feštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKr
Časopis trgovino, Industrijo Irt obrt
Mredništvo in upravnišlvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: lefno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
—	Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.	Telelon	št.	552.	LJUBI	JANA,	dne	5. maja 1925.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	52.
Proti ukinitvi celjske carinarnice.
i
Po odloku Generalne direkcije carin v Beogradu se ima s 15. majem ukiniti celjska carinarnica in se mora do tega dne končati likvida- ' cija, nakar se vse agende celjske carinarnice prenesejo na glavno carinarnico v Maribor.	j
Povsem razumljivo je, da je povzro- i čil ta nepričakovani odlok v vseh go- ; spodarskih krogih v Celju in njego- j vem okolišu veliko vznemirjenje, j Celjski pridobitni krogi so pred tremi leti s težkimi denarnimi žrtvami zgra- \ dili novo poslopje na Savinjskem na- j brežjju ter dali v njem carinarnici na i razpolago lepe poslovne prostore, j skladišče in stanovanja za uradnike. Poslopje ima pripasti pogodbeno po j preteku 25 let državi. Lani se je pre- j tvorila celjska carinarnica v oddelek 1 glavne carinarnice v Mariboru.
Celjska carinarnica spada med naj- j aktivnejše carinarnice v državi. Temu [ se ni čuditi, če pomislimo, da ima Ce- \ lje bogato razvito industrijo, trgovino in obrt s-širokim zaledjem, ki ga tvori v prvi vrsti Savinjska dolina. V podkrepitev važnosti in nujne potrebe na-daljnega obstoja celjske carinarnice navajamo samo suho dejstvo, da se je preko celjske carinarnice v minulem letu uvozilo 3000 in izvozilo 1200 vagonov raznega blaga in da znašajo dohodki te carinarnice mesečno okroglo
-	in pol milijona dinarjev. Navedli smo nekaj glavnih razlogov, ki govore odločno proti ukinitvi carinarnice v Celju. Z ukinitvijo bi se blago v Celju radi novih stroškov seveda avtomatič- : no podražilo.
Gremij trgovcev je imel dne 30. aPrila zvečer v Celjski dom protestno zborovanje gospodarskih krogov iz velja in celjskega okoliša proti tej ukinitvi. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Otvoril in vodil ga je predsed-
‘i i Fen,liia g- R. Stermecki, ki je po-
» ratko statistiko in poročilo o poslovanju celjske carinarnice ter o do slej »torjenih korakih, da se prepreči nameravana ukinitev. Debata, v kate-!° *? nato posegli razni interesenti,
je bila vseskozi stvarna in je pokazala enodujjjnost vseh tukajšnjih gospodarskih krogov.
Prečitali sta se spomenici Gremija
trgovcev in Zveze industrijcev, naslovljeni na finančnega ministra in komunike demokratske stranke v Celju, ki se je istotako odločno zavzela za to vprašanje. Določila se je deputacija tukajšnjih industrijcev in trgovcev, ki naj gre v Beograd, da pri finančnem ministrstvu intervenira glede ukinitve in izposluje preklic tozadevnega odloka direkcije carin.
Upamo, da bo uvidela Generalna direkcija carin neutemeljenost svojega odloka in da ga v interesu gospodarskega razvoja Celja in okolice takoj prfekliče.
Gospodarsko pismo.
Naš uvoz kave.
Statistika naše zunanje trgovine nam dokazuje, da so uvozili v L 1922. 8026 ton surove kave. Po statistiki je došlo od te kave 4648 ton iz Anglije, 1899 ton iz Avstrije, a ostalih 1500 ton iz drugih držav: Italije, Zedinjenih držav, Grčije, Francije, Holandije, fz Brazilije direktno se je uvozilo leta 1922. samo 41 ton. V letu 1923. je znašal celokupni uvoz 9178 ton, od teh 8290 ton iz Anglije, a ostalo iz Italije, Indije, Holandije in Francije. Iz Brazilije se je tudi leta 1923. uvozilo samo 34 ton kave.
Kdor bi ugotavljal izvoz uvožene kave po naši uradni statistiki, bi mislil, da oskrbuje našo državo s kavo skoro izključno samo Anglija ali njene kolonije. Vsak, čeprav le površen poznavalec produkcije kave, bo moral dvomiti, če je ta statistika pravilna. Vsa evropska tržišča so naravnost preplavljena z brazilsko kavo, kajti Brazilija pridela 80% celokupne svetovne potrebščine na kavi. Marsikomu bi se zdelo čudno, da bi imela ravno Jugoslavija poseben razlog in poseben okus, da ne bi konzumirala občezna-ne braziljske kave Santos« in »Rio^.
Izvoru k nam izvožene kave moramo torej slediti izven območja naše carinske meje. Splošnoznano je, da se kava, ki se porablja pri nas, po večini kupuje in dovaža iz Trsta. Italijanska statistika kaže, da se je iz Trsta uvozilo v Jugoslavijo v letu 1922.: ! 5494 ton kave, torej tri petine našega uvoza, v letu 1923. pa 6401 ton, torej skoraj tri četrtine našega uvoza.
Ako to še nadalje raziskujemo, se prepričamo, da je došlo v Trst v letu
1922,: 34.230 ton kave, od teh 31.411 ton iz Brazilije, a le 254 iz angleških kolonij. V letu 1923. se je v Trst uvozilo 36.998 ton, od teh zopet samo iz Brazilije 32.928 ton, a iz angleških kolonij le 390 ton.
Zakaj se braziijska kava uvaža k nam pod tujim imenom?
Iz navedenih podatkov sledi, da se največji del kave, ki dohaja k nam, uvaža iz Trsta in da dohaja v Trst skoro izključno braziijska kava. Kakih večjih količin uvoza angleške kave italijanska statistika niti ne omenja. Zaradi tega je izključeno, da bi bila kava, ki se uvaža k nam, angleškega izvora, ampak je skoro izključno braziljskega izvora. Zakaj se torej v naši uradni statistiki prekrščava braziijska kava v angleško?
Vse to pojasnjuje le eno dejstvo: braziljsko blago se carini pri nas po maksimalni, angleško, holandsko, nemško, italijansko itd. pa po minimalni carinski tarifi. Za braziljsko kavo znaša carina 100 zlatih dinarjev za cent, za vse ostale pa samo 50 dinarjev. Naši konzumenti so dosedaj vedno pili braziljsko kavo Santos in Rio«, a naše carinarnice so morale to kavo na podlagi spremnih dokumentov cariniti za angleško, nemško, italijansko, grško in drugo blago. Br.viljska kava se torej prekrščava v Trstu, Solunu, Hamburgu in drugih pristaniščih, preko katerih dohaja k nam.
Nedvomno je, da se s takim falsifici-ranjem dokumentov povzroča naši državi na leto preko 40 milijonov dinarjev škode. Zaradi tega je generalna direkcija carin v zadnjem času odredila, da morajo biti izvorna izpričevala za kavo v svrho večje kontrole in verodostojnosti potrjena od konzulata one države, iz katere blago izvira. Dvomljivo je, če bo ta odredba imela kak uspeh. Braziijska kava bo šla tudi v bodoče svoja posebna pota, da bo mogla zatajiti svoj izvor in priti k nam pod tujim imenom, samo da se prepreči carinjenje po maksimalni tarifi. Dosedaj se je kava prekrščavala največ v Trstu, v bodoče se bode naj-brže v kakem drugem pristanišču, morebiti v Solunu in v Hamburgu, najverjetnejše pa v Marselju. Eno je
gotovo, da ne bomo dobivali braziljske kave direktno niti v naša pristanišča, niti v naše svobodne cone v Solunu in na Reki.
Kaj se bo torej doseglo s to odredbo? Naši carinski organi bodo na en ali na drug način prevarjeni in država ne bo imela koristi, kakršno si obeta od maksimalne carine, naša pristanišča pa ne bodo mogla direktno
*	uvažati kave, kolikor jo potrebujemo za domačo potrošnjo. Okoristili se bodo samo razni posredovalci, katerih je nebroj na potu iz Brazilije v Jugoslavijo.
Potreba pogodbenega razmerja z Brazilijo.
Vprašanje uvoza braziljske kave se da rešiti na povsem drug, za naše interese koristnejši način. Naši gospodarski odnošaji so v nekaterih državah urejeni s trgovskimi pogodbami ali z običajnimi trgovskimi konvencijami, ki dovoljujejo pri medsebojnem prometu recipročno porabo minimalne carinske tarife za produkte pogodbenih držav. Z Brazilijo nimamo niti pogodbe, niti konvencije, dasi bi bilo v obojestranskem interesu, da stopimo v tem oziru v tesnejše stike. Od sedanjega nepogodbenega razmerja nimamo ni kake koristi, ker se brazil j-sko blago pri uvozu v našo državo vsled napačne označbe izvora itak carini po ugodnostni tarifi. Nasprotno bi vsaj začasna trgovska konvencija z Brazilijo prišla v prilog celi vrsti naših izvoznih predmetov, katere že sedaj uvažamo v Brazilijo, deloma kot naše, deloma kot tuje blago.
Statistika naše zunanje trgovine dokazuje, da smo uvozili v Brazilijo v letu 1922.: 7098 ton cementa in leta
1923.: 2533 tori kalcijevega cinaoida. V letu 1924. je uvozila naša družba Split za portland-cement v Brazilijo 16.403 tone cementa kljub vsej konkurenci Danske in Norveške, ki uživate za cement: posebne ugodnosti. Izvoz našega cementa in izvoz organskih kemičnih izdelkov bi se mogel izdatno povečati, ker Brazilija tega blaga jako veliko porabi. Tako je na primer uvozila Brazilija cementa leta 1920.: 172.992 ton, leta 1921.: 156.862 ton, leta 1922.: 319.550 ton in leta j 1923.: 223.404 tone. j Podatki, ki jih izkazuje naša stati-j stika za izvoz v Brazilijo, so jako ne-
LISTEK.
Letalsko pravo.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Po predavanju v društvu »Pravniku«.) (Nadaljevanje.)
6. Obligacijsko pravo.
O	službenih pogodbah letalskega osebja zakoni ne govore, ravno tako ne o prevoznik pogodbah. Vprašanje pa je važno, kar gre za rešitev, ali se uporablja °bče državljansko ali trgovinsko pravo, zlasti za prevozno pogodbo in za službeno pogodbo trgovinskih pomočnikov. |,(> N- S9o. trg. zak. je prevoznik, kdor <)brt»o vrši prevoz blaga po kopnem ali [>0	in	notranjih	vodah.	Podjetje,
n piavaža samo blago po zraku, torej sl-*	trgovinsko v smislu trgovin-
o'/** i?*konika. Pač pa se besedilo za-
Profi čl' 272-’	3	trg'	zak’	~ ne
rodi"- f)°imovull.iu> da bi bilo trgovec
»r	ki	se v večjem obsegu bavi s
e vozom oseb (»posli zavodov za pre-°/j. Ludk). Mislil zakon na to seveda ' 18 iy' dejstva, da zakon te posle ime-
nuje v eni sapi s prevozniškimi in v nasprotju s prevozom blaga in oseb po morju, bi se dalo sklepati, da obrtnega prevoza ljudi po zraku ni smatrati za trg. posel. Vendar menim, da jasnemu besedilu ne delamo sile z nasprotnim mnenjem, in če nam star zakon dovoljuje uporabo na nove prilike, moramo biti zadovoljni. V kolikor bi se poleg prevoza potnikov, izvrševanega v večjem obsegu, vršil tudi prevoz blaga, bi tudi ta tvoril postranske trgovinske posle in za te posle bi se morale uporabljati norme trg. zakonika. Vsekakor velja za uslužbence zavodov za prevoz potnikov z letali zakon o službeni pogodbi trg. pomočnikov jn sicer po § 1. Za uslužbeneč Podjetij, ki bi se bavila samo s prevozom »laga po zraku, bi pa mogel ta za--on \ e jati le p0 § 2, če bi smeli smat-l ti, ?a ta P°djetja spadajo pod obrtni tec, 'i naravno — 0 prometu po zraku še ne govori. Toda bivše avstrijsko trgovinsko ministrstvo je izdalo na-redbo z dne 22. oktobra 1912, po katerije obrtno izvrševanje letalstva na temelju §§ 24. in 57 obrtnega reda proglašeno za koncesijonirano obrt. Zato bi menil, da velja § 2. zakona o trgovinskih po-
močnikih tudi za nameščence letalskih podjetij, ki bi se bavila samo s prevozom blaga. Ze omenjeni naš zakon iz 1. 1922. določa sicer, da spadajo koncesije za letalski promet v delokrog oddelka za zrač-‘ ni let, toda iz tega se pač ne da sklepati,
| da bi podjetja te vrste ne spadala več j pod obrtni red; ta zakon je izpremenil | za enkrat samo pristojnost za podeljeva-j nje koncesij te vrste.
C. Odgovornost za Škodo posebej..
j Kakor sicer pri vsakem tehničnem in ! prometnem napredku, so si tudi glede
*	letal, čim so postala prometno sredstvo,
| stali nasproti razni interesi; gospoda reki in civilizacijski — če hočemo tudi kul-j turni —- interesi tehnike in prometa na I eni, interesi onih, ki so bili po tem na-| predku prizadeti, ne da bi od njega ime-l li neposredne koristi, na drugi strani, j Pokazalo se je kmalu, da tiče v letalu j samem viri novih, doslej nepoznanih ne-j varnosti, da so te nevarnosti tem večje, | ker so veliko težje preračunljive in mno-! go neizogibnejše nego so nevarnosti j drugih niotorskih vozil, vštevši železni-< ce, slednjič, da je dokaz krivde pri ško-
di, povzročeni z letalom in letom, oškodovancu dejanski redno povsem nemogoč. Zato niso glasovi, ki so se pojavljali v interesu mlade industrije in novega načina prometa za čim manj strogo ureditev odškodninskega prava, v pozitivni zakonodaji, kolikor je bilo meni pristopno, prodrli nikjer. Zmagalo je mnenje, da glede odgovornosti za škodo, povzročeno z letali, ne more zadostovati nače-1°, ki vobče prevladuje v civilnem pravu, marveč načelo odgovornosti za zakrivljeno škodo, nego da treba letalsko odškodninsko pravo urediti po načelu odgovornosti za izid (Erfolgshaftung). Povsod je prodrl vidik: obče nevaren obrat se v interesu višjih kulturnih in gospodarskih interesov sicer dovoljuje, toda na lastno nevarnost in odgovornost obratovalca. V podrobnostih pa imamo v raznih zakonih premnogo razlik, ki pač kažejo, da dosedanje izkušnje še niso zadostovale za čim enotnejšo ureditev, ka-koršna bi bila potrebna za prometno sredstvo, ki je tako malo vezano na meje poedine države, kakor je baš letalo.
Avstrijski zakon iz leta 1919 določa, da veljajo do drugačne ureditve določbe §§ 1., 2., 3., 6.-9., 13., 14., odst. 2., in
popolni, ker se mnogi naši izdelki, ki se izkazujejo pri nas kot blago, uvoženo v Italijo in v Nemčijo, zbirajo v Trstu in v Hamburgu in od tu uvažajo v Brazilijo pod tujim imenom.
Še en razlog govori za to, da sklenemo z Brazilijo trgovsko konvencijo. Brazilija je dosedaj uporabljala pri uvozu naših izdelkov svojo normalno carinsko tarifo samo vsled tega, ker ni točno poučena, da se pri nas carini braziljsko blago po maksimalni tarifi. Poslovni svet, kateremu je dosedaj uspevalo, da je spravljal braziljsko blago pod tujim imenom preko naše meje, se je vsled zadnjih odredb že začel obračati na brazilj-skega konzula v Trstu, naj posreduje
pri braziljski vladi, da se za represalijo pobira carina pri uvozu naših predmetov, predvsem cementa, po maksimalni tarifi, ki je dvakrat večja nego normalna. S tem bi bil uvoz našega cementa v Brazilijo popolnoma onemogočen. Domneva se, da so slične proteste poslale tudi že direktno braziljski vladi nekatere tržaške trgovske tvrdke.
Braziljska vlada bo brezdvoma pospeševala težnje naše vlade, ako bo hotela ž njo skleniti trgovsko konvencijo, ker je tudi v njenem interesu, da se ne dela ovir pri uvozu njenega blaga v našo državo, odnosno da pride to blago pod pravim imenom v našo državo.
Gibanje cen v veletrgovini.
(Po beograjskem pol jed el. živina in Doba	pridelki	produkti
povprečje leta 1913	100	100
januar 1923	2740	1901
januar 1924	2295	2626
februar 1924	2380	2888
marec 1924	2433	2479
april 1924	2351	2290
maj 1924	2245	2082
junij 1924	2158	2211
julij 1924	2188	2317
avgust 1924	2256	2482
september 1924	2108	2417
oktober 1924	2080	2394
november 1924	2019	2520
december 1924	2115	2544
januar 1925	2164	2263
februar 1925	2212	20011
marec 1925	2191	2009
april 1925	2181	1881
Totalni indeks cen se je tekom meseca aprila t. 1. samo neznatno znižal (za 4 točke) tako, da se mora smatrati, da je ostal neizpremenjen. Kljub temu izkazujejo posamezne skupine večje izpremembe, posebno živina in sadje. Skupina živina se je znižala za 128 točk ali za 6%. V tej skupini so se znižale cene za govedo, prašiče in prašičjo mast. V skupini sadje so se zvišale cene za vino in žganje v celoti za 123 točk ali za 65%. Ostale skupine ne izkazujejo
Privrednem pregledu, sadje in gradivo kolonij.
zelenjava
100 100
912
'910
994	2062
1005	2092
969 1036
blago 100 1954 1667 1685 1.709 2060	1683
2240
2062
2132 1123	2161
1203	2161
1.347
1401
1670
1726
1836
2097
2154
2145
2257
2265
1859	2191
1850	2346
1859	2444
1982	2438
1681
1711
1712 1709 1547 1549 1602 1608 1531 1521 1542 1538
)
industr.
izdelki
100
2830
2618
2618
2523
2484
2292
2340
2389
2402
2246
2048
2102
2207
2067
2015
2079
2029
celotni
indeks
100
2098
2034
2101
2040
1973
1911
1984
1995
2049
1978
1981
2037
2112
2012
1993
2009
2005
nikakih večjih izprememb. Poljedelski pridelki so se znižali za 10 točk. Od kolonijalnega blaga so se cene znižale za kavo, ker se običajno na kavo sedaj pobira carina po maksimalni tarifi. Riž in olje sta se pocenila. V skupini industrijski izdelki so se cene znižale za 2 %.
Tekom meseca aprila se niso izvršile v našem narodnem gospodarstvu | nobene večje izpremembe. Dinar je bil cel mesec sorazmerno stabilen.
enem razveljavljeni tudi vsi drugi zakoniti predpisi o stvareh, katere je urejal novi zakon. Vsi označeni spori spadajo od dne, ko je zakon stopil v veljavo, pred obrtno sodišče, kjer pa tega ni, pred okrajno sodišče.
Pričela so se na to ustanavljati obrtna sodišča in sicer v nekaterih glavnih mestih kakor Dunaj, Gradec, Brno, Krakovo, Lvov, Černovice in Trst pa tudi v nekaterih večjih industrijskih mestih osobito na Češkem, Moravskem in v Šleziji.
Z min. naredbo z dne 15. julija 1909, št. 212 d. z. ustanovilo se je kot dvajseto tudi obrtno sodišče v Ljubljani, ki je pričelo delovati 1. decembra 1909. Število prisednikov bilo je določeno na 48 in njih namestnikov na 28, število prisednikov prizivnega sodišča v obrtnih sporih pa na 12. Ko je pa izšel zakon o trgovskih pomočnikih z dne 10. januarja 1910, št. 20 d. z., ki v § 4i. določa pristojnost obrtnih sodišč tudi za spore, urejene s tem zakonom, če je na službodajal-čevo podjetje uporabljati predpise obrtnega reda, se je z ministrsko naredbo z dne 8. novembra 1910, št. 198 pomnožilo število prisednikov' obrtnega sodišča in njih namestnikov vsakih za štiri in prisednikov prizivnega sodišča tudi za štiri. Voliti jih ima z isto min. naredbo novoustanovljena volilna skupina, obstoječa iz službo-dajalcev in službojemalcev, katerih spori spadajo po § 41. zak. o trgovskih pomočnikih pred obrtno sodišče. Zdaj volijo prisednike, njih namestnike in prisednike prizivnega sodišča štiri volilne skupine in sicer: skupina I. veliki obrati izvzemši trgovske obrate 16 prisednikov, 8 namestnikov in 4 prisednike prizivnega sodišča, skupaj 28, skupina II., mali obrati izvzemši trgovske obrate 20 + 12 + 4 = 36, skupina III, vsi trgovski obrati 12 + 8 + 4 = 24, in vsled zakona o
Ustroj in pristojnost obrtnih sodišč.
Dne 8.—10. marca t. 1. vršile so se dopolnilne volitve prisednikov obrtnega sodišča v Ljubljani. To naj bo povod, da vnovič očrtamo v glavnih obrisih ustroj obrtnih sodišč in ob enem ponovimo zakonita določila za njih pristojnost.
Obrtni red z dne 20. decembra 1859, št. 227 d. z., obsegal je v svojem VI. poglavju določila, zadevajoča obrtno pomožno osobje. To poglavje bilo je nadomeščeno z novim in sicer z zakonom z dne 8. marca 1885, št. 22 d. z., s katerim zakonom so bili dani osobito tudi predpisi glede sporov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja, obseženi v §§ 87. do 87.c. V smislu teh zakonitih določil imeli so
v navedenih sporih med obrtniki, ki niso spadali v nobeno zadrugo, razsojati posebni razsodniški zbori (kolegiji). V kolikor niso bili pristojni niti ti razsodniški zbori niti razsodniški odbori kake zadruge niti v smislu zakona z dne 14 maja 1869, št. 63 d. z. ustanovljena obrtna sodišča, imelo je v sporih iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja, dokler je to razmerje trajalo ali pa če je bila tožba vložena vsaj tekom 30 dni po prestan-ku označenega razmerja, razpravljati in razsojati politično oblastvo.
§§ 87. do 87. c bili so pa razveljavljeni v smislu §§ 39. zdaj veljavnega zakona o obrtnih sodiščih z dne 27. nov. 1896, št. 218 d. z. in so bili ob-
trgovinskih nastavljencih nanovousta- i vec novljena skupina IV. 4 + 4 + 4 = 12, tako da znaša skupno število prisednikov obrtnega sodišča v Ljubljani 52, njih namestnikov 32 in število prisednikov prizivnega sodišča 16.
Polovico VjSeh prisednikov in njih namestnikov volijo v označenih štirih skupinah podjetniki, polovico pa uslužbenci. Volijo jih za dobo štirih let in ima vsaki dve leti polovica izstopiti in sicer v enakih delih iz skupine delojedajalcev in delojemalcev.
Aktivno volilno pravico imajo podjetniki, kojih obratovališča so v okolišu obrtnega sodišča in na koje se razteza pristojnost obrtnega sodišča.
Volilna skupina delavcev obstoji iz vseh v označenih obratih zaposlenih moških in ženskih delavcev, ki so dopolnili svoje 20. leto. Aktivne volilne pravice nima, kdor je pod skrbnikom, v konkurzu, v kazenskosodni preiskavi, pod obtožbo ali kaznijo in kdor vsled obsodbe ne sme biti po zakonu voljen v občinski zastop.
Pasivno volilno pravico ima vsak moški državljan, ki ima aktivno volilno pravico, je 30 let star in svojepra-
ven, nimajo je pa oni, ki bi se zaradi kazenskosodne obsodbe ne smeli namestiti pri sodniji (obsojenci radi hudodelstva, ali pa iz dobičkarije izvirajočega ali javni nravnosti nasprotujočega pregreška ali prestopka, ali pa zaradi kateregakoli prekoračenja zakona obsojeni na šestmesečno ali daljšo kazen na svobodi). Izvolitev sme odkloniti:
1 Kdor je nad 60 let star,
2. kdor ima hibo, ki ovira uradno poslovanje,
3. kdor je v zadnji volilni dobi posloval kot prisednik,
4. kdor ne stanuje v okolišu obrtnega sodišča.
Krajevna pristojnost ljubljanskega obrtnega sodišča razteza se na okoliš okrajnega sodišča ljubljanskega. Presojati je pa pristojnost po legi obratovališča, v kojem je delavec zaposlen, če pa izven obratovališča podeluje ali predeluje za podjetnika surovine ali negotove izdelke, pa kraj opravljenega dela ali izplačevanja mezde.
Stvarno pristojno je oblino sodišče v sporih zaradi mezde, v sporih o začetku, nadaljevanju in i*azvezi delovnega ali učnega razmerja, o odškodninskih zahtevah iz tega razmerja, v sporih zaradi izročitve ali vsebine delavskih knjižic ali spričeval in iz tega izvirajočih odškodninskih zahtev, v sporih iz pripadnosti pod-| pornim blagajnam, v kolikor nimajo l odločevati v to svrho določena razso-’ dišča, v sporih zaradi stanovanj, v de-i lavnih hišah in slednjič medsebojnih ! sporih delavcev istega podjetja zaradi j zahtev iz skupno prevzetega dela.
| Obrtno sodišče razpravlja in sodi v j senatu, sestavljenem z predsednika I ali njegovega namestnika in iz dveh | prisednikov, izmed katerih mora biti j eden podjetnik (uradnik državnih S obratov, uradnik prevoznega ali tovarniškega podjetja), drugi pa dela-
Predsednika obrtnega sodišča in njegovega namestnika imenuje pravosodni minister ter morata biti aa sodniisko službo usposobljena sodnij-slca uradnika. Uradujeta pod sodnij-i sko prisego. Prisedniki in njih na-i mestniki morajo pa s prisego obljubiti, da bodo svojo službo izvrševali j vestno in nepristransko, i Proti razsodbam obrtnega sodišča | imajo stranke pravico priziva na de-: želno sodišče, vendar pa v sporih do : 100 K le iz razlogov ničnosti. Ta vred-i nostna meja se je s § 3. min. na-; redbe z dne 12. februarja 1920,
! št. 133 Ur. 1. povišala na 500 K.
V sporih zaradi višjih zneskov je pa priziv v obče dopusten in ga je prija-; viti pri obrtnem sodišču na zapisnik ali pa vložiti pismeno, oboje pa tekom 14 dni po vročbi pisane sodbe, kadar sta bili pa pri razglasitvi sodb navzoči obe stranki, v 14 dneh po razglasitvi sodbe.
Deželno sodišče kot prizivno ‘sodišče razpravlja in sodi v senatu, obstoječem iz treh sodnikov, izmed kojih eden predseduje, in iz dveh prisedni-
16. avtomobilskega zakona po smislu tudi za motorska letala, torej ne za navadne balone. Vendar §§ 1. in 2. ne veljata za poškodbe oseb in stvari, če so se v času nezgode poškodovane osebe ali stvari prevažale na motorskem letalu ali je bila poškodovana oseba zaposlena pri obratu letala kot uslužbenec. To je izjema od § 4. avtomobilskega zakona, po katerem niso od posebne odgovornosti izvzete osebe in sLari, ki se prevažajo odplatno ali v obrtnem prevažanju ali v službi ali po nalogu katere izmed odgovornih oseb. Ko je tako avtomobilski zakon za letala utesnjen, je pa razširjen za letala kr g odgovornih oseb. Dočim je po avtomobilskem zakonu poleg lastnika odgovoren le voditelj, ki pri avtomobilu more biti vsakokrat le eden, se smatra pri letalu za voditelja cela posadka.
Po drugih zakonih je krog odgovornih oseb različen. Danska: lastnik in oni, za čegar račun se letalo rabi; Francija: obratovalec (l’exploitant); Italija: oni, ki je škodo povzročil — objektivno? tudi brez krivde? —, poveljnik letala in lastnik letala; Norveška: oni, za čegar ra-. čun se letalo rabi; Švica: oni, ki je za-
krivil (der Fehlbare) — poleg njega nosilec obratnega dovoljenja za letalo in obratovalec (Halter) letala: Uruguay: lastnik in vodnik; Venezuela: kakor Švica; Nemčija: obratovalec letala. Obratovalec je po nemški judikaturi oni, ki rabi letalo v času pripetljaja za svoj račun in ima ono oblast nad njim, katere je za rabo treba. »Za lasten račun« pomeni, da je obratovalec tisti, ki trpi stroške za vzdrževanje, obratovalna sredstva, osobje, ki pa ima tudi korist obratovanja. Obratovalec pa ni treba, da je obrtnik, korist je lahko tudi idealna. Tako bo pač tudi treba razumeti francoski »exploitant«. Pripominjam, da je po nekaterih zakonih mogoče obratovalca z lastnikovim dovoljenjem registrirati namesto lastnika kot nosilca prometnega dovolila za letalo.
! Vprašanje, kako naj se določi krog I oseb, ki so odgovorne za škodo, provzro-; čeno z letom, je, kar se tiče vodnika, | redno bolj teoretično: če vodnik ni ob-1 enem lastnik ali obratovalec, bo navad-\ no uslužbenec, torej povprek oseba, ki ne bo imela gmotnih sredstev, da po-' ravna škodo. Dokaj težje je vprašanje, ali naj bo poleg obratovalca odgovoren
tudi lastnik. Gotovo je, da bo lastnik bolj pazil, komu prepušča letalo v obratovanje, če je soodgovoren; toda če daje letalo n. pr. v zakup, ne da bi bil sicer kakorkoli udeležen pri obratovanju, je taka odgovornost precejšnja krutost. Vsekakor treba krog odgovornih oseb jako previdno očrtati.
Posebej še določa švicarski zakon, da so iste osebe odgovorne za škodo, ki jo v zvezi z obratovanjem letala napravijo > ljudje, ki so v letalu (Insassen), na ose-i bah in stvareh. Vedno pa imata nosilec | prometnega dovolila in obratovalec, da-! si' sta neomejeno in solidarno soodgo-j vorna — tako so sploh povsod zavezane i odgovorne osebe — regres zoper krivca.
| Venecolanski zakon — tako vsaj v pre-! vodu, ki mi je na razpolago — nalaga j soodgovornost za škodo, provzročeno po letalu, tudi osebam, ki so v letalu, »če je škoda nastala vsled ravnanja z letalom«, kar se pač pravi: kolikor so te, osebe sodelovale pri enem ravnanju z letalom, ki je provzročilo škodo.
Nemčija: kdor rabi letalo brez vednosti in volje obratovalca, je odgovoren na mestu njega; poleg njega je odgovo-
ren obratovalec, če je bila raba letala omogočena po njegovi krivdi.
Vsi zakoni nalagajo povračilo nezakrivljene osebne in stvarne škode. Razlike pa so tudi tu, n. pr.: Danska: škoda na osebah in stvareh izven letala, pa tudi škoda, ki je pri pristajanju ali padu izven priznanega letišča bila na stvareh provzročena po ljudeh, ki so prihiteli, j Francija: škoda na stvareh in osebah v j polnem obsegu. Italija: vsa škoda na. osebah in stvareh, ki je nastala kjerkoli in kakorkoli. Norveška: škoda na osebah in stvareh, ki se^ prevažajo z letali, se mora povrniti le, če je letalo splošno j na uporabo za odplatek (torej ne za gosta na zasebnem športnem letalu). Švica in Venezuela: tudi škoda, ki je nastala na kraju, kjer je letalo pristalo. Nemčija daje točne predpise o obsegu odškodninske zadeve za primer smrti in poškodbe, nadalje ureja medsobno razmerje več odgovornih obratovalcev, bodisi, da so soodgovorni za škodo na-prarn drugim osebam, bodisi, da je škoda nastala kateremu izmed njih samih.
(Dalje sledi.)
kov. Proti razsodbi deželnega sodišča ni nadaljne pritožbe.
Tudi v rekurzih v kolikor so v postopanju pred obrtnim sodiščem dopustni, sodi deželno sodišče.
Pred obrtnim sodiščem smejo se stranke pustiti zastopati po svojcih, pu svojih nastavljencih ali poslovodjih kot pooblaščencih. Sodrugi smejo jih zastopati le tedaj, če stranka izpriča, da je zadržana ali da sama ne more zastopati svoje stvari. Zastopanje po odvetnikih pri oblastnem sodišču ni dopustno. Pred prizivnim sodiščem je zastopanje po odvetniku dopuščeno, ni pa predpisano.
sfssammmmmamaimmetsrm
‘BUDDIIA< t.  __________*
SMltt&HlSUIHI
tRADEMARK
Trgovina.
Ameriško žito na na.ših tržiščih. — V
zadnjem času se pri nas vedno bolj širi dotok amerikanskega žita. Cene za to žito se ne razlikujejo dosti od cen za ii;!Šo pšenico. Amerikanska pšenica je drobnejša nego naša, vsled česar mlinarji naše žito veliko rajše meljejo. Kljub temu ameriško žito prodira v našo državo, posebno v Primorju in v Sloveniji zaradi cenejšega prometa. Ameriška pšenica stane v Postojni 4‘35 in v Ljubljani 4'45 za 100 kg. Na zagrebški postaji stane že 4\50, v Osjeku pa 470. Nova bačka pšenica stane 4 65 do 4 75.
Avstrijska *unanja trgovina 1924. —
Sedaj je izšla statistika, ki navaja končne zaključke zunanje trgovine v letu 1924., obenem z odgovarjajočimi številkami za leto 1923. Tako moremo obe leti na drobno primerjati. Uvoz leta 1923. je znašal 1920 milijonov zlatih kron, leta 1924. 2395 milijonov, izvoz 1122 in 1368. Pasivnost leta 1922. je znašala 622 milijonov zlatih kron, leta 1923. 798, leta 1924. pa 1026 milijonov. Podamo kratko •sliko obeh let, v milijonih zlatih kron:
doval načelnik čevljarske zadruge gosp. Oblak iz Ljubljane in podal po pozdravnem nagovoru poročilo o uvozu čevljev iz inozemstva, o domači fabrikaciji in šušinarstvu. Tekom debate, ki se je o tem predmetu razvila, se je posebno opozarjalo na potrebo, da se rokodelski obrti v boju za svoj obstanek združijo, s tovarnarji in solidarno zahtevajo, da se tako rokodelske kakor tovarniške izdelke zaščiti s carino pred umazano inozemsko konkurenco. Debate o tem predmetu se je udeležil tudi zbornični zastopnik g. dr. Pretnar, ki je ob splošnem odobravanju v daljših izvajanjih pozdravil kongres in izčrpno utemeljil nujno po-j trebo, tia se za ohranitev malega obrtni-■ štva čimpreje podvzame najenergičnejše ; mere. Poročilo o davkih je podal zbor-| nični konzulent g. Žagar. V svojem po-j ročilu je uvodoma s praktičnimi primeri j pokazal občutnost davčnih bremen, po-| sebno dohodnine in davka na poslovni promet. V nadaljnjih izvajanjih je ome-i njal novo obremenitev, ki se je uveljavila z zadnjim proračunskim zakonom in podal v glavnih obrisih določila načrta zakona o neposrednih davkih, kolikor zadevajo dohodnino in pridobnino, Poročilo o obrtnem šolstvu in obrtnem naraščaju je podal zvezni načelnik g. Franchetti, ki je v pregnantnih poljudnih besedah utemeljil potrebo nujne reforme smernic za pospeševanje nadaljevalnega šolstva, vajenških in pomočniških preizkušenj itd. Poročevalčeva izvajanja so navzoči burno odobravali in jih tekom debate, v katere je poleg g. dr. Pretnarja posebno odlično posegel čevljarski mojster Berce, še s posameznostmi izpopolnili. O organizaciji in taktiki je poročal čevljarski mojster g. Breskvar.
Oddaja voženj za progovno sekcijo v Ljubljani se bo vršila dne 11. maja t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo- j gled.
Carina.
Carinski ažijo povišan. — Minister za finance je brzojavno odredil, da se od 1. maja t. 1. pobira od 1000 na 1100% povišani carinski ažijo. Ta odredba znači vsekakor, da vlada še ne namerava v doglednem času uveljaviti nove carinske tarife, ker bi sicer ne izkušala s tem nezadostnim sredstvom zaščititi našo industrijo pred preobčutno inozemsko konkurenco.
Krajevna pristojnost carinskih uradov.
— Generalna direkcija carin je pred kratkim naročila carinskim uradom, da smejo ocariniti samo ono blago, ki je iz inozemstva došlo za osebe, ki stanujejo v kraju carinarnice. Samo v primeru, da v bivališču naslovnika ni carinarnice, se sme blago ocarinili pri najbližji carinarnici.
Carinski prejemki v drugi desetini meseca aprila i. 1. — V dnigi desetini meseca aprila so naše carinarnice pobrale 48,025.071 Din carine. Največ so pobrale carinarnice: v Beogradu 14,030.795 Din, v Zagrebu 7,601.079 Din, v Ljubljani 4,219.750 Din, v Skoplju 2,617.965 Din, v Subotici 2,326.746 Din, v Novem Sadu 2,299.383 Din in v Mariboru 2,256.303 Din. Od ostalih carinarnic v Sloveniji sta pobrali največ carinarnici na Jesenicah (460.177 Din) in na Rakeku (400.282 Din).
Promet.
(Jradnja liške železnice. — Dela za zgradbo liške železnice jako napredujejo. Tračnice so položene že na 47 km dolgi progi. Položiti jih je treba še na 20 km dolgi progi. Materijal je že na licu mesta, tako, da se sme sigurno računiti, da bo proga do konca meseca maja dovršena. Sedaj se izmenjujejo tudi tračnice na progi Knin—Šibenik, ki so jako obrabljene in onemogočajo na tej progi intenzivnejši tovorni promet.
U	voz:			1 1
	1923	1924		» +
Klavna živina	123.7	167.1	+	48.4 !
Živila in pijače	501.0	648.5	+	147.5
Mineriilno kurivo	184.5	198.1	_L	14.1 i
Druge surovine in				•
polfabrikaU	422.2	513.0	+	90.8 i
Fabrikati	689.4	867.8	+	178.4 ;
I	z v o z			j
	1923	1924		+ :
Klavna živina	14.8	11.5		3.3
Živila in pijače	16.4	31.9	+	15.2
Mineralno kurivo	2.6	1.7		0.9
Druge surovine in				
polfabrikati	172.1	248.8	+	76.7
Fabrikati	915.7	1074.6	+	158.9
jrJseSsssst*«*
.V-
f StflPSNTI H 0 VO
Vidimo, da so na pomnožitvi uvoza za 475 milijonov zlatih kron (24 odstotkov) od 1923 na 1924 udeležena v prvi vrsti živila in pijače, vključno klavno živino ter industrijske surovine in tudi fabri-kati sami; pomnožitev izvoza za 246 milijonov ali 22 odstotkov gre pretežno na rovaš industrijskih izdelkov. Pasivnost se pa zniža, če upoštevamo tranzitni promet, dohodke iz ležarine in nevidni blagovni izvo«.
Prodaja starih sodov se bo vršila dne 30. maja t. 1. pri direkciji državnih /-eleznic v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Tr-9 e 'u obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
■/ ,r°‘laja s^rih avt»niobilov, avtomobilskih gumijev m železnih odpadkov
se bo vršila dne 4. junija t. 1. pri Avto-komandi I. annijske oblasti v Petrova-radinu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Obrt,
Čevljarski kongres. — Dne 3. maja t. ]• se je vršil v Ljubljani jako dobro ob-•skan čevljarski kongres, katerega se niso udeležili le čevljarji iz vseh delov Slovenije, ampak v izrednem številu tudi hrvatski čevljarji. Kongres je otvoril predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljub-jani g. Franchetti, ki je kongres tudi sklicala, da opozori merodajne činitelje na posebno težko krizo, katero preživlja čevljarska stroka. Kongresu je predse-
Iz naših organizacij.
Oglod tovarne platnenih izdelkov v Jaršah in nato pešizlet v Lukovico pri-, redi za svoje članstvo in njihove svojce j Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo j v Ljubljani v nedeljo, dno 10. majnika ! 1925. Spored prireditve: Zbirališče ob 7.30 zjutraj pred glavnim kolodovrom, ! odhod z glavnega kolodvora ob 7.55 zju-j traj, po dohodu v Jarše ogled tovarne, , po ogledu odhod v Lukovico, ob 1 uri ! popoldne skupno kosilo v gostilni pri Vidicu v Lukovici, popoldne prosta zabava ! in pevski nastopi, povratek z' večernim i vlakom. — Prijave za udeležbo spreje-; ma društvena pisarna (Gradišče 17/1., telefon 552) do najkasneje četrtka dne i 7. maja zvečer. Prijava za vse udeležen-I ce obvezna, da se pravočasno naroči potrebne vagone in zadostno kosil. — j Odbor.
za Prekmurje v Murski Soboti se vrši dne 10. maja 1925 ob pol 2. uri popoldne v restavraciji g. Dobray v Murski i Soboti.
Razno.
Semenj v PAdovi. V Padovi se vrši letos veliki semenj od 5. do 18. junija. Pogoji za razstavljalce so interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Program 23. medparlamentarne konference v Washingtonu. Svet medparla-^ inentarne zveze se je sestal v palači se-
Po teh računih bi znašal primanjkljaj 27 milijonov funtov. Pa ni tako slabo, kakor izgleda. Carina in indirektni davki se bodo gotovo zvišali, ne z ozirom na položaj trgovine, temveč kot zaključek neprestanega in rednega prirastka v uporabi. Narasla bo gotovo tudi dohodnina, ker leto 1921., najhujše leto trgovske depresije, ni več vključeno v povprečnem triletju za cenitev dohodkov. Potem pravijo tudi, da bo obdavčenje dohodkov korporacij — Snovvden je bil to obdavčenje odpravil — prineslo letos spet kakšnih 15 do 20 milijonov funtov, i. t. d. — Upanje davkoplačevalcev se obrača na dva pomožna vira, kojih izrabo nasvetujejo zakladnemu kancelarju \Vinstonu Churchillu. Odstrani naj triletje za cenitev dohodkov, s čimer bi se dohodninski davek nekoliko znižal; fun-dirajo naj se penzije, ki obstojajo v dveh tretjinah iz vojnih pokojnin. — Splošno se lahko reče, da Churchillu ne bo težko spraviti proračun v končno ravnovesje, pomožnih virov je dosti. Seveda, če bi se trgovini odprla spet boljša perspektiva in bi se število brezposelnih znižalo ter s tem zvišalo število močnejših konsumentov, bi bila naloga finančnega ministra še dosti lažja.
Italijansko-ruski gospodarski odnošaji.
— Novi poslanik sovjetske Rusije v Rimu g. Kergenčev je glede trgovinskih in splošnogospodarskih odnošajev med Italijo in Rusijo izjavil časnikarjem: Italija nam more dobavljati svoje industrijske in poljedelske proizvode in v resnici uvaža Rusija iz Italije avtomobile, električne stroje, zdravila in južno sadje. Tudi naš izvoz v Italijo je precejšnje važnosti, zadostuje tu omeniti žito in premog. Naši premogokopi ob Donu se naglo razvijajo, tako da bomo v kratkem mogli izvažati v Italijo večje količine premoga, kakor
j jih predvideva nedavno sklenjeni dogo-] vor. Sovjetska vlada želi, da bi Italija i zgradila v Rusiji naprave za one industrije, v katerih ima posebna izkustva kakor n. pr. kemične industrije — in da bi v to svrho dala na razpolago lastne strokovnjake in lastne kapitale.
Narodni inštitut za pospeševanje italijanske podjetnosti s krediti v inozemstvu. Po inicijativi italijanske vlade se je osnoval »Istituto nazionale di credito f per il lavoro italiano ali’ estero«, ki ima • nalogo, ne samo, da omili vprašanje italijanske hiperpopulacije, ampak da omogoči ekspanzijo italijanske produktivne energije, pošiljajoč v inozemske države tega je prala enkrat s tem : organizirano delavno moč, financijelno milom, ne bo več kupila dru- . podprto in sploh vodeno s strani tega za-i voda. Zeli se tedaj, da se slabo urejena | emigracija nadomesti z izseljevanjem v j inozemstvo ljudi, ki bodo ponosni na | svojo lastno produktivno moč, katere bodo spremljali v inozemstvo italijanski strokovnjaki, z italijanskim kapitalom, na katerem bo participiral tudi denar izseljencev samih. Zeli se, da bi italijanski kapital ne prišel v korist tujcem, ampak Italijanom, čemur bi pomagala ta ustanova, katera pomeni miroljubno moralno in ekonomsko ekspanzijo Italije. — Italijanska vlada je, ustvarjajoč to ustanovo, hotela pokazati, da noče biti sama trgovec in finančnik in ni poverila ta posel kaki banki, katero bi ona sub-vencijonirala, ampak je prepustila instituciji sami skrb, da si najde denar med ljudstvom s podpisovanjem akcij. Zavod bo samostojen, upravljal ga bo, pod državno kontrolo, upravni odbor. Predviden je kapital v iznosu 100 mili-so ta prebitek porabili za amortizacijo , jonov italijanskih lir, ki je razdeljen na
delnice po 50 lir. — Naloga instituta je potemtakem sledeča:	1. Financiranje
; podjetij v italijanskih kolonijah in v ino-! zemstvu, ako je v njih zaposlena pove-j čini italijanska delavna moč. 2. Dajanje . kavcij za prevzemanje poslov. 3. Podpore ; za investicije. 4. Financiranje v Italiji, vseh poslov, ki pospešujejo emigracijo.
— Inštitut bo dajal vse potrebne informacije, a v glavnem se bo bavil z izdelavo načrta za ekspanzijo italijanskega dela. — Kapital zavoda se bo po potrebi
terpentinovo
milo,
najbolj! domači izdelek, ne sme manjkati « nobeni trgovini 1 Vsaka gospodinja, ka-
gega mila I
nuta pod predsedstvom bivšega švedskega ministra Adeharda. Medparlamentarni svet je proučeval dnevni red za 23. konferenco, ki se bo vršila v Washingto-nu v dnevih od 1. do 13. oktobra. Dnevni red bo vseboval naslednje točke: Kodifikacija mednarodnega prava, proučevanje krize parlamentarizma, razvoj vse-ameriške unije, ustanovitev evropske carinske zveže, problemi manjšin in razorožit veno vprašanje.
j Angleški proračun. Z 31. marcem se i je končalo gospodarsko leto 1924/1925. I Zaključilo se je s 799.5 milijoni funtov | dohodkov in 795.75 milijoni funtov iz-i datkov, torej s plusom 3.75. Skupaj s 45 j milijoni iz fonda za poravnavo dolgov
državnega dolga. Izdatki za tekoče ; gospodarsko leto 1925/1926 izkazujejo v ! proračunu okoli 7 milijonov funtov več, j kakor so bili lani. Takole računijo, v IV. redni občni zbor gremija trgovcev i milijonih funtov:
Armada..............................44.5	j
Mornarica...........................60.5	|
Zračno brodovje.....................15.5
Državni oddelki (ministrstva)	.	.	287.0	;
Skupna državna posojila	.	.	.	395.0	:
--------------i
Skupni izdatki . . 802.5 !
Na podlagi sedanje davčne baze se j zvišal. Emisijski novčani zavodi (Napolj-bodo dohodki v tekočem gospodarskem j s^a in Sicilijanska banica) o mora i letu znižali na 775.5 milijonov funtov ! vpisati del obveznic od VA%- Delnice in sicer takole •	'	bodo nosile zajamčenih 3 /s A. I o mici-
•	j	jativi prefektur, so se osnovali v posa-
Resnični dohodki................... 799.5	J	meznih provincijah posebni odbori za
Odbitek iz proračunskih koncesij	j	pr0pagiranje udeležbe na tem zavodu,
in nazadovanje v prodaji voj- I odziv je zbog nizke cene delnic precej
nih zalog...................• •	24-° j dober, ali pripomniti je, da je rok *a
775.5 podpisovanje že podaljšan.
rit ran 4.
TRGOVSKI LIST, 5. maja 1925.
I I —— II lil—  Illimn BS«MP*i ———
Štev. 52.
Vabilo
ma	m
3. redni občni zbor
Vi ga bo imel«
trgovsko-industrijska deiniska družba »Merkur" v Ljubljani
v petek dne 15. maja 1925 ob šestnajstih (ob štirih popoldne) v poslovnih prostorih tiskarne »Merkur« v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13.
Dnevni red :
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev računskega zaključka za leto 1924.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Odobritev bilance za leto 1924 in sklepanje o uporabi čistega dobička in podelitvi absolutorija.
4. Nadomestna volitev treh članov upravnega sveta.'
5. Volitev treh članov nadzorništva.
6. Slučajnosti.
Glasovalno pravico na občnem »boru imajo po § 28. družbenih pravil oni delničarji, ki založe najkesneje osem dni pred občnim zborom, t. j. do vštetega dne 7. maja 1925, svojo delnice ali začasna potrdila o vplačanih delnicah II. emisije pri družbeni blagajni v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13, kjer dobe legitimacije, ki se glase na^njih ime in v katerih je navedeno število zalozenih delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsakih pet delnic daje pravico do enega glasu.
Ce bi občni zbor ne bil sklepčen, se mora •vršiti najkesneje tekom enega meseca nov občni ibor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih delničarjev in na velikost zastopane glavnice.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1925.
Upravni svet.
Ljubljanska hm:a.
Dne 4. maja 1825.
Blago. Les: hrastovi plohi, 54 mm, 2.90 m, 44 mm, 2.70 m, fco meja, den. 1400; cerovi krlji od 25 cm prem. napr., od 2 ni dolž., fco nakl. postaja, den. 18, bi. 18, zaklj. 18; smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., 4 m dolž., fco nakl. post., den. 250; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco meja, den. 25; hrastovi frizi, 1. in II. vrsta, od 4 do 8 cm in od 25 do 60 cm, fco ipeja, 1 vag., den. 1380, bi. 1380, zaklj. 1380. — Žito in poljski pridelki: pšenica Rosafe, rinfus^, pr. Ljublj., bi. 465; otrobi pšen., deb., fco vag. Ljublj., bi. 215; otrobi pšen., drob., fco vag. Ljubljana, bi. 190: koruza promptna, par. Ljubljana, bi. 225; oves makedonski, orig., par. Ljublj., den. 340; krompir rumeni, fco štaj. post, bi. 115; krompir roza, fco štaj. post., bi. 135.
Vrodnote. 7% invest. pos. iz 1921, den. 61, bi. 62.5; loter. 2'A% drž. renta za vojno škodo den. 162, bi. 163.5; Celjska pos. den. 200, bi. 200, zaklj. 200; Ljublj. kred. banka den. 225; Merkantilna banka, Kočevje, den. 110, bi, 124; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 795, bi. 800; Kred. zavod, Ljubljana, den. 190, bi. 200; Str. tov. in liv. bi. 134; Trboveljska prem. dr. den. 380, bi. 385; Združ. pap. Vevče den. 110, bi. 120; Stavbna družba den. 165, bi. 280.
Tržna poročila.
Ljubljanski trg. Goveje meso 17—20, svinjsko 20—25, slanina 24, salo 25, telečje meso 20—25, ovčje 15 Din 1 kg; kokoši 25—50, jajca 0.87—1.25 Din komad; mleko 3—3.50 Din liter, sirovo maslo 30—35, kuhano 40, zdrobljen mohant 10 Din 1 kg, smetana 25 Din liter, glavnata solata 14 Din 1 kg, berivka 1.50 do 2.50, špinača in koprive 1.25—1.75 Din merica, šparglji 27, karfijola 12, grah v zrnju 4.50 Din merica, stari krompir 1.75, čebula 5 Din ki, češenj 0.75—1 Din gla-i vica, redkvica 0.50 Din šopek, kislo zelje 2.50, kisla repa 2 Din 1 kg, drobnlak
0.25—2 Din šopek po velikosti, jabolka 5—12 Din kg, pomaranče 1—2.50, limo-e 0.50—1 Din komad. — V ljubljanskih trgovinah so za nekatera živila naslednje cene: moka >00«, mehka 7, ostra 7.25, sladkor, sipa 14.50, v kockah 15.50, v prahu 17, kava 50—80, žitna kava 12, riž 9—11 Din za kg, olje 23 Din liter. Podražila se je v zadnjem času žitna kava, dočim je olje cenejše.
Svinjski sejem v Mariboru (1. maja). Dogon 340 svinj, 6 koz, 1 ovca. Povprečne cene so bile: prasci 5—7 tednov stari 75—100, 7—9 tednov stari 125—150, 3 do 4 mesece 225—325, 5—7 mesecev 425 do 525, 8 — 10 mesecev 680—780 Din. 1 kg žive teže 13—14 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17—50 Din. Koze komad 250 Din, ovce 150 Din. Prodanih je bilo 198 komadov, kupčija precej živahna.
flkaška žitna borza (1. maja). Pšenica: maj 160; september 142 in tri osmin-ke. Rž: maj 112.50, julij 109.50, september 102 in *ena osminka. Turščica: maj 107.50, september 112. Tendenca čvrsta.
Povišanje cen nemškim uram. — Ka-
? kor poročajo iz Frankfurta, so združeni | nemški fabrikantje sklenili, da se cene
1	žepnim in velikim uram povišajo za j 5%.
KOVINSKI TRG OKOLI 20. APRILA.
Tudi po Veliki noči se evropski kovinski trg ni nič poživil. Položaj se je poostril, v politični situaciji utemeljena negotovost je zelo neugodno vplivala na veselje konzumentov do nakupa. Povsod
velika rezerviranost. Nemška industrija je volitve s strahom pričakovala, Hin-denburgova kandidatura je načela razna vprašanja, zlasti v inozemstvu, in bojijo se težkoč pri sklepanju trgov, pogodb. Politični položaj v Evropi je sedaj zelo napet in se zrcali prav jasno v gospodarstvu. Na kontinentu se javlja angleška konkurenca. Zlasti na Nemškem, kjfer so cene še zmeraj nad svetovno-tržno notacijo. Kljub temu pa položaj železne in jeklene industrije vsaj v posameznih državah, ni povsem neugoden. Konsum dolgo časa ni kril potrebe; na Angleškem in Nemškem kupujejo na primer še zmeraj samo najnujnejše. Po volitvah so upali v Nemčiji na poživljenje trga, če bi bile izpadle za Marxa; ker so izpadle sedaj za Hindenburga, se bo upanje začelo umikati skrbi za bodočnost. Splošni položaj pravi, da se je stališče Anglije napram kontinentalnim državam zelo zboljšalo in da se bo v prihodnjih tednih čutil pritisk angleških cen na evropski kontinent.
Evropske eksportne cene so bile okoli 20. aprila te-le: železo v palicah 5/10 do 5/15 funtov, valjana žica 6/10 naprej, surova pločevina 7, srednja 8 — 8/10, fina 10.
Angleži so v marcu malo več producirali kakor v februarju, a samo zato, ker je imel marec več delovnih dni. Surovega železa so producirali 608.000 ton (v februarju 542.000), jekla 685.000 ton (652.000 v februarju, v lanskem marcu pa 817.000) Angl. statistika zun. trgovine izkazuje za marec lahen dvig eksporta v kovinski industriji. Eksportirali so 312.000 ton, v februarju 299.000 ton, v lanskem marcu pa 288.000 ton. A tudi uvoz se je nekoliko dvignil, 245.000 ton v marcu, 235.000 v februarju, 165.000 v lanskem marcu. Angleška poročila poudarjajo naraščanje in pišejo o nizkih cenah v Angliji, ki omogočajo angleškim producentom konkurenco na kontinentalnem trgu. Domači trg je slejkoprej zelo miren, a pravijo, da so zaloge zelo majhne in da bodo že pri prvih nakupih cene šle gor. Sicer sp pa ostale cene tani, kjer so bile v prejšnjih tednih. — Češkoslovaški trg je nespremenjen. Obrat je zadovoljiv, tvomice imajo dosti naročil; sicer so zaloge sedaj nasičene, vendar pa gledajo v bodočnost popolnoma mirno. — Cene na nemškem trgu so se vdale pritisku konsuinentov in inozemske konkurence. Podjetja se skušajo prilagoditi razmeram na trgu, trdijo pa, da so današnje notacije daleč pod nabavnimi stroški. V ekspertu nobenega življenja, inozemske ponudbe so cenejše. Doma so prodajali približno po teh-le cenah: železo v palicah 130 zlatih mark, valjana žica 140, surova pločevina 140, srednja 168, fina 190—210. — Fran-
coskemu kovinskemu trgu se ne kaže lepa bodočnost, to pa vsled finančnega položaja Francije in vsled splošne negotovosti. Dvig cene za surovo železo od 335 na 345 frankov na kupčijo ni dobro vplival in je vidno ponehala. Eksportna trgovina je trpela vsled reduciranih angleških cen. V hematitu huda domača konkurenca, cena 420—430 frankov. Producenti pločevine so se po poročilik listov pridružili že obstoječemu kartelu iu so cene fiksirali tako-le: surova pločevina 70 frankov za 100 kg, srednja 85, fina 102. Francoska februarska produkcija železa in jekla je manjša kakor januarska: surovo železo 637.000 in 696.000 ton, jeklo 569.000 in 608.000 ton. — Tudi belgijski domači trg se je poslabšal, tudi on čuti negotovost svetovnega železnega trga. Konflikt zaradi mezd so poravnali na ta način, da so se zadovoljili delavci s 5% znižanjem. Doma so tako-le prodajali: železo v palicah 550 frankov, tračnice 600, surova pločevina 670, srednja 725—735, fina 925—1000. — Luksemburška podjetja so imela višje cene kakor belgijska in francoska. Tovarne imajo naročil za daljšo dobo in ne kažejo posebnega zanimanja za eksport-no trgovino.
Dobava, prodaja.
Dobavo. Dne 15. maja t. 1. se bo sklenila v pisarni intendantskega slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pogodba za dobavo olja, masti, fižola, makaron, zdroba, jesiha, sladkorja in kave. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 20. maja t. 1. pri komandah mesta v Otočacu in Sisku, dne 21. maja t. I. pri komandi mesta v Petrinji glede dobave mesa za garnizije Otočac, Sisak in Petrinje. — Dne 2. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kositra in mehkega svinca. — Dne 4. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mrežastega platna ter glede dobave vijakov (Whitwortli).
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. maja t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih magnetov za induktorje, do 25. m ja t. 1. pa glede dobave jamskega kabla itd. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne-22. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave tiskarskih strojev. Dne 26. maja t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave volnenih mazalic. — Dne 29. maja 1.
1.	pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja za opremo lokomotiv.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbontice ! v Ljubljani interesentom na vpogled.
Josip Peteline, tjubljana
Na -veliko I (blizu Preleniotega spomenika) ob VOdl No malo I
Priporoča potrebSCIne asa Šivilje, RroJaCe, Čevljarje, sedlarje, aiadno blago, pletenine, žepne robca, SCetlce, sukance, toaletno blago. TeJafon »15	'	Tel«f°«	»«
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam: „01*0 M"
Telefo* internrban St« v. 454
Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK
Obnvlju vse v to stroko spndaJoCe posle najhitreje ln pod najkulantnlmt pogoji.
GROm
Zastopniki družbe spalnih vo®
S. O. E. ed ekspresne poSlljke.
IGROMi
i
a «mr.
.Sfj i-
carinsko posredniški In spediclfskl bureau
LJUBLJANA
Edini tild pisalni stroj z neoraefeno trpea&nostjo
! t. e. SMITH &L EROS, MOB. ©
'V	brez	najntais^ego	ropota,	ker	so	vsi	tečaji	na te roglji črtili ležfiž£2h.
Zastopst v^o :
Ludovik Bara©«*, Ljubljana, SelenJburfjova uL ©./!.
Specijaina mehanlCna delavnica sin popravo pisalnih, raCunsItih In tehniCnih strojev.
4i
!
▼ Ljubljani
p*gporo£a
Ipecerifsko
blago
rMnovr»tno žganje mnkO In ilrtrlnr pridelke numo vrstno rudninsko vodo T f tli n prašfcarna asa to In mlin xa dl-m električnim obratom.
| MA nuvouoo
Zaloga moškega perila
tovarne ».TRIGLAV**
Ljubljana
nasproti hotela „Štrukelj“
f9
Najboljši
Šivalni stroj fe edino le
Josip Petelinc-a
znamk«
Grilainer in Adler
ia rodbino, obrt In Industrijo
__ _ -m -ms	  blizu	Preserno-
Ii jUlblj a H-a vega sporranlka Pouk v varanju brezplafen. Večletna garancije. t Delavnica *a popravila Na veliko	Talaff	n	913	Na	malo
TISKARNA
MERKUR
Trg.-iad- 4. *■ —«■
LJUBLJANA
Slntoa Oragorii&sva »Sea St IS
Tiska tasopiaa. povrni-nič«, knjiga, krotare, lataka. eanika, pravila, lepaka, t»« (rgmka ia uradna tiskovina Hi v ani In t vsi karvak
Laataa
Tatafaa H MB Hk« prt psM. Mk ■
a. tum