XIII. letnik. V Gorici, dne 12. oktobra 1905. 41. številka. Izhaja vsakSctrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc no vračajo. Nofraiikovana pisma so no sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 8 krone, za pol leta K l &o! Za Nemiijo je cena listu o K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-t urini št. 9. S Narofnino in naznanila s pr ej e m a upravništvo, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Hi va Como) št. I t po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicer: če ge tiska enkrat lt vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. zdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gnrici. Tiska ..Narodna Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Vino in pivo — hričeEe razmerje. Ekonomične in finančne razmere vseh vinorejskih občin naše dežele so ob- , žalovanja vredne v pravem pomena besede. Neposredne in posredne naklade, { katere nalagajo davkoplačevalcem vsako leto visoki erar, deželna nprava in občinske oprave, mej6 že na skrajnosti one izmere, ki se ne more prenašati. Vsled kmetijske krize, ki že dalje čaca vlada v naši deželi, postalo je to I stanje dokaj neznosnejie. Med nzroki teh razmer je posebno * jeden, na katerega moramo opozoriti naš visoki deželni zbor, kajti le od visokega deželnega zastopa se more pričakovati energična akcija, ki bi te razmere izboljšala. Vinski pridelki t. j. glavni vir dohodkov vinorodnih občin in krajev, katere pridelke podpirata z jedne strani državna in deželna nprava s potovalnim j nčenjem v kmetijstvu in z razdeljevanjem ' kaljenih cepljenk po jako nizkih cenah itd., prepuščeni so z drage strani neizprosni in veliki konkurenci, katero jim dela pivo, to je pridelek izven našega ozemlja, pridelek, s katerim bogatijo ljudje izven na&h krajev v veliko škodo delavnega ljudstva naSe dežele. Da je konkurenca — dokler obstojč sedanje razmere — nevzdržna za vinske pridelke, ve vsakdo, kajti, razun tega, da je pridelovanje piva veliko lažje od pridelovanja vina ter da ni podvrženo isto vsem onim nesrečam in nevarnostim, ki pretč do zadnjega trenutka ubogemu vi-norejcu, vživa pivo gledč javnih davkov krivično prednost, ker je celotno obda- ! čeno poprečno z okroglimi 7 K za vsak | hehtoliter, dočim presega skupno breme, i ki teži na vinu, to izmero dvakrat in Se večkrat. Da je namen državne in deželne uprave varovati in pospeševati vinorejo v naSih krajih, dokazujejo dragi ukrepi, ki jih izvršuje toliko eia, kolikor druga teh uprav. Dejstvo pa je, da se ne sarno ne bode dosegel označeni namen, dokler bode obstojala omenjena krivica gledč davkov, marveč da se bode dosegel ravno nasproten nspeb. Nujno potrebno je zatorej, da se te nepravilnosti odpravijo, in sicer ne samo v interesu vinorejcev, marveč v splošnem interesu države, ki dobiva svoje dohodke iz raznih virov v naših krajih, in ima dosledno temu ukreniti vse kar mogoče, da se ti viri ohranijo in da se ne poiz gabijo. V svrho, da se odpravi obstJječa krivica gledč davkov, katera vpliva zelo škodljivo na vinske pridelke naših krajev, je- neobhodno potrebno, da se pivo ob-dači v enakem razmerja kakor vino. Ako povdarjamo to potrebo, nimamo namena zahtevati, naj bi se pivo višje obdačilo v prid občin ali izključno v prid občin. Nimamo nič proti temu, da se naloži viSja naklada, ki je neobhodno potrebna, da se odstrani sedanje razmerje glede davkov med pivom in vinom, deloma ali popolnoma v prid deželnega zaloga, le da bo to, toli pogubonosao in v ekonomičnem oziru toli krivično razmerje odstrani. Visoki deželni zbor naj bi v tem smislu ukrenil pri pristojnih činiteljih vstf-potrebrro terirtj“W~ f89il najstarejSe in nekdaj^ slaveče kmBttjstro-v-!H»#i~de-želCA* ganila naj bi se v tem oziru tudi slanm-iupamtvar- rhiorodnih krajBr-ter" vinarska društva v deželi. B. B. Okrožnica vsem obMim upravam LISTEK. Kako se je Mlinarjev Janfto ženil (Marica Po to š k a.) (Konec). Ro je bila obravnava končana povabil jo Štulec Janka, naj prisede k njemu na voz. Ta je seveda z veseljem ubogal. Štulec je bil izvanredno židane volje, šalil se je z Jankom ter ga vedno z nova popraševal, kedaj in kje se misli ženiti. Vbogi Janko je bil v zadiegi, seveda prilika je bila lepa, a vendar si ni apal prositi Štulca za Nežiko. Ko sta se pripeljala do mlina, hotel je Janko skočiti z voza, toda Štolec ga je obdržal za rokav. „Ne bo nič dečko! Sedaj pojdeš z menoj. Hej, mati!“ vpil je nad mlinarico, ki je ravno stopila na prag, „prisedite še vi, pojdemo snubit, za Janka je čas, da si poišče gospodinjo. No, le hitro l“ kričal, je ko je videl, da se mlinarica obotavlja. Ta je morala konečno hote ali nehote obogati. Štulec je pognal in kmalo se je voz vstavil pred njegovo hišo. Na pragu je pa stala Nežika ter ga pričakovala. Kakor dvajsetletni mladenič skočil je Štulec z voza ter potegnil Jaukota za Dodatno k tukajšnji okrožnici z dne 31. maja 1905 štev. 5246 se naznanja, da se pri deželnem odboru nadaljuje zaznamovanje za cepljenke na amerikanskih trtah Riparije Portalis in Beboj, ter ga potisnil proti hčerki. „Na, tu ga imaš“, dejal je krohotajo se, „ako te sploh hoče.“ Janko je bil radosti ves iz sebe. „Oče ali res?“ vpraSal je Štulca. „No, seveda 1“ odvrnil je ta dobrohotno, „rešil si mi premoženje in morda tudi življenje, nekoliko ti moram biti hvaležen/ Janko je glasno zavriskal ter objel zardelo Nežiko. „Alo, sedaj pa v hišo,“ dejal je Štulec dalje, „da trči mo na zdravje ženina in neveste. Nekaj tednov pozneje praznovali so veselo svatbo. Ko je presrečni Janko sedel ob strani svoje mlade ženke za mizo, dejala je ta: „Ti Janko, sedaj mi pa povej, kaj si oni večer iskal na našem travniku?* Janko* je zopet postal rdeč, a slednjič se je vdal in povedal. Nežika mu je smehljaje obljubila, da bode molčala, toda — te ženske! — Se tisti dan so se svatje krohotali na vse grlo ter zbadali in popraševali Jankota, zakaj ni rešil zaklete princezinje. Ta se je smejal ter dejal: MAli je mar nisem? Saj sem dobil mojo Nežiko, ki mi je ljubši kakor vse zaklete in nezaklete princezinje.11 — Rupestris monticole, katere so pripravljene po sistemu kalenja v deželni trtnici v Sv. Roku (Gorica) v dobi cepljenja 1905—1906. Na Ripariji Portalis in Rupestris Monticoli bo se cepile te-le vrste trt: 1. Cepiči na Ripariji Portalis: a), belo grozdje: Beli Chasselas, Fru von der Lahn, Ramena rebula, Zelena rebula, Malvazija, Italijanski rizling, Renški rizling, Sauvignon blanc, Verduc; b). črno grozdje: Barbera, Cabernet Sauvignon, Modra frankinja, Pinot, Refošk (kraški teran). 2. Cepiči na Rupestris Monticoli: a), belo grozdje: Beli ChasselaB, Fru von der Lahn, Rumena rebula, Zelena rebula, Pinot, Italijanski rizling, Renški rizling, Saavignon blanc, Verduc, Cividin; b). črno grozdje: Cabernet Saavignon, Modra frankinja, Pinot, Piquč poole, Refošk (kraški teran). 8. Razon tega so na razpolago dvoletni cepiči na kolčeh in bilfih sledečih vrst: a). Na Ripariji Portali*: B)li Pinot, Frankonja, Cabernel Sauvignon, Domači refošk. b). na Rapestris Monticoli: italijanski rizling, Ramena rebula, Črni Pinot, Frankonja, Cabernet Saavignon, Domači refošk. Vsakdo, ki se hoče zaznamovati za nakup cepljenk v deželni trtnici, ima predložiti pri deželnem odboru nalično vlogo, ki ima obsegati: 1. vrsto cepiča, in ali cepljenega na Ripariji Portalis ali na Rapestris Monticoli, kakor tadi množine vsake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti. 2. ali nameruje vzeti cepljenke v jeseni ali spomladi. Cena znaša 15 vinarjev za vsako cepljenko, ali 15 kron za vsakih 100 cepljenk. Kdor želi prejeti cepljenke spomladi prihodnjega leta nameBto jeseni tekočega leta, moral bode plačati razun više navedene cene tudi takso za hrambo, ki znaša 4% od celotne cene naročenega blaga. — Za cene, ki se določijo za cepljenke, bode moral priti vsak kupec po naročeno blago v deželno trtnico v času, ki se v to določi od deželnega odbora toli za oddajo v jeseni, koli za oddajo v spomladi. Vsako naročilo potrdi deželni odbor posamezno; naročniki bodo imeli plačati tudi kot zadavek (aro) 15% od svote dejanski sprejetega naročila, in sicer tekom 8 dni po prejemu potrdila, da se je dotični naročnik zabeležil. Zadavek se plača deželni blagajni, katera izroči dotično pobotnico. Opaža se, da so na razpolago v deželni trtnici, kakor više navedeno, razun enoletnih cepljenk tadi dvoletne cepljenke na kolčeh in bilfah; te cepljenke se bodo oddajale na posebno zahtevo po ceni, ki bo od slučaja do slučaja določi s posameznimi naročniki. Naznanja se tudi, da si sme vsakdo ogledati deželno trtnico o pondeljkih in četrtkih od 8. ure zjutraj do poldne in od t.—5. pop. Morebitne stroške za odpošiljatev cepljenk plačajo naročniki. Naročnikom se zaračunijo tadi stroški za skladanje in sicer 1 krono za tisoč ali manj cepljenk. Nalaga se občinskim zastopom, da razglase to okrožnico v svrho, da ai lahko vsakdo, ki se za to zanima, pridobi koristi, ki jih nadi vinorejcem brez stremljenja za dobičkom ustanovljena deželna trtnica, v katerej se pripravljajo dobre cepljenke za obnovitev vinogradov, kar je najboljše sredstvo, da se omeji delovanje filoksere. Zajedno se pošlje istemu primerno število te okrožnice, ki se ima razdeliti med interesente. Nalaga se občinskim upravam, da nabirajo morebitne prošnje za zabeležbo ih jih potem predložijo deželnema odbora. Cepljenke se lahko naročajo s priloženimi tiskovinami. Kdor bi želel v bodoče prejeti cepljenke onih vrst, ki niso zaznamovane v razkazn za leto 1905—1906, jih lahko naroči in Be zaveže, da izroči tekom meseca marcija 1906 v kolibi, kjer se cepijo trte, potrebno število cepičev do-tičnih vrst; zajedno se naročnik zaveže, da pride po cepljenke v jeseni 1906 ali spomladi 1907. — Daželni odbor v Gorici, dne 23. septembra 1905. Deželni gl avar : Pajer. Politični pregled. Državni zbor je zopet odgodjen. Nekaj čudnega je bilo pri tem zasedanja to, da ni imela gosposka zbornica v celem zesedanja niti jedne same seje. Saj je bil vendar k zasedanja sklican državni zbor in ne le posl. zbornica. In sklican je bil državni zbor zaradi tega, da izreče svoje mnenje o stališča, katero naj bi zavzela tostranska državna polovica nasproti dogodkom na Ogrskem, ki so v vsakem pogleda v jako tesni zvezi s koristmi naše državne polovice. Zakaj pa bi svojega mnenja o tako važnih zadevah ne izrekla tudi gosposka zbornica? No, ako bi tudi gosposka zbornica b takim počenjanjem in s takimi govori tratila čas, kakor se je to godilo v poslanski zbornici, potem je že bolje, da so ostali visoki gospodje doma. Torej poslanska zbornica morala bi v minulem zasedanju začrtati stališče, katero naj zavzema naša vlada nasproti Madjarom pri rešitvi ogerske krize. Stvarno o tem govoril pa je ministerski predsednik. Drugi govorniki pa so se tega predmeta le postransko dotikavali v svojih govorih, in tako prišlo je do tega, da tudi po zasedanju, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno za to, da se ustanovi stališče, na katerem mora stati naša vlada nasproti Madjarom, o takem stališča nikdo ničesar ne ve. Naša poslanska zbornica mlatila je celih štirinajst dni prazno slamo, in mla-tiči bili bo za to prav dobro plačani. Deželnozborako zasedanje. — V torek 10. t. m. je bilo otvorjeno deželnozborsko zasedanje deželnih zborov in sicer gališkega, solnograškega in češkega. Dopolnilne volitve na Dunaju. — V torek se je vršila v V. dunajskem okraju dopolnilna volitev v mestni svet, ki je postala potrebna vsled smrti podžupana Strobacha. Izvoljen je bil kandidat krščansko - socijalne stranke prof. Sturm, ki je dobil 5184 glasov. Kandidat socijalnih demokratov Reuzman dobil je 3216 glasov. Pri dežel nozborski dopolnilni volitvi, ki Be je vsled smrti istega Strobacha vršila isti dan v IX. okraja, izvoljen je bil istotako krščanski socija-lec prof. Wolny, ki je dobil 6006 glasov dočim je dobil kandidat združenih nasprotnih strank le 2351 glasov. Dopolnilna dcželnozburskn volitev na Koroškem. — Na dopolnilni deželnozborski volitvi, ki se je vršila v torek zs volilni okraj kmetskih občin Velikovec-Celovec je bil izvoljen poslancem nemški kandidat Friderik Saifritz. Manifestacija za splošno volilno pravico v 1’rftgi. — Češki socijalni de-mokratje ho v torek pred otvoritvijo deželnega zbora priredili demonstracijo za splošno volilno pravico. V večih tovarnah so delavci sploh praznovali, tadi prodajalnice so bile večinoma zaprte. Mnogo delavcev je prišlo tadi z dežele, da so se ndeležili manifestacije. Po 9. uri predpoladne so se ulice, ki vodijo k mestnemu parka, pričele polniti z gostimi množicami ljudi, tako, da so morali na raznih črtah ustaviti promet ulične železnice. Kmalo se je mestni trg napolnil občinstva, tako tudi trg bv. Vaclava. Po 11. uri se je začel pomikati sprevod in povsem tiho so vrste delat cev korakale na Radetzkvjev trg, kjer so se ustavile. De-dutacija se je podala k višemu deželnemu maršala, da protestira pri njem proti volilnemu redu kurij in nameravanem volilnem redu. Deputacija je bila tudi pri namestnika. Od obeh višega deželnega maršala in namestnika, je deputacija dobila obljubo, da se važnemu socijalnemu vprašanju obrne vsa pozornost in da se po možnosti ugodi željam delavcev. Enako z istim vspehom, kakor socijalni demokratje, so postopali tadi narodni socijalibti. Deputacija se' je povrnila na Radetzkyjev trg, kjer je priobčila odgovor višega deželnega maršala in namestnika. Posl. Hybeš je imel tamkaj govor in je sporočil pozdrave moravskih sodrugov. Nato je bilo dano znamenje za odhod in množice so se razkropile. Ceni se, da se je manifestacije udeležilo okolo 50.000 oseb. Okolo 2. ure popoludne je bil po vseh ulicah mir in red. Največ prodajalnic je bilo popoludne odprtih. Splošni promet je bil zopet svoboden. Tadi izredne varstvene naredbe so bile odstranjene. Dogodki na Ogerskem. — V torek je bil zopet ogerski državni zbor skupaj, ali le za par ar, kajti zborničnemu predsedniku Jasthn prinesel je, ko se je imela seja pričeti, podravnatelj mi-nisterske kancelarije od ministerskega predsednika grofa Fejervaryja pismo, kateremu je bil pridejau tadi kraljevi re-skript, s katerim se državnozborsko zasedanje zopet prelaga do 19. decembra t. 1. Tadi posebna izdaja uradnega lista je priobčila kraljevi reskript, s katerim se odgodi državni zbor do 19. decembra in sicer z ozirom na to, da se ni posrečilo sestaviti vlade na podlagi, ki bi zagotovila rešitev sedanje krize. Dejstvo, da ni prišel ministerski predsednik grof Fejervary z drugimi ministri v zbornico in da ni osebno izročil kraljevega reskripta zborničnemu predsednika, je poslance opozicijonalnih strank jako razburilo. Kričali so in vpili in konečno tadi protestirali proti odgodjenja državnega zbora, a konečno so šli vendarle domov. Dogodki na Ruskem. — O atentata z bombami v Ttflisu je prejel pariški list „Le Journal11 to-le poročilo: Dne 8. t. m. ob 7. ari 20 minat zvečer so revolucionarji na raznih tečkah mesta istočasno tekom deset minut vrgli osem ali devet bomb. Strašne detonacije so napolnile mesto, ki se ga je polastila grozna panika. Dve bombi sta bili vrženi na hišo policijskega načelnika. Konsigni-rane čete so korakale po mestu in od vseh strani je bilo slišati streljanje s puškami. Najhuje je bilo ob Vjerskem mostu in na hotela „Orientu, kjer biva general princ Louis Napoleon Bonaparte. Palačo podkralja so zasedle močne patrulje kavalerije. Ni možno naznačiti števila žrtev niti približno. Ena sema bomba, ki je bila vržena pri operi, je ubila 18 ljudi. Prvih šest bomb je eksplodiralo r časa ene minate. Minuli teden so bili v Moskvi budi in krvavi izgredi. Tam so namreč najprej začeli štrajkati črkostavci in potem so se jim pridružili še peki in dragi rokodelci. Na alicah so se zbirale mnogoštevilne grače ljudstva, ki so hrupno demonstrirale. Nastopilo je vojaštvo, ki je bilo primorano streljali v množico, a množica streljala je istotako v vojaštvo. Ubitih je bilo mnogo oseb, še več pa ranjenih. Demonstracij udeležile so se tadi ženske. Dopisi. S Trnovega pri Kobaridu. — (Gospod nnncnaTrnovom nad Kobaridom je pisal v „cajtenga“. — (Konec.) „Več občanov11 piše v „Soči" o posebnih časteh, katere so mi tisti dan izkazali nekteri in nektere. OJgovorim, da smo mi duhovniki zadnjih pet ali šest let še precej vajeni takih časti, in da sem jaz tisti dan prejel nekaj „čaBti“ tako sorte od nekih ljudi tukaj, otesanih s to debelo sekiro, se razume samo ob sebi; me nič posebno ne boli, kakor je bolelo nekdaj. Videl sem pa dobro, da z možmi se da še kaj govorili, kedar pa nastopijo babe, je hudič „los“. Da je „več občanov11 skrajno užaljenih, da se je predrznil njihov gospod nune o kamunskih rečeh v kritičnem trenutku izraziti Bvoje mnenje, jim jako rad verujem. Morda bo trnovska »gmajna1* še nekaj časa potrpožljivo čakala „parlilau; pa saj ste imeli vi „maliu, ee lahko reče, Seat let komando v rokah, ste jo mogli pa „partitu. Ker Be pa nahaja med vami „takšon“ dušni pastir, vam rečem, skrbite, da vam pošljejo na -mesto meno enega »takšnega*, kateri bo storil v s e 1 e j v s e m Občinarjem vse prav. „Več občanov11 naj se nikar ne boji, da bodo Trnovčani postali Ricmanjci, če se še dostikrat glasnejše kregajo med seboj, kakor se v resnici. Dokler je med njimi tak .razdražitelj* kakor sem jaz, ne bo še nobene sile. Dt pa nisem poseben „razdražitelji* in da se ne postavljam ravno veliko na „ kapric11, sklepajte, ljubi moji Trnovčani, iz tega, da Kramarjev Dreja dosedaj se ni dosti križal z menoj po svojih cantengah. Da mi nič mar ni, ali pride kdo v cerkev k službi božji ali ne, tega pač ni nobeden izmed „več občanov11 slišal od mene, pač pa je kdo lahko slišal me reči, da ne morem nobenega za lase vleči v cerkev, in nekdaj sem opozoril nektere, ki se vstavljajo v turnu, in so tam med službo božjo pogostoma preveč glasni, naj gredo iz cerkve na cesto, če imajo že tako nujne reči razpravljati. .Več občanov11 silno želi, da bi jo jaz čim preje popihal dol po klancih. Jaz piham po kobaridskih in trnovskih klancih skoraj vsak teden gor in dol, da pa popiham s Trnovega preč za stalno, hočem »več občanov11 podučiti, kaj imajo v ta namen storiti; saj pravijo, gospod nune je zato, da nas poduči. Tistih „več občanov* mora vse moje trnovske grehe zbrati skupaj, če ne zadotajejo, še kakšne posebno debele ni izmisliti, in celo to zbirko naravnost in najbolje osebno predložiti visokočastitema knezonadškofij-skema ordinarjatu v Gorici; pa ne gosp. Andreju Gabrščeku za njegovo »Sočo*1 in njegov »Primorec*. Jaz se namreč jako bojim, da ta dva lista imata premalo kredita na merodajnem mestu za moje „avanciranje“, Kedar prevzvišeni knez in nadškof dopošlje dekret, da sem prestavljen, potlej »zapokam “ svojo hišno ropatijo, „pobasam“ vse »tavžente1* katere sem na Trnovem nabral, vam porečem na altarja sv. Trojice v naši cerkvi „adijo“ in popiham po klancih za stalno od Trnovega preč; če bo pa nova cesta do takrat dcgotovljena, se še klancev izognem. Dokler pa bodo samo tukaj govorili, da moram .avanci-rati“ in bodo prihajali dekreti za moj .avancement* v „Sočiu in »Primorcu*, do tedaj, ljnbi moji Trnovčani, ne bo še nič. »Več občanom11 tndi ni prav, da sem prijatelj in odjemalec dobro znanemu gostilničarju. Kaj hočete, ljudje moji, če ne morem biti vedno v svoji domači hiši, ali vedno hoditi okoli I Vsak človek ima pač kakega prijatelja, in jaz dobro vem, da na Trnovem znajo sklepati celo »hinavsko prijateljstvo11. Kaj hočete potem takem vašemn gospodu nuncu zameriti, če ima med vami kakega »bližjega* bližnjega 1 „Več občanov” je radovednih, ali se bo ta človek še zanaprej mešal ▼ to, kar njega nič ae briga. Ali duhovnika res nič ne briga, kaki možje bo v st -rašinstvu in kak žapan je v vasi ? Jaz mislim, da ga v sedanjih »klerikalnih** in »naprednjaških* časih mora nekaj brigati, ker ima vendar (6 starašinstvom in županstvom pogostoma opravka. Ia potem povem naravnost, da vstreiem radovednosti »več občanov14, da »ta človek* se bo še za naprej mešal v to, če bo še živ in tukaj, in če bo potreba. „Več občanov* mi pravi, da se me ne boji, in da se me nikdar ne bodo bali. Kaj se me je treba bati ? Saj me rajni prevzvišeni kardinal knez -in nadškof J. Missia ni poslal na Trnovo za strašilo I Kakor ni treba se Vam bati mene, tako tudi ni treba, da bi se vas jaz bal; saj, da bi to pokazal, sem se oglasil pri vaših občinskih volitvah. Ljubi moji Trnovčani, v tem dopisa sem vam skusil dopovedati, zakaj som se udoležil vaših občinskih volitev : Da imam »reht11 zato, veste vsi; sprevideli boste, da sem imel to pot tudi „ur-žoh“. Kdor izmed vas hoče izvedeti še kake druge „uržohe“, mu svetujem, naj vpraša pri naslednjih hišnih številkah : 1, 16, 17, 20, 21, 22, 48 in 67 posebno pa naš imenitni »kvanten Verein11; in bo zadovoljen. K sklepu vam moram povedati še nekaj. Veste, zakaj sem to pisal v „caj-tenge11, kar sicer dosedaj ni moja navada ? Glejte, nekoga so od Trnovega odpravili, ker ni znal »brat*, mene je zaskrbelo, da porečejo, da ne znam »pisat1*, in da bom zaradi tega moral popihati po klancih. Vem dobro, da je nepotrebno in brezvspešno odgovarjati dopisom v »Soči11 in „Primorcu“, ker „rehtu ostane vselej končno tam. Zatorej, Trnovčani, ne pričakajte nadaljnih dopisov od mene, vsaj za to ,,sezonou ne. Bog daj zdravje in pravo pamet 1 Amen. Gospod nune na Trnovem nad Kobaridom. Iz Dornberga. — Nova železnica bo ta kmalu dokončana. Delavci že odhajajo. Bilo je pri nas m nogo Italijanov, največ iz laškega Tirola. Zvečer je človek lahko slišal pred vsako hišo par laških delavcev, ki so se precej glasno pogovarjali. Ta pa tam so tadi zapeli, posebno kadar jim je vince ugrelo možgane. — Menda od teh so se naučili tadi naši fantje neke laške napeve; zdi se mi, da hočejo biti napredni; vidi se sicer, da kmalu „vzamejo v glavo1*, častno pa ni, da se to poje. Bilo je med temi Lahi par WŽ — MgP katoliškega _piepričanjaT a le mglo.MTmašaliso se ti ljuajejtEgdrzno, prevzetno, kakor da smo mi njihovi gosti; posebno jim je rasel greben proti '‘loncu. Šli so od tu 30. septembra, nekateri pa že prej. Spomjn njihov bo ostal dolgo časa. Neplačani računi in _drliga ^znHrnngja11 bodo skrbela, da jih ne po-zaStftPnaši ljudje tako kmalu. Da so pri delu imeli več plače kot domačini ali Hrvatje, se razumi samoobsebi. Tadi Hrvatov, Črnogorcev je bilo mnogo tu. Bili so bolj mirni, razgovarjali so se jako radi z domačini. Zbirali so se v_ grnča. in le-aden ie govoril, dragi so mirno poslušali; tndi došla pisma so—fcedai ,čiiali v taki seji. Črnogorci so se radi ponašali s svoiim knezovi in pripovedovali o življenju v (Jrnigon. Pnvrlariali mq da smo -b afo1*. rnBke izgabe na Vstokaso ___________»lastile. Vsak bi bil vzet pet Japoncev nase. Ako so domačini koma nadlegovali, je le pest stisnil: „A, da si u mojoj kuči 1“ Od teh je ostalo še nekaj, pa bodo šli kmala. Od teh ..bratov11 nai bi_se učili nagi mladeniči varčnosti. Oni so precej denarja poslali domov, našim ni zadostoval v nedeljo prislužck od tedna. — Mislili smo, da se bo pravično plačevalo, bolj kot pri vipavski; od začetka je bilo še dobro. Proti koncu pa delavci le tožijo. Temu da utržejo plačilo za celi dan, dragema pa še po več. Posebno neradi pa da dajo podpore, ako kdo oslabi, da ne more več delati, ali če se kaj ponesreči. To je pač sramotno I — Občutno je udarila železnica kmeta. Vsi delavci so šli le na železnico, kmet pa je moral Blano — tudi trikrat več kot prej — plačati, da je le dobil koga. Ako ne bo drugače, sedaj bo gorje našim kmetovalcem ; vse morajo drago plačati, svoj pridelek pa prodajati v ceno. Iz Podgore. — Dovolite, cenjeni gospod urednik, da se tudi jaz pridružim krogu Vaših dopisnikov. Sicer bi tega nikdar ne storil, ko bi me k temu ne napotila .Soča* št. 79. z dne 4:. oktobra 1905. Nikar ne mislite, da jaz čitam ta časnik, vendar omenjena številka mi je prišla po nekem nakljnčju v roko. Razgrnem list in čitam: »Veselica v Pod-gori“. »Slednjič je vendar nehal dež* itd. — Res, lepa je bila veselica, kdo bi vam to tajil 1 Udeležilo se je je mnogo občinstva in društev, katere vam je že .Soča* naštela. Toda oprostite, da sem tako predrzen, da povem, da so si med petjem nekatere mestne gospice in gospodiči tiščali z žepnim robcem nos in asta, da se niso na glas krohotali... Tudi pevci — starci v narodni noši so kra«no nastopali ob svoji majolki, a plesali so fe krasnejše vsak s svojim »cvetom podgorskih deklet*, kakor jih »Soča11 imenuje. Le škoda, da je trajalo to le par ur, kajti že drugi dan so morali nekateri krevsati v »fabriko11, nekateri na polje in nekateri celo čistit blato s ceste. Da, takšni so bili ti pevci, stari, brezzobi, nekateri sivi in nekateri udovci. Res lahko smo ponosni Podgorci, da imamo take može, ki tako zvesto služijo narodu. Tudi naše krasno domače dekle (15-letni otrok), katero je z navdušenimi besedami pozdravilo »Sokole11, je izvrstno skakalo po odru. Ko bi jo bili le videli. Samo škoda, da so bili njeni „kavalirji* večinoma ti »sivci* v narodni noši. Tega pa ta otrok ni pomislil, da je prepovedano plesati. Ali ni videla na šolski steni tablo s 17 zapovedmi, od katerih se glasi 14.: „Javnih ali po društvih prirojenih plesov sme so gojenka udeležiti le, ako ji dovoli ravnatelj. Sodelovanje pri takih produkcijah je v obče prepovedano. Le izjemoma more dovoliti ravnatelj pri pa-trijotičnih in dobrodelnih namenih.11 Pa še nekaj moram omeniti, namreč to, da »Soča*1 na najnesramnejši in laž-njivi način napada našega č. g. kurata in Marijino dražbo. Sicer nisem jaz Bog ve kak »klerikalec1*, da bi zagovarjal to dražbo, toda vendar kar je preveč je preveč. In to, kar piše »Soča1*, je vnebo-vpijoče. Najprej pravi, da je č. g. kurat protinaroden in da,je delal kolikor je mogel proti narodni veselici v Podgori. Jaz pa naravnost povem, da naš g. kurat je Slovenec z dušo ia telesom. Tadi narodni veselici v Podgori ni nasprotoval. Če pa ni hotel vslišati one, kateri bo ga prosili, naj ima procesijo zjatraj, ali naj jo celo opusti, storil je svojo sveto dolžnost, kajti v Podgori je navada že od nekdaj, da je na roženvensko nedeljo popoludne procesija s kipom M. B. Da bi pa letos opustili to slovesnost zaradi plesa liberalcev, to je nesmisel. Nazadnje preidimo k Marijini družbi. Poročevalec .Soče**, bodite tako prijazni in imenujte nam brez strahu in očitno v vaši „Soči‘* one tri članice Marijine družbe, o katerih že toliko časa trdite, da ,,so šle v Rim.1* Ako tega ne Btorite v kratkem, smatrali vas bodemo za največjega nesramneža in lažnjivca. O četrti pa, o kateri pravite, da je bitela za onimi tremi z brzovlakom tje, tega vam ne tajim. V pojasnilo vam pa povem, da je tndi tukaj Ijalika med pšenico in da je bila ta članica že od Božiča izključena iz Marijine družbe, .a. liadie _4ega . niso vedeli, ker ni infela dražba od tega časa nobenega javnega shoda v cerkvi, na katerem bi bil g. karat to občinstvu naznanil. Torej poročevalec »Soče*1, glejte, kaj pišete in pazite, da ne osramotite samega sebe. Pričakujem, da UBtrežete moji ponižni prošnji. Dotlej pa ostanite zdravi I Novice. Pogreb Nj. Prevzv. knezonadškofa Andreji Jordana. — V torek zjatraj se je vršil pogreb Nj. Prevzv. knezocadško fa Andreja Jordana ob velikanski adeležbi vseh slojev ljudstva z dežele in mesta. Pogreb je pričel ob prekrasnem vremena ob 9. uri zjatraj in so ga naznanjali zvonovi vseh mestnih cerkva. Pogreb je vodil ob veliki azistenci dragih dahov-nikpv ter ob navzočnosti štirih škofov in dveh proštov prem. monsig. Flapp, škof poreški. Pogrebni sprevod se je vršil v tem le reda in sicer : 1. Moški tak. mestne hiralnice. 2. Zavod mestnih deških sirot. 3. Dečki iz deželnega zavoda gluhonemih. 4. Dečki privatnih šol, kakor „S. Doma* itd. 5. Dečki mestnih šol. 6. C. kr. vadnica. 7. Delavska podporna društva. 8. C. kr. višja realka. 9. C. kr. višja gimnazija. 10. Razne moške bratovščine. 11. Razna katoliška društva. 12. Družba sv. Vincencija Pavlanskega. 13. Mestna in vojaška godba. 14. Deško semenišče. 16. redovniki. 16. Pevci stolne cerkve. 17. duhovščina. 18. profesorji bogoslovja in kapitelj. 19. Pontiflkant z veliko azi-stenco, ki je vodil sprevod. 21. Krsta, katero je nosilo osem duhovnikov, ki so se vsako toliko menjavali. 22. Sorodniki visokega pokojnika, pokojnikovo hišno osobje in osobje nadškofijske pisarne. 23. Politična oblast, na čelu ji triaški namestnik knez Holenlohe, kojemu so sledili cesarski komorniki 24. Deželni odbor, na čela mn namestnik dež. glavarja dr. Gregorčič. 26 Goriški župan z mestnim starešinstvom. 26. Zastopniki vojaške oblasti, aradništvo sodne oblasti, državno pravdništvo, finančni in davčni uradniki, uradniki gozdnega urada, uradnici tuk. /Btl XW. c. kr. kemičnega poskuševališča, železniški uradniki, uradniki poštnega in brzojavnega urada, ravnatelji in profesorji c. kr. višje realke, o. kr. višje gimnazije in ženskega 'učiteljišča, zastopniki odvetniške zbor-uice, zastopniki zdravniške zbornice, kupčijska zbornica s svojim predsednikom in uradniki, uradniki tukajšnje zastavljalnice in hranilnice, zastopniki kmetijske dražbe, zastopniki tuk. lekarničarjev, meščani, odposlanstva raznih draštev, veterani, družba kat. gospft, Marijina društva, katol. družba šivilj, gojenke ženskega učiteljišča, ženska meščanska šola* dekliške mestne šole, dekliški zavodi ^Šolskega Doma", deklice iz zavoda gluhonemih, sirote iz zavoda Contavalle, zavod sv. Jožefa in namiljene sestre. Sprevod se je pomikal po Travniku, potem po Raštelju do stolne cerkve. Do-spevši v stolno cerkev položili so krsto, katero so do tja nosili odkrito, na visoki katafalK, okolo katerega je gorelo vse polno sveč. Ker se je bi :o bati, da bi bila t cerkvi prevelika gnječa, ni bil dovoljen uhod v cerkev vsakemu, ampak prišli so v cerkev le udeleženci pogreba, seveda izvzemši šolske in druge zavode. Mašo zadušnico daroval je prem. poreški škof dr. Flapp. Po^naši je bil govor, katerega je imeljiekm. jezuit v italijanskem jeziku in v katerem je opisal govornik iivljenje visokega pokojnika ter našteval njegove zasluge za katoliško cerkev in za duševni blagor prebivalstva goriške nadškofije. Po dokončanem govoru podelili so vsi navzoči škofje po obstoječem ritualu vsak svojo absolucijo in to mon-aignor Feruglio, škof iz Vičence, mon-signor dr. Mahnič, krški škof, monsignor dr. Nagi, tržaški škof, monsignor dr. Je-.glič, ljubljanski škof in konečno monsignor dr. Flapp, poreški škof, ki je bil, kakor že omenjeno, tudi pontifikant. Navzoč je bil tudi novomeški stolni prošt monsignor dr. Elbert. Bilje peli so na koru bogoslovci pod vodstvom preč. g. dr. Tarlao. Po dokončanih absolucijah so prenesli duhovniki pokrito krsto na pri-prost črn mrtvaški voz, ki je čakal pred cerkvijo in v katerega so bili vpreženi Štirje konji. Potem pa se je sprevod v prejšnjem redu pomikal po Magistratni nlici, po ulici Dogans in po Tržaški cesti na staro pokopališče, kjer so položili krsto v tam nahajajočo cpe^ ^kofijsko. teif* pogreb”om ^so bile skoro vse prodajalnice po mestu zaprte in z raznih hiš plapolale ao črne zastave, posebno pa po ulicah, po katerih se je premikal sprevod. Po teh ulicah visele so tudi izpred oken skoro vseh hiš črne preproge. Ravno tako bila je tudi stolna cerkev preoblečena v črno. Mestne svetilke so bile prižgane in sicer povsod, koder se je premikal sprevod. Ljudstva pa je bilo z dežele in iz mesta po ulicah in posebno ob nhodu v pristranske ulice vse polno; posebno mnogo se ga je zbralo na starem pokopališču. Priznati moramo, da je vladal med sprevodom v vsakem pogledu izboren red in da ni bilo zaznamovati nobene nepriličnosti, kar šteje v zaslugo onim, ki so bili postavljeni zi to, da vzdržujejo red. Pogreba se je udeležila skoro vsa duhovščina iz naše nadškofije in prišlo je la dan v Gorico tndi mnogo duhovnikov iz sosedne Videmske škofije. Naših duhovnikov ki so šli v koreteijnih v sprevodu, našteli amo jih, brez kanonikov in škofov 230. f Alojzij Kovačič. — Kar je bilo ?že delj časa pričakovati, se je zgodilo v soboto zvečer. Ta dan je namreč preminul ob 9. nri zvečer previden s sveto-tajstvi za umirajoče sovodenjski vikar preč. g. Alojzij Kovačič v 31. letu svoje dobe po jako dolgi in mučni bolezni. Pokojni g. Kovačič se je rodil dne 9. jacuvarja 1874 v vasi Sv. Tilih pri Komnu. Gimnazijo je dokončal v Trstu, potem pn vstopil v goriško osrednje semenišče, kjer je bil v mašnika posvečen dne 14. juliji 1897. Služboval je kot kaplan t Podbrdu, potem pa je prišel k nam v Gorico in sicer za kaplana k farni cerkvi sv. Ignacija, kjer je bil 5 let. Lansko leto pa je bil imenovan za vikarja vSovodnje, kamor je prišel dne 8. oktobra. Tje se je podal z namenom, da se mu zdravje zboljša, kajti tam je slnžba lahka in zrak zdrav. Ali bolezen je bila fa pregloboko vkoreninjena. — Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi čč. duhovščine in občinstvi v pondeljek ob 10. ori zjutraj. iPokojnikn svetila večna luč ! t Frančišek Dol,jok. — V Št, Andražu v labudski dolini na Koroškem je 10. cktobra opoludne mirno v Gospodu zaspal pri vseh Slovencih poznani misijonar dražbe Jezusove, č. o. Frančišek Doljak v 77. leta svoje starosti Rojen je bil v Grgarju pri Gorici 5 marca 1829. R. I. P. I Prcineščenje. — Namesto finančnega svetnika g. Ernesta R o v i s a, voditelja davčnega oddelka na tuk. okrajnem glavarstvu, pride v Gorico finančni svetnik g. Josip La c h. Zn Alojzljevišče: Preč. g. Jan. Kumar 20 K, neka oseba za kip M. B. 3 krone. Bog povrni I Oporoka f knezonadškofa. — Prevzvišeni knezonadškof Andrej Jordan je zapustil v oporoki vse svoje imetje deškemu semenišču v Gorici. Zadušnlca slovesna po f knezo-nadškofu in metropolitu prevzv. gosp. Andreju Jordana se mora obhajati po ukazu v „Ljnbljanskem škofijskem lista14 tekom tega tedna v vsaki koralni in samostanski cerkvi ljubljanske škofije. Volitev kapitularnega vikarja. — V petek dne 6. t. m. se je sešel kapitelj prvostolne cerkve v Gorici v kapiteljski dvorani z namenom, da izvoli kapitularnega vikarja, ki nadomestuje nadškofa ves čas, dokler novi nadškof ne zasede škofovske stolice. Izvoljen je bil veleča-stiti monsigner Janez Wolf, kanonik prvostolne cerkve — mož, ki se je svoj čas odlikoval v pastirstvu, da je v vseh krajih, kjer je pastiroval, v najboljšem spominu. Tndi kot kanonik je prav mnogo pomagal v pastirstvu stolne župnije. •Mi0S&^je bil p »^pokojnim JciMuionad-šEof^m^JjjF&uuun osk^tailt^škofjj^kega Ijreumifinj#. Se svojim previdnim in morim nastonaniem je vsesTransEPtnriatil JfaOjT Njegova Zasluga je, da je kupila škofija za deško semenišče prekrasno zemljišče, ki je sedaj dvakrat toliko vredno kakor je stalo. Po njegovem prizadevanju in navduševanju se je zidala za deško semenišče velika opekarna v Bnkovici. Kapilularni vikar monsignor Wolf je bil ves čas svojega življenja mož molitve in dela. fotn p« mn. i* jz_ rekaioč mn svoje spoštovanje. ~ 1 Občni zbor »Krojaške zadruge** v Gorici se je vršil v drugič dne 5. t. m. ob zadostni udeležbi. Sprejeli so se prečitani računi za preteklo upravno leto in sprejete tudi nekatere spremembe pravil, provzročene po razvoju zadruge same. V odbor in nadzorstvo so bili izvoljeni prejšnji člani obeh zastopov. Kmetovalci, pozor! — „Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev" nam poroča, da je zopet otvorila naro-čevanje na Tomaževo žlindro, kakor v lanski jeseni. Člani „Centralne posojilnice* morejo naročati pri ti posojilnici, člani ostalih posojilnic po deželi, katere so v zvezi z „ Goriško zvezo11, pa doma pri svoji posojilnici. Svojim zastopnikom v nadzorovalnem odborn obrtno nadaljevalne šole v Nabrežini je imenoval goriški deželni odbor g. Ignacija Tanče ta iz Nabrežine. Imenovanje članov za okrajni šolski svet za goriško okolico. — Goriški deželni odbor je imenoval za svoga zastopnika v okr. šolskem svetu za goriško okolico gg. Antona Klančiča, deželnega poslanca in župana v Podgori ter g. Franceta G r u n t a r j a, veleposestnika in župana v Šmarjah na Vipavskem. V Vrtojbi je umrla Neža Drole, kuharica pri č. g. Josipu Jarcu, v starosti 67 let. Rojena je bila v Znojilah pri Podbrdu. Priporočamo jo r molitev. Svetila jej večna luč I Pred izpraševelno komisijo za obče ljudske meščanske šole v Kopru se prično prihodnji izpiti v pondeljek dne 6. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Junaški čin. — Pred kratkem je prišel v neko malo trgovino v Gorici neki mladi gospod. Prašal je po razglednicah. (Videl jih je namreč v oknu izložene in med temi ne baŠ lepe in vzgojne.) Prodajalec mu seveda drage volje ž njimi postreže. Gospod izbira in izbira in izbere eno najbolj umazano in pohujšljivo razglednico. Praša, koliko stane, plača, nato jo takoj molče razstrže in jo vrže strmečemu možu pred noge ter ravno tako mirno in molče odide iz prodajalnice. — Na moža je napravil ta čin večji vtis, kakor je bilo videti, ko nro dolga pridiga o pohnjlinjn in po-hnjšljivcih. Figovo žganje. — Prepis odloka z dne 21. sept., s katerim je finačno mi-nisterstvo dovolilo za letos kahati žganje iz fig dvanajsterim občinam na Kranjskem, poslalo je finančno ministerstvo istočasno deželnemu finančnemu vodstvu v Trsta z navodilom, da naj v enakih slučajih enako postopa to je, naj dovoli kuhati žganje iz surovih lig lastnega pridelka. Občinam, ki niso dobile rešitev na svoje prošnje o pravem času, treba je poganjati stvar pri rečenem vodstvu. Važen sklep seje načelstva gori-škega vinarskega društva v Gorici dne 6. oktobra t. 1.: Kot društveni uradniki (kletarji) pri podružnicah se bodo spre-jemali v službo v prvi vrsti gojenci, kateri so dovršili kmetijsko šolo. Ker je to v prid bodočnosti marsikaterega mladeniča gotovo velike važnosti, zato se tem potom opozarjajo na ta važen sklep. Zmešalo se mu je. — V petek po noči je prišel na tuk. policijo neki mladenič. Pravijo, da je prišel iz Sv. Križa pri Ajdovščini. Bil je ves blaten in premočen. Ko so ga vprašali, kaj hoče, je rekel: Jaz sem bil potrjen za vojaka, a raje nego nastopim vojaško službo, preživim 20 let v zaporu in sem prišel v Gorico, da se vam v ta namen tukaj predstavim. Obsodili so me tudi na smrt, a jaz se smrti bojim in bi hotel večno živeti. Zato vas prosim, da mi izdate spričevalo nesmrtnosti. Na policiji so koj spoznali, da se revežu meša v glavi. Ker je bil ves blaten in moker, ponudili so mu drugo «uho obleko, o kateri ni hotel ničesar vedeti. Ker je mladenič tudi sploh slabo izgledal, ukazal je gosp. dvorni svetnik grof Attems, naj mu dajo ča4o čaja, a mladenič ni hotel tudi tega piti, češ, da ga hočejo zastrupiti. Konečno spravili so ga v tuk. bolnišnico, da ga tam opazujejo. Kliče se baje Valentin Faganel. Ogenj. V pondeljek okolu 11. ure in polje začelo goreti v skladišču krojaškega mojstra g. Martina Poveraja. Prvi so to opazili redarji, ti so pod vodstvom svojega nadzornika g. Janežiča hiteli na lice mesta ter so kmalu pogasili ogenj. Prišli so tudi ognjegasci, ko ni več gorelo. Ogenj ni napravil baje velike škode. Promet hranilnice In posojilnice v Kobaridu do 6. t. m. je bil ta-le: dohodkov K 272.179 04, posojil (stroškov) pa K 268.641-25. Skupnega prometa je bilo torej K 540.720 39. Tatvina. — V soboto popoludne ob treh urah je uradnik tržaške meBtne plinarne zapustil zn nekaj časa svoj urad ter ga zaklenil s ključem. V nradu pa je pustil tudi 1400 K denarja, ki je bil namenjen za plačo delavcev. Ko se je čez nro potem vrnil v urad, našel je istega odprtega, a 1400 K ni bilo več najti. — Razpis dobave. — Intendanca 3. armadnega voja razpisuje dobavo sledečih predmetov: Za Maribor 12.570 kvin-talov pšenice in 24.420 kvintalov rži; I za Gradec 1300 kvintalov rži in 11.210 kvintalov ovsa ; za Maribor 10 300 kvintalov ovsa; za Ljubljano 7800 kvintalov ovsa ; za Trst 2200 kvintalov ovsa ; za Gorico 3800 kvintalov ovsa; za Pulj 3600 kvintalov ovsa: za Beljak 2450 kvintalov rži in 7070 kvintalov ovsn. Ponudbe se imajo doposlati do 12. t. m. in sicer do 9. ure zjutraj intendanci 3. armadnega voja. Natančnejše podrobnosti se poizvedo lahko pri omenjeni intendanci ali pa tudi v provijantnem skladišču v Gorici, kakor tudi po drugih mestih, v katerih se nahajajo taka skladišča. Pa tudi kmetijske zadrage podajajo v tem ozira pojasnila. Mraz na Nižjo Avstrijskem. — Z Dunaja poročajo, da na raznih krajih blizu gora sneži. V Dunajskem Novem mestu je bilo v nedeljo zjutraj 3 stopinje pod ničlo in je zapadel sneg. N>5 3 i v?5 * § o J? c » o g IM e C> S sT ,§ js . e N H* O « e °o -C • — ***> s: S *** s: ^ c o S o -S c 5 -P g •S g ŠT § O o Jo o C) c. & s o O o R N S O o S k o g e £ o *-£S o o ^3 C •' 5 * • •*. ■ o r »H •- O .5 o u £ a S £ o R O "-s; c C -i j*** c* k K V o & •S <0 © Vv? O O se pokarali, ako bi se vesoljno človeMvo zavedalo pomembnosti teh iznajdb. Medicinski izvedenci so izračunili, da bi se da!o na ta način mesto 6 let pridobili 20 let življenja, celo jetika bi bo dala omejiti na tako mero, da bi je ne bilo treba več smatrati za socijalno bolezen. Za kratek čas. Tast k bodočemu zetu: „Vi torej hočete poročiti mojo hčer ? Kaka zagotovila imate pa za svoj obstanek — eksistenco?" Zet: „Aku mi daste svojo hčer — najboljše." Zvito: On: „Kako dolgo si kuhala ribo?“ Ona: V kuharski knjigi stoji pisano: eno uro — ker pa je le '/2 karpa, kuhala tem ga le y2 uro‘< Previdno: „Torej, si li na jasnem glede ljubezni s svojo izvoljenko." „Ne še; zato pa odprem vselej, ko ji kaj prinesem v dar, svoj dežnik." Amerikanska: „Ko položite doktorski zdravniški izpit, podaste se v Uptvon, pravite I Neumno; saj je pač najbolj nezdravo mesto v deželi." „Ravno zato hočem tja." Mati: nDanes si bil tako razposajen, da moram takoj povedati očetu, ko se vrne*. Cenko: „Vidi se spet, da ne morejo žen ke nikake stvari molčati.* Loterijske številke. 7. oktobra. Dunaj.............. 89 69 82 61 23 Gradec............. 20 84 72 73 68 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . „ Portorico . „ Santos . . Slakdor .... Otrobi debele . drobne . Petrolij r sodu . „ zaboja Moka ogerska: št. 0 K 39 80 št. 1 K 28 60 St. 2 K 27 40 „ 3 „ 26 20, „ 4 „ 25 40, „ 6 „ 23.80. št. 6 K 22 40. K 294 — „ 260 -„ 200 -80 — 12-12 — 42 — 18 — do 300 — 280 — 280-84-14-13-43-1360 Kdor ljubi kakao in čokulndo, temu bodi priporočim: Ivana Hoffa Kandol-Ktao ki ima najmanj tolič* v leM, j • torej najlaže pro* baren. na provzrora nikoli xii|irto«ti in je ob najbolj* iem okunu iarvdno poceni Priaten samo r. imnnom Zvin Hoff in B levjo varstveno znamk" Zavoji po '/♦kgOO vinarjev * » ’/• • 60 » Dobiva se povirni. ^ Lekarna Cristofoletti v Gorici S Prave In edine žel. kapljice > gnamko sv. Antona Fado-vanskega. Zdravilna moč 1 teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popije>_ Okrepi ielodec, storž, da ngine v kratkem (atu omotica in Bi-votna linoit (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. VV^^Cena^«^>^6nic^^yirK ^ ♦♦♦♦ Podpisani priporočam častili duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Joclnnanno-vega in Majdičevogamlina; dalje imam tudi razno tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenino Žnideršič Valenčič itd. .JOSIP KUTIN Semenlška ulica hiš. štev. I. ♦♦♦♦ A. Krušič trgovec in krojaški mojster Gorica, Corso (Jlun. Verdi 33 izdeluje vsakovrstne o-bleke za vsaki stan in sicer zaciv., voj. in drl. uradnike in duhovnike. Za vse obleke Je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško ln domače blago za Jesensko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in snkenj za vttaki stan. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovalUie nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Ela obirala za vse letne ta. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ulica Maniclpio St. 1. Gorica. Velika tovamiika zaloga Hvalnih strojev kakor za liviljo, krojače, firevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi le tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier" in slamorenni stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopatvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“. 14. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. _ Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Priporoča svojo zalogu raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih urna zvon zdonočlm glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah. Vsako popravo Izvrši hitro, dobro ln po eenl. Za vsako uro l-lotna garancija.. Cenike razpošilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne stroje najboljo vrste po tvornUklh cenah, a no kakor posredovalci. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z iaatno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razitave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 • zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tndi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izrršnje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mesta in na deželi najaljndneje. Union Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo SantoB, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo. Korfft istersko m dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razno vrsto. Moko 9t. 0, 1, 2,8, 4, 5. Več vrst riJa. MiljsveČe prvo in druge vrste, namreč od '/, kila m ob enega funta. Testenino iz tvomice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. 2ve-plonko drulbo sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |—-tekallifie Fr. Josipa št.2 (lastna Mia), In podružnica št. 20. Ievršuje naročilm vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja ra/slične moke, fina peciva, fina vina in likerje po amemi ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. fMA P®t©E Coiie črevljarski izvedenec Gorica RaSfel 3Z Zaloga vsakovrstnih firevljev za odrastle jn za otroke Naročila z dežela se po pošti dostavljajo v Gorici v. Teatro 20 $$$$$$$$$$ is Velika zaloga oljkinega olja w iz najugodnejših krajev. fvSorl^ i . . . . kr. 32 ('orfil kr. 66 S Seminario Jedilno „ fino „ fineje. „ bolje . dalmatinsko . istrijausko . , Bari Lucca . . N Izza . . Naj fineje Priporočam čč. duhovščini cerkvenim oskrbnlštvom. P k Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokale ■ potrdili najine nove amerlkaaake blagajne, da je kopit pri naja za 100 kron blaga. Prosiva lahtevati listke! ►t* o M O * er o p* O- P- te t