trpe v Avstriji obči državni in interesi narodov, kedar zagovarja požidjena kapitalistiška stranka svoje interese. Pod vplivom nemško židovskega novinarstva trpi bolj ali manj občinstvo vseh vrst in slojev. Pri pretresanju izjemnega stanja ni se oglasil noben zastopnik za vladno predlogo ; doslej jo je zagovarjal jedino pravosodni minister. Proti so bolj ali manj obširno, kritično in tudi rezko govorili poslanci Eim, (Nemec) Bareuther, dr. Slama, (dalm. hrv. zastop.) Biankini, dr. Lueger (češki veleposestnik), grof Kounic, češki posl. Pacak, dr. Herold, nemški antisemit Schneider in dr. Vašaty. Elegantno in naj-obsežniše je govoril posl. Eim ; med drugim je rekel: „V Češki ni nikakega prava, ni nikakega zakona, uikakega parlamenta, nikake uprave, nikake ustave; dejanski sestaje gola samovolja". Bareuther je rekel, da izjemno stanje je naperjeno proti narodnostnim težnjam in državljanski svobodi. Dr. Heilsberg se je izjavil v imenu nemške levice, da pričakuje vladnih dokazil. Biankini je povdarjal slovansko solidarnost; ne govori kot Hrvat, torej kot člen velike slovanske obitelji, ampak kot svoboden človek; pravi, da Slovani zagovarjajo obče pravo glasovanja; jedino to pravo odgovarja položaju Slovanov. Dr. Lueger pravi: „Jaz poznam odnošaje v Trstu, Istri, Gorici itd. ter izjavljam tukaj očitno in svobodno, da se podpirajo Italianissimi, a tlačijo .verni cesarju Slovenci in Hrvati". V govoru dr. Heroldovem je najznameniteje to, da je povedal, kakč je človeče zavajalo mladino v tajnem društvu „Omladina" k demonstracijam, potem pa ovajalo je pri policiji ; zavedena mladina se zapira, to človeče hodi svobodno okolo. Eimov in Heroldov govor sta napravila posebno globoke vtise. — V bodoče sporočimo več o teh govorih; dodamo, da vladna predloga o izjemnem stanju se je izročila posebnemu odseku 24 členov; med Jugoslovani je poslanec Klaič v tem odseku, in bode glasoval nasproti vladni predlogi. Trdijo, da bode v odseku 14 zoper in le 10 za vladno predlogo. Ako se ne sporazumejo levičarji in vlada, bode večina glasovala proti izjemnemu stanju, in v tem slučaju bi vlada razpustila državni zbor. Volilna reforma. Od 10. dne okt., ko je to reformo sam grof Taaffe naznanil zbornici poslancev, je bil ogenj v strehi nemške levice, poljskega „kola" in nekoliko tudi kluba konservativcev. Glavno glasilo nemške levice je prezrlo ves ta čas vsa druga aktuvalna vprašanja in vse dogodke teh dnij ter se je na prvem in drugih mestih stalno bavilo jedino z volilno reformo ter tožilo, kakor da bi se povračala doba Babilonske sužnosti. Nemška levica je začela .barantati nasproti vladi, in izjemno stanje Praško jej je dobro došlo. Tej stranki ni do načela, ampak do dobička, ki bi ga pridobila ob tej priliki. Poljsko „Kolo" pa se je izreklo, da za vladno predlogo bode le tedaj, ako se izpremcni takč, da bi bila Galicija izključena od nje. Naposled so se vse tri glavne stranke, torej tudi Hohenvartovci, zjedinili negativno proti predlogi, v smislu, da ne morejo sprejeti vladne predloge neizpremenjene. Grof Taafle in tndi predsednik zbornice poslancev sta bila šla k cesarju v Budiinpešt, in sta bila dolgo, vsak po sebe, v avdijenci, in 23. t. m. je grof Taafle v drž. zboru razglasil daljšo vladno izjavo, ponovivši trditev Schonbornovtf, da vlada z volilno reformo ne namerja škodovati ne nobenemu sloju, ne nikaki stranki, da pa ostane v glavnem pri svoji predlogi. Poslednjo je bila dolžna predložiti sama v interesu državnem, in sicer na pogledu na zunanje in notranje položenje, da se do časa zaprečijo opasnosti, ki bi drugače žugale od strani nižih množic, Poslednje, kolikor izpolnjujejo državljanske dolžnosti, morajo dobiti tudi svoja prava. Sicer pa da se drži vladna predloga v mejah sedanje ustave. Iz te važne izjave je spoznati, da najviši či-nitelji so se odločili za veliko izpremembo na korist širokim množicam. Videlo pa se bode še le pozneje, koliko se hoče vlada udati gospodovalnim glavnim strankam. Sedaj, 23. t. m., je prišlo do prvega čitanja vladne predloge, do drugega čitanja, kakor trdijo, pridejo še le čez jedno leto ali pa še pozneje. Dostavek. V izjavi grofa Taaffeja je tudi stavek, da vlada, če tudi ostane pri načelu o razširjenju volilnega prava, je vendar preverjena, da bode moči „prizanašati („Schonung") sedanjim razmeram politiškega posestvaV takem slučaju bi ne imeli slovanski narodi nikakega vzroka navduševati se za vladino voli no reformo, ker bi bistveno pokopalo to, kar bi mogla izpremeniti v narodnostnem pogledu. Mi torej kličemo: naprej rešitev narodnostnega in jezikovnega vprašanja in potem obče volilno pravo ali pa, v najugodnišem slučaju obče volilno pravo in v tem rešitev narodnostnega vprašanja. Avstrijski proračun. V prvi seji drž. zbornice poslancev predložil je finančni minister avstrijski državni proračun za leto 1894, iz katerega posnemamo naslednje glavne točke v primeru s proračunom za leto 1893. Proračunjeno je stroškov: za skupne zadeve 110,352.068 goldinarjev (več 2,955.294 gld. nego po finančnem zakonu za leto 1893); za ministerstvo notranjih poslov 21,912.201 gld. (-j- 850.748 gld.), za domobranstvo 20,012.382 gld. (-f 986.617 gld.), /.a uk in bogočastje 24.679.386 gld. (-f 643.326), za finančno ministerstvo 93Ј019.990 gld. (+ 1,185.412 gld.); za trgovinsko ministerstvo 115,108.880 gld. (manj 2,560.558 gld.); za poljedelsko minist. 16,170.733 gld. (manj 577.173 gld). Državni dolg znaša 158,328.038 gld. (več 4.574.120 gld.). Skupna potrebščina je 618,694.237 gld. (-f-8,304.031 gld.). Skupni dohodki znašajo: 619,104.779 gld. (-f- 6,594.159 gld.), med katerimi so uvrščeni dohodki ministerstva za uk in bogočastje z 6,259.342 gld. in poljedelskega ministerstva 13,561.259 gld. Proračun kaže prebitka v znesku 411,542 gld. Iz vsote, katera je odmerjena prosveti in bogočastju, po odbitku dohodkov za ta del, je razvidno, da so stroški na druge strani ogromni v primeri s stroški za prosveto in bogočastje. V dohodkih za uk in bogočastje z zneskom 6,259 342 gld. je obsežen izvestno velik znesek, sestavljen iz šolnine; koliko britkih ur iu skrbij prizadeva šolnina mnogim ubogim roditeljem! Davki v obče so hudi, a v šolnini je še poseben davek, in sedaj zlasti na srednjih učiliščih prehud. ' Narodopisno društvo českoslovansko osnuje se v Pragi. Dotična pravila je uže potrdilo ministerstvo notranjih poslov. Društvo bode imelo razne sekcije s posebnimi odbori in to: 1) za antropologijo, demografijo, statistiko in zemljepisje; 2.) za jezik, slovstvo in bibliografijo; 3.) za psihologijo in sociologijo ; 4.) za tvorno umetnost, glasbo, ples, in umetno rokodelstvo. Člani mtanovniki plačajo jeden- krat za vselej 200 gld., podporniki pa 20 gld. Dalje so častni in dopisujoči člani. — Ustanavljoči občni zbor bil je v Pragi v dan sv. Vaclava z naslednim dnevnim redom : 1.) Ustanovitev „Narodo-pisne společenosti českoslovanske" (poročevalec F. A. Šubert); 2.) Narodopisna razstava česko-slovanska v Pragi 1. 1895. in zanjo prijavljena gmotna sredstva (por. dr: Jaroslav Haasz); 3) Zbrani predmeti za narodnopisno razstavo češko - slovansko v Pragi 1. 1895, (poročevalec F. A. Šubert). Narodopisna razstava v Pragi 1. 1895. Priprave za to veliko razstavo so se uže danes toliko razširile med narodom, da se more trditi: ta razstava bode velik narodni praznik. Narod češki, moravski in sileški predstavljal bode tu samega sebe, a se spoznaval zopet v razstavi. Poleg tega sklenili so osnovati na dan sv. Vaclava zastopstva vseh narodopisnih odborov „osrednji narodopisni muzeum Češlcoslovonski v Pragi'1, in osnovala so „Narodopisno društvo češkoslovansko v Pragi". Društvo ima namen gojiti, podpirati in organizovati proučevanje naroda češkoslovanskega in to s prirejanjem narodopisnih razstav in podobnih izložeb v delokrogu podrejenih odborov. Glavni odbor „Narodnopisne razstave" je v ozki zvezi z novim društvom; vsaka pod-družnica si izvoli po dva zastopnika,- po katerih se vzdržuje zveza med obema narodopisnima društvoma. Za predsednika „Narodopisnega društva češkoslovanskega" izvoljen je dr. Jos. Reinsberg v Pragi, za podpredsednika konsistorijalni so-vetnik P. I. Wurm v Olomucu, za odbornike: V. I. Dušek, Jan Herain, dr. Jakubec, dr. Machal in dr. Matejka, poleg teh dva namestnika. V dokaz popolne saraostalnosti novega odbora ni izvoljen v odbor noben član glavnega narodopisnega odbora. — Za razstavo pričakuje se deželna podpora v znesku 60 tisoč gld. — Pokrajinski odbori pa se obvezujejo: 1.) Nabirati subvencije v svojih okrajih ter jih odpošiljati glavnemu fondu; 2) Pri nabiranju in nakupovanju narodopisnih predmetov postopati z največo opreznostjo in paziti na to, da ne nabira ali kupuje nihče za se, ampak za narodopisno razstavo in 3.) agitovati za subvencijski in poroštveni fond narodopisne razstave. Dalje se je sklenilo : 1.) Začeti takoj s pripravami za osnovanje osrednjega narodopisnega muzeja v Pragi; 2.) Naložiti okrajnim zastopstvom, mestnim in okrajnim muzejem, kakor tudi narodopisnim odborom v Češki ter narodopisnim odborom in muzejem v Moravskej in Sileziji nabiranje in nakupovanje narodopisnih predmetov za osrednji narodopisni muzej v Pragi; 3.) Povabiti tudi zasebnike, kateri imajo narodopisnih predmetov, da jih odstopijo proti mali odškodnini, ali jih podarijo narodopisnemu muzeju Praškemu, kateri ima ohraniti te predmete na večne čase lastnemu narodu v kulturni pouk ; 4.) Pričakuje se, da se spoji z mislijo narodopisnega muzeja ves narod češki, zbok česar jo bodo nravno in gmotno podpirale vse korporacije. Na vseučilišču Zagrebškem je bilo v prošlem poletnem semestru vpisanih 287 rednih in 55 izrednih, t. j. skupno 379 dijakov. Rednih je bilo: bogoslovcev 50, pravd-nikov 195, modroslovcev 42; izrednih je bilo bogoslovcev 41, pravdnikov 3, modroslovcev 10 in farmacevtov 38. Po zavičajnosti bilo je 289 slušateljev iz Hrvatske, 54 iz Slavonije, 10 iz Dalmacije, 11 iz Ogerske, 3 iz Istre, 4 iz Štajerske, 1 iz Bosne, 4 iz Srbije, 2 iz Bolgarske in 1 iz Črne Gore. — V letošnjem zimskem semestru bode predaval med ostalim prof. dr. Luka Marjanovič občno in posebno pravo grškovstočne cerkve (4 ure), prof. Tadija Smičiklas hrvatsko zgodovino od 1. 1526 do 1. 1848 (5 ur) in izvore hrvatske zgodovine z uvodom o zgodovinski kritiki (2 uri), prof. Armin Pavič hrvatsko slovnico (3 ure), prof. dr. Tomo Maretič oblike staroslovenskega jezika na komporativni podstavi (4 ure) in zgodovino slovanske filologije (1 uro) in dr. Fran I. Celestiu oblike ruskega jezika (2 uri) ter oblike poljskega jezika (1 uro na teden). Na Dunaju sezidajo večo pravoslavno cerkev za rusko naselbino ; doslej so jmeli le kapelo v zasebnem poslopju. Sedaj so svečano postavili temeljni kamen v prisotnosti mnogih dostojanstvenikov, tudi nižeavstrijskega namestnika. Za madjarsko kulturo. V mestu Jas-Nadkun-Solnok osnovali so madjarski „rodoljubje" „Madjarski narodni zalog" v „obrano proti napadom na madjarska prava". Ustanavljajo cel<5 „krajinsko blagajno v širjenje madjarske kulture v nemadjarskih zemljah", h kateri bi morale prinašati celo slovaške občine svoje doklade v „obrano madjar-skega prava in širjenje madjarske kulture"! Kljubu tej ne-verojetni drznosti pa ima vendar „Egjetertes" pogum trditi, „da so odnošaji madjarske narodnosti proti nemadjarskim narodnostim prijateljski in dobrosrčni, utemeljeni na jednako-pravnosti, in da Madjari ne postopajo agresivno proti Ne-madjarom, ampak da jim hočejo le nakloniti madjarsko kulturo in ž njo spojene dobrote". Za cesarja — in državo. Pod zaglavjem „Fiir den Kaiser — und das Reich" prinesla je „Vedette" jako poučen članek, kateri nam predočuje na podstavi zgodovinsko-statistiških podatkov, koliko krvi so prelili avstrijski narodi od početka 16. stoletja za druge narode. Od leta 1500 do 1870 bili so avstrijski vojaki v 6839 večih bitkah in bojih. Približni računi kažejo, da je padlo v minulih treh stoletjih na avstrijski strani: 261 generalov, 17.096 častnikov in 1,068.574 mož. Nasprotniku pa je prišlo v roke: 56 generalov. 4174 častnikov in 2S9.041 m6ž. Pogubilo se je poleg teh 712 zastav, 257 praporov, 1085 topov, 129.227 konj in 3910 vozov. Po teh podatkih bavi se „Vedette" z vprašanjem, čemu se je pač prelivalo toliko krvi najboljših sinov Avstrije ? Ne more odobriti brezuslovno trditve zgodovinarjev, češ, da so se bili ti boji v korist dinastije, marveč meni, da so dolgotrajne vojske avstrijske koristile več drugim kulturnim narodom evropskim, llGgO pči avstrijskim narodom samim. Kaj bi bilo postalo, vpraša „Vedette", iz srednje-evropskih narodov, da niso avstrijski vladarji omejili Turkov po stoletja trajajočih bojih na meji Evrope proti Aziji ? In boji proti Francozom tudi niso bili le na korist nemških cesarjev iz hiše Habsburške, ampak bili so mnogo bolj na korist Nemčije, in to pri popolni brezbrižnosti v nemški državi na zunaj. „Edinost", ki je porabila članek omenjenega vojaškega lista, zaključuje, da, ker je v Avstro-Ogerski bila in je večina slovanska, so si torej Slovani tega cesarstva pridobili največe zasluge pri zaščiščanju zapadnih držav, sosebno pa Nemcev, da so si ohranili svojo civilizacijo. A dandanes se zapadni narodi ne spominjajo, da so dolžni hvaležnosti avstrijskim, kakor drugim vstočnim Slovanom. Nasprotno, ravno nemške stranke še zasmehujejo Slovane, češ, da so zaostali v kulturi, in jim sedaj v plačilo vsiljujejo tako kulturo, s katero naj bi se brez sledu potopili v germanskem morju. Dobro bode, ako slovanski zastopniki tu priobčene podatke porabijo v primeren odgovor gospodovalnim strankam n. pr. v Dunajskem drž. zboru. Staroslovenski misal je arcibiskup Milinovič na Cetinju knezu Nikoli svečano izročil. Več o tem drugič. Dionys Štur. Dne 9. t. m. umrl je na Dunaju učenjak in iskren rodoljub Dionizij Štur, ravnatelj c. kr. geolo-giškega zavoda, dopisujoči član cesarske akademije znanosti itd. — Pokojnik se je rodil dne 5. aprila 1827. v Beckovu. Kljubu visokemu svojemu stališču med učenjaškim svetom, ostal je vedno iskreno udan svojemu milemu narodu slovaškemu, katerega tudi pri svojem učenem izsledovanju nikdar ni pozabil, ampak mu vedno duševno in gmotno pomagal, sosebno ob ustanovitvah narodnih zavodov. Rusi v Franciji. Sprejem ruskih mornarjev v Tu-lonu in pozneje ruskih časnikov v Parizu bil je velikanski in uprav veličasten. Navdušenje je neopisno. — Kjer koli se prikažejo Rusi, pozdravlja jih burno brezbrojna množica; v Parizu, računajo, bilo je ob prihodu ruskih častnikov zbranih nad jeden milijon ljudij. Toliko admiral Avelan, poveljnik ruskemu brodovju, koliko pa francoski državniki pa trde v svojih govorih, da je jedini smoter francosko-ruskega prijateljstva ohrauiti Evropi mir. Evropa je torej dejstveno razdeljena na dva taborja: na jedni strani je trozveza, katera želi ohraniti mir, na drugi francoska ruska zveza, katera tudi želi utrditi mir. Sedanje slavnosti v Franciji na čast ruskim gostom pa so udarile jasen pečat ne le francosko-ruskemu prijateljstvu, ampak tudi francosko-ruski zvezi. Iskrenost od-nošajev med obema državama pa dokazujejo v prvi vrsti brzojavi, katere sta si menjala ruski car in predsednik francoske ljudovlade Carnot. Carnot brzojavi je carju v Fredens-borg doslovno: „V tem momentu, ko vstopa v Tulonsko pristanišče lepo brodovje, katero je odposlalo Vaše Veličanstvo, in ko čujejo ruski mornarji prve pozdrave, namenjene jim od naroda francoskega, čutim potrebo izjaviti Vašemu Veličanstvu svojo iskreno veselje, katero čutim vsled novih dokazov globoke simpatije med Rusijo in Francijo". Car Aleksander je odgovoril: „Odgovarjajoč na prijazni Vaš br-zo.jav, požurjain se izraziti svoje veselje, katero čutim radi tega, da je moglo naše brodovje vrniti obisk vrlih francoskih mornarjev v Kronstadu". — Ko je Carnot doznal, da je car obiskal v Kodanju francosko vojno ladijo, brzojavil je carju z nova v Fredensborg: „Z obiskom francoskih ladij, zasidranih pod Kodanjem, dokazalo je Vaše Veličanstvo narodu simpatijo, zbok katere bode gineua vsa Francija. Tolmačim izraz globoke zahvale v imenu naroda". — Jako važno je pri vsem tem, ako se potrdi tudi vest, da odslej bode eskadra ruskega brodovja v sredozemskem morju. Francozi carju. Razni franc. listi predlagali so svoji vladi, da se podari carju narodno darilo francoskega prebivalstva, in sicer srebern kip, predstavljajoč Eiffeljev stolp v mali obliki. Ta „stolp" bil je uže izložen na Pariški svetovni razstavi 1889. leta. Kip je vreden jeden milijon frankov. Ker pa je propadel dotični zlatar-umetnik, kupila je neka družba kip na javni dražbi za pol milijona frankov. Tega pol milijona nabere se med narodom z javnim podpisovanjem. Angleško brodovje je došlo v Tarent še pred do-lazom ruskega brodovja v Tulon, in so v iste dni, da. v iste trenotke Italijani izkazovali časti angleškemu brodovju, kakor Francozi ruskemu. Bila je to malenkostna demonstracija nasproti francoskim-ruskim slavnostim. Francoska katoliška duhovščina in Rusija. Odkar je posebno pod vplivom papeža Leva XIII. francoska katoliška duhovščina v soglasju z republiko, in odkar je poslednja stopila v zvezo z Rusijo, opaža se tudi pri viši francoski duhovščini znaten preobrat. Tudi viša duhovščina nikdar ne opušča prilike, da pokaže z narodom svoje sočutje Rusiji. Zato bi mogli — piše „Obzor" •— navesti več dokazov, no, bodi pa dovoljen samo naslednji, po sebi uže značilni. Iz Rusije bila je namreč poslana zastava za čudodelno Bla-gorodnico v Lurdu. To zastavo je blagoslovil škof iz Rodega, kardinal Bourret, dne 8. sept., na praznik Male Gospe v prisotnosti mnogoštevilnih hodočastnikov. Zastava je iz Pe-trograda, ime je tega mesta napisano na jedni strani, nad napisom je slika Matere Božje Lurdske, na drugi strani pa je napisano v cirilici: „Здравствуи Mapia" т-„Матв тер-пјацихт,". Prigodoj blagoslova izrekel je kardinal te-le znamenite besede: „Blagoslavljam to rusko zastavo in srečen sem videti, da jo izročajo roke mlade Francozinje, katero poznam, spoštujem in milujem. Povejte, gospodična, spošto-vateljem naše lurdske Gospe v Rusiji, kateri so Vam poverili izročitev te zastave svojega velikega naroda, da jo sprejmem, da jo blagoslavljam, kakor tudi nje darovatelje, in to v dan, ko se v tem svetišču slavi jubilej papeža Leva XIII. V tej zastavi pozdravljamo znake zveze dveh cerkev, kateri, kakor se nadejamo, se zlijeti skoro v jeden sam hlev pod vodstvom samo jednega pastirja". Kar je pa še pomenljiviše, je to, da priobčuje opis svečanosti in kardinalov govor poluslužbeni Vatikanski list „Le Moniteur de Rome". — Jednako je izjavil svojo simpatijo za Rusijo nedavno biskup v Grenoblu, mons, Fava, o svečani zadušnici za generalom Miribelom. ■— K temu pripominja „Obzor" : „Kakšna graja bi se digla na katoliškega biskupa Slovana, ako bi takč govoril, kakor je kardinal sv. rimske cerkve? Framazoni bi ga proglasili za razkolnika in politiki za upornika". Poklic Rusije na Vstoku. Rimska „La vera Roma" govorila je te dni v posebnem članku o zvanju Rusije na Vstoku in trdi, da se ne sme Rusiji oporekati pravo, ako se smatra pozvano posaditi križ na trulo sv. Sofije. Ruski narod zbok tega niti ne pojmi, da bi mu se mogli katoliški narodi protiviti na potu v Carjigrad. Ako bi bil papež toliko naklonjen ruskim težnjam na Vstoku, kolikor je naklonjen Franciji, Rusija bila bi mu izvestno hvaležneja, nego je bila doslej Francija. Za katoličane ne bi bilo nevarnosti, ako se uresničijo ruske težnje na Vstoku, kajti Rusija morala bi imeti v Carjigradu vso drugo politiko, kakor pa v Peter-burgu. Osvojenje Carjigrada imelo bi velikih posledic, kajti pred vsem bi omogočilo zjedinjenje cerkev, za tem pa bi porušilo jez, kateri deli Vstok od Zapada, in bi odvrnilo od Evrope socijalno krizo in ji utrdilo mir. Konečno bi omogočilo katolicizmu širiti se po Aziji in Afriki. Grški naseluiki v Rusiji. Angleški „Standard" javlja, da se naseli na raznih krajih obali Črnega morja 50 tisoč Grkov, kateri sprejmejo rusko podaništvo. Vsakemu izseljencu odkaže se zemljišče. Moliamedansko šolstvo v Bosni-Hercejrovini. Nedavno izdal je načelnik Serajevski Mehmed beg Kapeta-novič knjižico pod zaglavjem „Budučnost muhamedovaca u Bosni i Hercegovini", v kateri poživlja narod, posebno pa mohamedance, da bi pošiljali svojo deco kolikor možno v šole ter strernili naobraževati se. Da se izvede ta misel, zbrali so se te dni odlični mohamedanci iz Serajeva in pokrajine v Serajevu, da se posovetujejo, kako bi bilo treba preustrojiti mohanfedanske verozakonske učilnice, da se doseže čim veči napredek. V to svrho sklenilo se je, da se skrajša kolikor možno doba obiskovanja teh učilnic, iz katerih pristopijo otroci potem v osnovne šole. Mohamedanski prvaki priobčili so svoje želje deželni vladi. — „Bošnjak" pozdravlja od vsega srca ta zaključek, zagotavljajoč, da je v Serajevu zbrane prvake vodila le plemenita želja, da se narod čim bolj naobrazuje in napreduje. S tega nadeja se, da vsi mohamedanci sprejmejo radostno novo odredbo o po-silnem ^obiskovanju šol. Židje v Rusiji. Ruska vlada je odpravila nedavno iz svoje zemlje vse brezposelne in državi v obče nevarne Zide. Ker pa se je pokazalo, da so se pregnani vračali tajno, odredila je vlada strogo nadzorovanje ob mejah. Četudi Židje silno sovražijo Rusijo, vendar pa se, prognani z jedne strani, vračajo z druge. Zbok tega je odredila ruska vlada, da se zahteva od tujcev na meji poleg običajnega popotnega ljsta tudi rojstveni list, iz katerega je razvidno, da dotičnik ni Žid. Vsled te naredbe zagnale so židovske novine strašanski krik proti „barbarični" Rusiji, vendar pa jim ne pride na um, sovetovati svojim sovernikom, da bi se naseljevali po manj „barbaričnih" deželah, in da bi se ne vračali v Rusijo. Pravoslavna cerkev v Londonu. „C. Петерб. В^домости" javljajo, da bode cerkev Londonske pravoslavne naselbine v kratkem znatno razširjena in okrašena. Londonska pravoslavna cerkev stoji v Volban-Streeti in je jako neznatna. Dasi se širi Londonska pravoslavna naselbina, vendar cerkev nima potrebnih gmotnih sredstev na razpoloženje, koji okolnosti priskočijo sedaj v Petrogradu v pomoč. — Londonska pravoslavna naselbina osnuje v kratkem svoje glasilo, „Ortliodos Review", katero bode izdajal dr. bogoslovja in filozofije Overbek. ZMES. Slika hrvatskih prvakov. Znameniti dogodek, ki se je vršil letos v Krapinskih toplicah : pobratimstvo vladike Strossma-yrja z dr. Davidom Starcevičem, dal je umetniškemu zavodu An-gerer in G5schl na Dunaju snov za izdelanje „slike zjedittjene hrvatske opozicije". Na tej podobi podajata si Strossmajr in Star-čevič roko, okolo nju pa stoje ostali vodje hrvatskega naroda kakor dr. Bresztyenszky, Kumičič, dr. Frank, dr. Mazzura, dr. Amruš, dr. Boroša in drugi. Pod podobo je lepo izdelan hrvatski grb s kraljevsko krono. Kakor javlja „Hrvatska", so posamične osebe jako dobro in živo pogojene. Fotografske slike Gimdulieeve slavnosti dobivajo se v knjižari D. M. Gjorie v Belgradu. Slike predstavljajo: 1. Odhod iz Beke na ladiji „Hungarija"; 2. mesto Dubrovnik; 3. Srbi izraznih krajev okolo zastave Belgrajskega pevskega društva; 4. sprevod z venci k spomeniku Gunduličevem; 5. Srbi polagajo vence na spomenik in 6. Cetinjsko polje. Podobe v obliki 40/26 cm stoje 4 dinarje, manje, v obliki 22/16 cm, pa 3 dinarje komad. Židje o Galiciji. „Ceske Zajmy" pripovedujejo, kako so si Židje v Galiciji v kratkem času prisvojili vso obrt in gospodarstvo. Po antisemitskem „Deutsches Volksblatt" bilo je v Galiciji leta 1866. 38 židovskih obrtnikov. Po velikem gospodarskem polomu leta 1873. pa je to število poskočilo h krati na 289. Danes so vse obrtne stroke v židovskih rokah. Med 3700 obrtniki je 684 Zidov, vsled česar trpi gmotno škodo najmanj 6000 domačih selskih rodbin. Poleg tega pa je prešlo od 1874. do 1S92. 1. 43.000 selskih posestev v židovske roke ! Zatirajo domači poljski in maloruski živelj, na mesto katerega se pojavlja — židovski. Ako pojde tem potom .dalje, bodo v Galiciji v 10 do 20 letih izključno Židje gospodarji. Gladstone o Črni Gori. Kakor čitamo v „Гласу Црно-горца", objavil je g. Cedo Mijatovič v „Бранику" iz Londona naslednje: „Londonski dopisnik „Skotsmana" pripoveduje o Gladstonu črtico, katera se mora omiliti nam vsem. Pred štirnajstimi dnevi, baš ko se je v angleškem parlamentu razpravljalo o „Homerulu", obedoval je neki poslanec pri Gladstonu. Ko se je po obedu vrnil v parlament, obkolili so ga prijatelji, da jim pove, o čemu je govoril Gladstone in kaj je rekel o „Homerulu". Odgovor jim je bil, da Gladstone ni govoril niti o parlamentarnih borbah, niti o irskem zakonu, marveč v.es čas govoril je navdušeno samo o Črni Gori. Ni mogel prehvaliti te zemlje in ni našel dovolj izrazov, da se divi narodu črnogorskemu. S kratka, govoril je ves večer samo o njem". KNJIŽEVNOST. ПоззЈ1А дохторн Францета ПрешЈорна. Баладе, романцА ин легенде. Другш сноиич. Prepisal Lamurskij. Tiskom in nakladoj tisk. Dolenčeve — Trst. Str. 88 poleg zavitka, na katerem so tiskana : posvečenje „Slovenskej mladini", so načela rabe kirilice in azbuka. Mladina je dobila s tem snopičem zopet primerne snovi, da se z njeno pomočjo more vežbati v čitanju s kirilico, in to je glavni namen g. Lamurskega, naj si izdaje knjižice s kirilico posebe, ali prepisuje z latinice isto kirilico pesmi in prozo v „SI. Svetu". V pogledu na ta plemeniti namen priporočamo rodoljubom tudi ob tej priliki, da bi se obilo naročali tudi na ta snopič ter ga delili med temi, katerim je namenjen v prvi vrsti. Naznanjamo pa, da se te Prešernove balade, romance in legende, kakor 1. snopič naročajo v Dolenčevi tiskarni v Trstu in ne pri „SI. Svetu", kakor je bilo to po pomoti naznanjeno v „Slov. Narodu". V poslednjem je bila tudi opomnja, da taka kirilica, kakoršno rabi Lamurskij, ne dobi nikdar veljave med Slovenci. Iz gorenjega je razvidno, da Lamurskij hoče dajati le vaj v kirilici, nikakor pa ne meni, da se uvede ravno tak način rabljenja, ko bi se kedaj uvedla kirilica v slovenski literaturi. Sicer pa se ni še oglasil noben kritik, ki bi presodil Lamurskega kirilično pravopisanje; to pa bi bilo potrebno in primerno ; potem bode možno soditi, koliko so osnovane podstave, na katere se opira Lamurskij. No. glavno je, ponavljamo, da se seznanjamo s kirilico ter si tako sami poti odpiramo v literature mnogih slovanskih narodov. „Slovanske knjižnice" izšel je 2. snopič. Vsebina: „Pojdimo za njim" ! Povest. — Angelj. Slika iz poljskega življenja. Spisal Henrik Sienkievvicz. O delili poslednjega je priložen poseben spisek in je zad Šenoe hrv. pesem Stanku Vrazu. Str. 64, cena 12 kr., za 26 snopičev 2 gld. 60 kr. Naročnina se pošilja pod adreso: „Goriška Tiskarna" A. Gabršček, v Gorici. To podjetje, kakor je pričakovati, bode vspevalo. Uroki Zrinsko-Frankopansko;. Napisao Evgenij Ku-mičič. Preštampano iz „Doma i Svieta". Svezak I+II-f-III, 87-7 str. Tisak i naklada knjižare Lav. Hartmanna Zagreb. Cena 3 gld. Knjiga je posvečena „Otcu otačbine, dru. Anti Starčeviču". Ta roman zaznamujejo hrv. listi kot znamenito, veliko delo slavnega hrvatskega pisatelja, ki je priobčil uže dolgo vrsto romanov, povestij in poleg teh tudi 2 drami. Sicer posebe tiskani roman „Urota Zrinsko-Prankopanskega" predočuje zgodovino posebne dobe, ki sili k primerjevanju sedanje dobe. Milje i omilje ili Milica i Nevenka. Cjelokupni sbornik ljubavnih pjesama I. Sundečiča. Motto: „L'amour est une respiration celest de Г air du paradis". V. Hugo. Dionička tiskar* u Zagrebu. Str. XXXVI+292. Cena 1 gld. Uže naslov kaže, da so pesmi liriške in sicer ljubavne lirike; sezajo od 1848. do 1891. leta. V daljšem predgovoru kaže pesnik na zgodovino teh pesmij. Knjige, ki nam je došla sedaj, nismo mogli še prečitati; zato pozneje omenimo še kaj o njej, omenjamo pa, da jo je pesnik posvetil kot „brat Srbin sestri Hrvatici, specijalno Albertini Adrovsky, sestričini velikoga vladike Josipa Strossmayera". Dvajset srpskih narodnih pesem (za glasovir in petje). Nabral Eaja Pavlovič. 1893. Belgrad, knjiž. D. M. Gjoriča. Cena 3 din. O Цетинској Штампарији прнје четири стотине година. Наиисао архимандрит Иларион Руварац, академик. Priobčeno v Glasu IX. Srbske kralj, akademije. Belgrad, Di •žavna stamparija 1893. Lidstvo v dobe predldstoricke se zvlaštnlm žfetelem na zeme slovanske. Napsal docent dr. L. Niederle. Nakladem knihkupectvt Bursika a Kohouta. Sešity 20 a 21. Besedi/ slovanske. Kočnik I. Čislo I. (zaff a ffjen 1893). Redakcl Vikt. K. Jefabka a nakladem J. Barvice v Brne. Obsah : „Nemili-nedrazi". — „Gorolomova". Sepsal A. Vazov. (Preložil iz bolgarščine Josip Konerza). Ottova Lacind knihovna narodni sešit 39 a 40: Stlny. Sbirka beletristickjch praci. Napsal V. Mrštik. Cena sešito 10 kr. Сл-bdu народиои библш вг славннскои и древно-русскои писЂмености. Изс.тћдоваше. В. Мочулвскш. Одесса 1893. Ц. 2. р. 50 к. ,,Церковно-славлнск1н стижотворетл конца IX. — начала X. вв." Iz časopisa „БиблЈографг" posebe tiskani spis, ki ga je priobčil prol. A. II. Соболескпг. Na prvem mestu je „Похвала дарго Спмеону", pesem, ki seje ohranila v predgovoru k Zborniku Svjatoslava 1073. leta. Крити,ко-библ1ографичестк зам$ттси o'z издан>лхк u из c л i d o ван iнхг no русскои словесности ez 1892 г. Кјевг 1893. ц. 2 p. 40 кп. ЖстоЈПП русскон словесности длл среднпхг учевнихи заведенш. Ч. 1.'п 2. СНб. 1893. Ц. 2 p Ta knjiga utegne dobro služiti v navodilo o ruski literaturi tudi drugim Slovanom, da jim ni treba poučevati se po obsežniših knjigah. Listnica uredništva. „Obzorovemu" dopisniku s Primorskega, ki nas vpraša, kako si mislimo to, da bi morali dati Hrvatje pred izvršenjem svojega državnega prava, n. pr. dalmatinskim Srbom posebna poroštva, odgovorimo vsled nedostat-nega prostora v bodoče. No glavna stvar je v tem, da izvršeno historiško hrvatsko drž. pravo, kakoršnega žele Hrvatje, bode ob-sezalo več avtonomije, nego je ima današnja Hrvatsko-Slavonija; vsled tega bode v tej avtonomiji tudi več svobode za prava in — krivice nasproti drugim, ki se ne smatrajo za Hrvate. Zgledi take svobode drugod silijo, da se tudi Hrvatje uklonijo za določene garancije. Kar uživajo sedaj Srbi dalmatinski, pripada jim vsled avstrijske ustave, ne pa vsled več obsezajočega. ali še neizvršenega hrvatskega državnega prava. Popravki k 19. štev. „SI. Sv." : Na str. 375, a, K v. zg. : Duchinski, m. Dachinskij; 377 a, 14. v. z g priloži: od nemškega cesarja. „SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld-in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poliiletno I gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke s« prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgomiku v Trstu, ulica Farneto št. 44. Izdajatelj in lastnik: Fran Podgornik. — Tisk tiskarne Dolenc. —.Odgovorni urednik: Julij Mikota.