Pisma iz domačih krajev Sv. Barbara v Slov. goricah. Že precej časa se nismo oglasili y našem preljuibem »Slov. Gospodarju«, zato pa bomo sedaj poročali vse novice. Letos se nam obeta slaba letina v vinogradih. še bolj pa v sadovnjakih, majnikova slana nam je dosti škodovala. Oprijeli smo se resno dela za Društveni dom, demokratje s<> pa zagnali velik krik in vik, češ: klerikalci si delajo trdnjavo. naše komande je konec. Protestirali so pri škofijstvu potom konkurenčnega odbora, kateri je na žalost še po večini v njihovili rokah, a glejte, uboge pare slabostojne so se blamirali kot mucei. pri vreli kaši. Mi pa hočemo naši mladini dati prostora za pošteno raz-vedril, za izobrazbo in dobro vzgojo. Ali ni žalostno. da so bili v naši župniji že trije umori po vojski, mladina pn nima drugega prostora za zabavo kot krčmo. Po zimi, ko so dolgi zimski večeri, bi radi imeli poštenega čtiva, a kje ga naj dobinid drugod, kot v katcliškem prosvetnem društvu. Naši gospodarji bodo pa tudi radi pokramljali kakšao gospodarsko ali politično v društveni sobi, ,_ , _, ^^..,, ..ijuL_-^.iu.*_rLi...j___a_v.":«.-. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Proslavo 10 letnice majniškc deklaracije je naše Prosvelno druištvo obhajalo 29. majnika. Razen govora, petja in deklamaoij se je uprizorila lepa igra >Indijski siroli«, ki sta vzbujali veliko sočutja. — Dan na to pa jc bila pokopana daleč okoli znana Roletova mamica, gospa Jern Finžger, stara 75 let. Poleg &tevilnih sorodnikov in prijateljev ter obilnega ljudstva je pokojnioo na zadnji poti spremljalo 6 duhovnikov pod vodstvom č. g. dekana Sagaja. Skrbni in blagi krščanski ženi, materi in gospodinji svetila večna luč! Rodbini Finžger— Zdolšek pa iskreno sožalje! Vuzenica. Dne 1. junija sta v tukajštiji župni cerkvi praznovala poroko Terezija Ladmik, veleposestnica pri Sv. Primožu nu Pohorju in Jurij Pajtler iz St. Lovrenca na Pohorju. Oba sta odlična naša somišljenika. Ženin je brat č. g. kaplana Alojzij;! Pajtler. Gostije, ki se je vršila v vedno rodoljubni hiši g. Emerikn Mravljaka, so se poleg staršev obeh zaročenoev udeležili odlični gostje iz Kaple, Št. Lovrenca, Vuzenice in Sv. Primoža. Navzočih je bilo tudi pet duhovnikov. V korist »Društvenega doma« v Sl. Lovrencu je g. kaplan Rančigaj razprodal mfed gosti večje število tombolskih kart. Vrlima zakoncema naše iskrene čestitke! Polzela. Razni učenjaki in geologi učijo, da je bila Savinjska dolina v pradavnih časih veliko jezero. Narodne pravljice trdijo, da so v tem jezeru živeli zmaji, kaleri so po odtoku vode deloma poginli, deloma zlezli v votllne, katerih je polno v okoliškem hribovju. Te pravljice so tudi nafbrže izvor strahu naših napred njakov, katere vedno straši grozni klerikalni zmaj. Za vsakim grmorn v vsaki malenkosti že vidijo klerikalno nevarnost. Pri prodajanju znanih diplom Jugoslovanske matice je gospa Re pičeva takoj vzkliknila: >Pa ni že zopet kakšna klerikalna stvar.« Sedaj pa ne vemo natančno, ali je ta pretkani zmaj res zlozel v diplomo, pa bil pri tem tako neroden, da je pokazal konec repk;; ali kak uhelj, ali pa, kar je sigurneje, da se je gospa Repičev.i ustrašila na diplomi naslikanega ognja ter se takoj sponmil.j n<> tega preklicanega zmaja. (KaLeri pravi zmaj pa je brez diina in ognja.) Sele, ko se je dognalo, da je zmaj, če se je res hotel na tak zvit in pod narodno firmo pokrit način pritihotapiti y na predni dom, že pobegnil z diplome, oziroma, da tudi naslikam ogenj ni nevaren naprednemu mišljenju, je šele našla diploma za vetišče v narodno napredni Repičevi hiši. Bojimo se, da to ni zadnji poskus udreti ter vgnezditi v napredne stavbe. Ker mu jc spodletelo pod narodno firmo, bo poskusil pod kakšno bolj internacijonalno, kot je na primer denar. Upravičen je strah, da se bo hotel pod kakšnim dinarjem ali celo jurjem iz klerikalnega žepa vtihotapiti v napredni žep. Seveda bo po tej izJtušnji pri g. Repičevi bolj zvil svoj repek ter skril uhlje. Celje. Dne 6. t. m. se je vršila t Celju sv. (birma. Ob tej priliki so se izrajale na koru farne cerkre pod TodstTom gosp. Karla Bervarja sledeče pevske točke: Max Filke-tor: >Ecce sacerdos magnus« s spremljevanjem orgel, z dvema ¦tromipetama dverna pozavnama. — Sattner: Mašna št. 12. — Gruber: iz par. Šopek >Kdo je ta?< — Mihelčič: >Pridi Sv. Duh.< — Sattner: »Marijina op. 9.c in K. Bervar: >Struna moja«. (Moški zbor.) Po kančanem birmovanju so se igrale nekatere moderne skladbe. Le-te so izvajali na orglah trije letošnji absolventi orglarske šole t Celju, in sicer: Josip Krepek (Vurberg pri Ptuju), Josip Kač (Polzela\ Anton Cverlin (Sladka gora). Sv. Rupert nad Laškim. Tudi v tej zelo bogati župniji so se posestniki zelo oprijeli hmelja; že prvi poskusi so se dobro ot>nesli. Letos kaže hmelj dobro. Saj je pa tudi ljudstvo potrebno novih dohodkov, ker so letine v vseh panogah kmetskega gospodarstva vedno slabše, ni živeža, ne denarja. K temu pride Se nova nadloga: če tudi bi imeli kaj prodati, les, drva, sadje itd., kaivO pa se naj blago spravi naprej, ker nimamo skoro nobene dobre ceste! Svetinjski občinski odbor s svojim županom Selšekom na čelu, se je začel zelo truditi, da bi občinske ceste spravil v bodjši stan. Zelo se želi in pričakuje, da tudi sv. ruperški cbčinski odbor zastavi vse sile, da se že vendar enkrat nekaj odločnega stori za popravo ceste od farne cerkve preko gore na Sv. Jakob in Sv. Jurij. Cesta je že več let v takem stanju, da ni mogoče niti prazen voz izpeljati z močno živino. Mariborski oblastni svet bo gotovo upošteval željo in prošnjo občinskega odbora, ako se l>o v pr;merni obliki predložUa! Siromaki smo, zato pa si moramo pomagali! Rajhenburg. V lepi vasi Strajne v bližini podružne cerkve svetega Ahaca je nemila smrt utrgala Zemljakovi obitelji pridno. vzorno krščansko gospodinjo. Pokojna je bila silno skrbnn mali svojih ljubih otrok za njih duhovno in telesno dobrobit. Z vzlrajno in zaupljivo molitvijo je izprosila petero svojim otrokom redovne poklice. Dva sina sta v redu č. o. trapistov v Rajhenburgu. eden je že duhovnik, drugi pa še bode v kratkem postal. Tri hčerke opravljajo angelsko službo kot usmiljene sestre, ena pa je že pohitela v nebesa, da je tam ljubko mater sprejela. Celo življenje pokojne je bilo sama dobrota za moža — za otroke — za sosede in za vse, ki so jo ipoznali. Lepo življenje — srečna smrt. Bila }e h koucu na sušici bolana, na telesu polagoma hirala, na duši pa se vedno utrjevala s pogostim svetim obhajilom. Prav na smrlm postelji je prejela še sv. Popotnico in se tako popolnoma pnpravljena ločOa od svojih domačih v nedeljo, 29. maja 19-J7. — Pogreb se je vršil v torek iz hiše žalosti na pokopališce k st. Ahacu ob veliki udeležbi znaDcev in prijateljev ter raznega ljudstva in pa tudi obeh sinov trapistov. Ob grobu ji je_ spregovonl poslovilne besede domači g. kaplan in pevski zbor sole Sv Antona je zapel »Vigred«. Mnoge matere so se solzile, ko so videle: kako se dobro vzgojeni otroci ležko ločijo od dobre mamice. PoCiTaj t mim blaga mati - domači obitelji pa iskreno sožalic R«Se. Desetletnico majniške deklaracije je tukafšnje Prosv. društvo s soaelovanjem Oriov in Orlic Jepo proslavilo. Društvena dvoraaa, katero so sestre Orlice krasno okinčale, je bila častno napolnjcna. Proslavo so otvorile Orličice s pesmijo >Tam, kjer teee bistra Zilja«. Vrstile so se deklamacije in petje. OMinstvo je bilo posebno ob petju in deklamacijah Orličic ginjeno. Nato je stopil na oder, burno pozdravljen, gospod poslanec Zebot, duša deklaraoijskega gibanja na slov. Stajerskem, takratni urednik »Slov. Gospodarja«. V izčrpnem, globoko zasnovanem govoru je podal zgodovino narodnostnega boja ter povdaril pomen majniške deklaracije na potek političnih dogodkov. Njegovim izjavam je občinstvo sledilo z napeto pozornostjo. Nato so bratje Orli podali krasno televadno, simboliono točko >Lepa naša domovina« ob petju OrMčic in občinstva, na kar se je član Prosvetnega društva zahvalil g. poslancu Zebotu ter se v vznesenem govoru spomnil neodrešenih bratov onstran državnih mej in deklamiral Gregorčioevo »Zedinjena Slovenija«. S tem je bil prvi del proslave zaključen. Sledila je prijateljska zabava, tekom katere so nastopili še razni govorniki, vzklikali našemu voditelju dr. Korošcu, kakor tudi g. poslancu 2e!botu. V prijetnem razpoloženju se je zabava proti mraku zaključila. Vse je bilo lepo, le tega marsikdo ne more pojmiti, kako da je ruška podružnica Jugoslovanske matice prešla slovesen dan obletnice s takim omalovaževanjem; ne enega koraka ni storila za proslavo tega znamenitega dne. Prav tako ostala narodna društva. Niti ene zastave ni bilo v Rušah razobešene; če pa pride na zborovanje zbor učiteljev, pa je vse v zastavah. Na tak način lahko izgubimo vero v njihov »nacionalizem«! — G. urednik Eržen je prišel pretekli teden v Ruše, da bi dobil za svojo zavoženo kulturnobojno politiko zaveznikov. Navduševal je sooialiste za odpad od vere. V to svrho je pogreval stare laži o papežih, Mariji, duhovnikih itd. Kakor čujemo, jih je menda res nekaj pridobil za sebe. Za te ni škoda: suhe veje na drevesu sv. Cerkve. Treba pa je pripomniti, da je javno mnenje proti njim. S tem činom so se socialdemokrati pokazali v pravi luči. Izgubili so poslednji kredit. Nam je prav! Sami si kopljejo jamo! Ljudje se le sprašujejo, kako da je dal g. Dolinšek na razpolago prostore za takšno skupščino. Je tudi dobro, da se izvecie ločitev duhov. — Ukinil se je z 31. majem oddelek finančne kontrole ter bil premeščen v Maribor, Slomškov trg. — Novo hišo je začela graditi otočina. Delo je že v teku. Poslopje bo enonadstropno; namenjeno je za ambulatorij in stanovanja. Pameee. Odlikovanje zaslužnega zadrugarja in javnega delavca. V Mislinjski dolini se je vršila v nedeljo velepomembna slavnost. 2e prejšnji večer je streljanje s topiči v Pamečah oznanjalo važno slovesnost. V nedeljo se je slavljenec župan L. Pogač y Pamečah v spremstvu narodnega poslanca Pušenjaka, občinskega odbora in večjega števila uglednih mož iz Pameč na okinčanih avtomobilih in vozovih pnipeljal v Slov. Gradec, kjer je kljub slabemu vremenu množica ljudstva pričakovala slavljenca. V ozaljšani dvorani na glavarstvu se je izvršilo odlikovanje g. Pogača z redom sv. Save. Navzoči so bili zastopniki vseh uradov, duhovščine, okrajnega zastopa, okr. hranilnice, ceblastni poslanci in skoraj vsi župani iz akraja. V imenu vlade je odlikovanje pripel slavljencu na prsa g. komisar Ajlec, ki je v krasnem govoru orisal skoro polstoletno delo odlikovanca za splošni blagor. Poslanec Pušenjak je slavil zasluge odlikovanca kot zadrugarja in gospodarskega delavca, poslanec Guzej pa je izročil pozdrave in častitke Županske zveze. Po slavnostnem činu so se udeleženci podali v cerkev k slovesni službi božji, med katero je lepo pel slovenjgraški pevski zbor. Nato so se v spomin na redko slavnost dali Ysi udeleženci slikati. Sledil je banket, katerega se je udeležilo okrog 60 gostov. Zastopani so bili vsi uradi, duhovščina, gospodarske korporacije, okrajni zastop in občine. Spregovorilo se je mnogo navdušenih zdravic na čast slavljenca in njegove žene, ki je prisostvovala vsem slavnostim, a v zahvalo njegovim sotrudnikom, spomnijalo se tudi majske deklaracije itd. Govorili so zastopniki oblasti, duhovščine, poslanci, zadrugarji, zastopniki okr. zastopa, mnogih občin, okrajne hranilnice,. celo zastopnice ženskega spola, ki so slavile dolgoletnega javnega delavca in njegovo ženo. Slavnost se je najlepše izvršila in ostane v neiz¦brisnem spoininu vsem udeležencem. Največ zaslug za krasen pote slavnosti, za vse priprave itd. ima oblastni poslanec T. Ovčar. Skofjavas. Tukajšnjli župan je izjavil, da brez sedanjega obč. tajnika ne bi mogel biti župan. Tako torej, takšnega župana imamo v Škofjivasi, on je absolvent kmetijske šole, kakor se sam ponaša, pa po tej njegovi izjavi mi sklepamo, da sploh ne more biti za župana na tako obširni občini kot je Škofjavas, po drugih občinah so gg. župani popolnoma neodvisni od tajnlka, samo pri g. Kožuhu je izjema. Akoravno je obč tajnik g. Ferk razumen mož, vendar ne bi smel biti župan od njega odvisen. Za sedanjega župana je najboljše, da se ga upokoji brez penzije in na njegovo mesto postavi moža, ki bo delal tako, da bo v interesu občine, kakor bo sklepal obč. odbor v svojih sejah in bo popolnoma neodYisen od raznih oseb, pa naj l>odo še tako razwnne. Bodoči župan mora biti popolnoma neodvisen in v občinski pisarni med nradnimi urami popolnoma nepristranski. Šmarje pri Jelšah. Spoštovani gospod urednik. Zopet se oglašara y Vašem listu, in sicer z veliko in veselo novico. Zadnjič sem Vam poročal o preroditvi šmarskega Orla in da je temu res tako, priča današnji dopis. Letos je maja preteklo ravno deset let, ko je y dunajskem parlamentu pred zbranim državnim zjborom priljubljeni -voditelj slov. naroda naš dr. Korošec podal majniško deklaracijo. Smarska orlovska družina jbo proslavila spomin na ta zgodcrvinski dan s prvo skupno akademijo. S to telovadno akademijo hoče pokazati naša orlovska mladina sadove svojega truda. Naš program je čist, lep kakor jutranja zarja. Naša pota so poštena. Ni nas strah pred svelom pokazati, da smo družina katoliških Orlov. Prijatelji naše organizacije, domače in sosednjih župnij, iskreno vabljeni. Šmarska orlovska mladina Vas dne 19. junija in vsikdar sprejme s prisrčnim orlovskim Bog živi!