44. številka
Ljubljana, v torek 24. febrnvarja.
XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MOR
Izhaja VBak dan ivecer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec t gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni'tvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Bismarck na zatožni klopi?
Stari železui razkancelar, ki je še uedavno tako rekoč bil gluvni tečaj okolu katerega se je sukala vsa evropska politika, ne more se nikakor sprijazniti z mislijo, da je doigral politično svojo ulogo, da ostane obsojen na nedelavnost, ali da se peča k večemu le z malenkostmi. On, ki je bil navajen delati politično vreme vsej Evropi, ki je bil glavna ščuka v evropskem ribnjaku, v katerem je kalil vodo, kadar in kakor se mu je to potrebno zdelo, pač nekako tožno gleda nazaj na najbližjo preteklost, ter ima razloga dovolj za postna premišljevanja o minljivosti  vsega pozemskega sijaja.
„Knez Bismarck si sam trga lavor raz glavo" tako izrazil se je nedavno mladi cesar Viljem na parlamentaričnem banketu pri sedanjem državnem kancelarji Capriviji in dodal še razue besede, o katerih se je mnogo pisalo in govorilo. Vse pa so kazale, da mladi nemški cesar, kateremu se poleg necega absolutističnega potegljeja značaja njegovega, ne more zanikavati neka idealnost, vsled katere bi rad postal reformator na raznib poljih, da ta mož ne bode na dolgo trpel one opozicije, katero mu je pričel delati stari  razkancelar po svojem padci.
Stvar se je zares v zadnjem času poostrila V toliko, da se je hotelo odločno zahtevati od nekdanjega prvega dostojanstvenika nemškega cesarstva, da opusti vsa ona kritikovanja cesarske vlade in njenih sedanjih zastopnikov, kakor'se pojavljajo v dveh uemških listih, o katerih je le javna tajnost, da za njima stoji glede omenjenih izjav Bismarck sam. Če pa ju Bismarck nedolžen na tem, priznal naj bi to jasno in brez okolišajev. Da se je mladi cesar jako ostro izrazil o tem počenjanji Bismarckovem, to je znano, govorilo se je celo o vojniškem častnem sodišči, pred katero bi se pozval Bismarck, da se kot general zagovarja pred njim. Za zdaj se sicer o tem se ni ničesar ukrenilo, vidi se pa, da je vsa zadeva postala nekako akutna, da danes ali jutri zna priti do sukoba.
Naj sodi stari Bismarck o svojem delovanji kakor mu drago, toliko je gotovo, da se je po njegovem odstopu položaj zboljšal,   da so zginile na
LISTEK.
Zakaj se je pan Simon razjezil nad sv. Gothardom.
(Zgodovinska   povest  Kolde Malinakega;   iz češčino preložil V. Bon kovic.)
1 >*lje.)
Gospod svetnik bil je vdovec iu ko mu je pan Simon povedal, na kak način je prišel do Ljudmile, dejal je pan Matevž, da mora tudi on poskusiti a takim naključjem. Beseda je dala besedo in v pol ure je bila Lucija nevesta gospoda svotnika nad apelac»jami, in to moža grbovuega.
Lucija je kar žarela, pan Matevž je bil vkljub nekoliko sivim lasem še jedernat in sila šaljiv.
Skolastika je z novico takoj hitela k starina-rici ter zagotovo vedela, da bodo do noči o tem vedeli noter do SmeČne.
Pan »Simon je bil ves v veselji, a ni je sladkosti, da bi jej ne bilo primešane trohe pelina. Gospod svetovalec je bil z vsem popolnoma zadovoljen in že je držal pero, da bi podpisal Ženitveno pogodbo, kar mu ustane osodepolno vprašanje, umeje 11 nevesta nemški?
evropskem politiškem horizontu one nevarne Črne pike, katere je baš on tako rad klical na pomoč, kadar mu je šlo za to, da je dosegel svoj nHinen. Baš on slikal je najraje v jednacih slučajih položaj z najtemnejimi barvami, sivo v sivem, kajti vedel je dobro, da le tako preplašil bode temeljito ves svet, a s tem pa dosegel svoj namen. Ni nam potreba sezati nazaj v zgodovino zadnjih let, ter navajati posamičnih slučajev, saj so itak še v dobrem spominu.
Novi nemški ceBar ima toliko samozavesti in tudi odločnosti, kar je pokazal že pri raznih prilikah, da hoče biti sam svoj kancelar, in niti misliti ni na to, da bi pod njegovim vladanjem kdo le približno mogel doseči tako veljavo in tako neomejeno moč, kukor si jo je prisvajal Bismarck pod starim Viljemom, sedanjega cesarja starim očetom. Mladi cesar vzrastel je na čisto drugih tleh, ideje katere navdajajo njega, so ideje novega časa, socijalne dobe, s katerimi se nikakor ni mogel sprijazniti stari Bismarck. Tudi v Nemčiji se kaže, da če se že mora pokoravati kakemu absolutizmu, bi se že raje pokoravalo monarhičnemu absolutizmu uego pa Bismarckoverau, in to navzlic vsemu spoštovanju in priznavanju brezdvombeno velikanskih zaBlug, katere si je pridobil bivši kaucelar za nemško domovino.
Da so se odnošaji evropski zares izdatno zboljšali, kažeta nam posebno dva slučaja.
Prvi je potovanje avstrijskega prestolonaslednika v Rusijo, o katerem smo že govorili obširno. Pristaviti nam je le toliko, da so baš Bismarckovi organi temu potovanju podtikali skrivne namene. No toliko pa vender smemo reci, da država, kakor Avstrija, ne bode še le za vsak slučaj hodila po* vpraševati v Berolin, ali oziroma po mislih Bismar-ckovib k njemu v Friedrichsruhe, je li bode to, kar namerava storiti, tudi dobilo priznanje ali ne. Saj smo v tem oziru že morda tako preveč bili popustljivi, kar gotovo ni bilo bas na korist našemu ugledu. Da je to potovanje za razvoj naše vnanje politike gotovo bilo jako važno in utegne imeti še velike posledice, o tem ni dvomiti.   Prav malo pa
Pan Simon nabere obličje v gube ter proglasi, da to v mestu ni navada in da se mu to zdi nepotrebno; a hudo je s tem zadel paua svetovalca, ki je dejal, da jako rad govori nemški, iu da se mu ta jezik zdi jako štedljiv, ker se skoro vsake besede polovica more požreti
Pan Simon je imel zbadljivo opomnjo k temu iti na jeziku, a ozrši se na hčer jo je pogoltnil ter se odločil, da da hčer v tem jeziku poučevati, in na to je pan Matevž privolil.
Lucija je bila nevesta in kakšna nevesta, po celem mestu po jo zavidali in malo jih je bilo, ki so jej to privoščili, in še ti le iz sebičnosti.
„Sedaj bodemo imeli v Bvetovalstvu za apela-cije človeka, na katerega se bodemo lahko obračali v svojih potrebah", dejal je z zadovoljstvom konšel Aruošt, ki je bil pri sodniji kakor doma.
Pan Simon je bil že čisto na tem, da izpolni, kar je bil obljubil zetu, a nakopal je nase zopet novo dolžnost Rajši bi bil pridal dvesto kop, ko bi pan svetovalec botel odstopiti od te nemščine, a nič — na ug jvarjanje pana Simona, da bi se Lucija kaj kmalu v njegovi rodbini priučila temu jeziku, zmajal je samo z ramami.
„Kaj pa, če bi ne hotela", odgovoril je Se le
nas briga, kako o tem misli stari razkancelar v svojem tihem gnjevu.
Drugi slučaj, kateremu se pripisuje nekoliko politične važnosti, akopram je le bolj privatnega značaja, je potovanje cesarice udove Friderika v Pariz. Akopram je to potovanje naravno popolnoma pod krilom inkognita, je vender le znak, da napetost mej Nemčijo in Francijo ni tako do skrajnosti tirana, kakor je bila, dokler je vladala še na Nemškem železna pest železnega razkancelarja, ki je z znanimi svojimi „mrzlimi curki" uduševal razvneto in razburjeno javno mnenje na Francoskem. Če se pomisli, kak vsprejem je imel pokojni Španjski kralj pred nekaterimi leti v Parizu, samo zarad tega, ker je imel častni naslov pruskega ulanskega polkovnika, se mora priznati, da je potovanje vdove zmagovalca pri VVorthu in na drugih bojnih poljih izleta 1870, v srce po njenem soprogu pred dvajsetimi leti poražene Francoske na vsak način znak /bolj'iinih odnošajev.
Tako torej opažamo tudi na to stran, da so nasprotja poBtala vsaj začasno nekako manj napeta, da se situvacija kaže nekoliko bolj prijazna. Mladi nemški cesar, ki je ob smrti slavnega francoskega slikarja MeisBonier-ja pisal jako laskavo pismo francoskim umetniškim krogom namenjeno, uplival je s tem prav blagodejno na iste kroge in na velik del javnega mnenja. Seveda temu ne pripisujemo glo-bejega političnega pomena, vender pa nam je dokaz, da vsaj na polji umetnosti je mogoče, da tekmujeta v prijaznih oblikah dva tako mogočna naroda, kakor sta francoski in nemški.
Taka prijazua oblika pa je bila dozdaj izključena, ker za prijazne oblike je imel pač vsak drugi več sposobnosti nego pa železui kancelar s svojim krvavo-železnim geslom, katero mu sedaj sneia ruja v neprostovoljnem počitku v Friedrichsruhe, iz katerega pošilja semtertja svoje strele v predale svojih glasnikov. Ker sta pa zadela skupaj dva kremena, ne bilo bi nemogoče, da danes ali jutri najdemo železnega kancelarja na zatožni klopi, katerej se približuje z osodepolno uaglostjo, če ne spremeni svojega obnašauja. Y.
potem, ko je pau Simon izrekel domnevanje, da bodoči pau zet tlela to iz same trme.
Pan Matevž se ni dal ganiti iu pan Simon je moral iskati učitelja, kajti sam je umel nemški samo očenaš in še par besed, Ljudmila je sicer umela govor, a govoriti se ni upala.
Iskanje nemškega učitelja bilo je vrlo tešico. Kolikor je bilo znano panu Simonu, znale so v mestu tri osebe nemški, iu sicer stari svetovalski pisar, za katerega je bilo to kakor navlašČ, ker so bile tolpe nemških vojakov, idočih todi na Ogersko v mestu često nepovabljeni gosti in je bilo večkrat treba v njih jeziku zarežati nad njimi, potem je bil rektor bakalar Šip, ki je bil nekaj let učitelj pri Slikoviti, in pana Simona nadvornik, ki jo deset let služil kot mušketir pri polku Švabskega.
Prvi ni mogel učiteljskega mesta pri Luciji vsprejeti radi mnogih opravkov, drugi je bil nevaren, ker se je bil v ljubezni vnel za Lucijo in njene novce, a da bi nadvornika napravil za učitelja, tega bi pan Simon za ves svet ne bil storil, vrhu tega se je nadvornik a svojim švabBkim narečjem s češkimi Nemci jedva umel.
Pan Simon je iskal doma in v okolici, a zaman ; konec no je hotel pomagati sam pan Matevž ter se ponudil panu Simonu, da mu pošlje svojega
Politični razgled.
^otraiUe dežela.
V Ljubljani, 24. iebruvarja. Volilno gibanje Tudi socijalni demokratje hočejo letos pri volitvah poskusiti svojo srečo. Na Dunaji pa tudi v nekaterih mestih na Moravskem postavili so svoje kandidate. Ker nemarno občne volilne pravice, ni misliti, da bi prodrl kak njih kandidat. Na to pa tudi sami ne računajo, temveč le hočejo svetu pokazati, da napredujejo.
l*reustroj kmetijskih sol.
V poljedelskem miui.sterstvu više so Bedaj posvetovanja o preostroji nižjih kmetijskih šol. Učno gradivo se boče primerneje razdeliti in veronauk uvrstiti mej obligatne predmete.
L i 11 dsko ste t • H jen je je na Češkem v nekaterih okrajih dalo kaj ugodue rezultate. Posebno v političnem okraji Most je izid ljudskega številienja za Čehe povoljen. Pred desetimi leti so v tem okraji bili našteli le 31GG Čehov, letos so jih pa samo v štirih občinah nad 6000, v vsem okraji utegnejo pa našteti blizu 12000 Čehov, posebno če se reklamacije za Čehe ugodno rešije. V jedni občini so 1880 leta bili našteli le 119 Čehov, letos pa 1100 Ta okraj se sedaj nikakor ne sme prištevati Čisto nemškim, kakor bi ga radi Nemci. V njem mora vseka ko biti češčina popolnoma jednakouierua.
Preniešeenje  /»rimatske  nadškofi je v Jiadim/tečto.
V ogerski zbornici poslancev interpeloval je grof Emauuel Andrasav naučnega ministra, boče li storiti vse potrebno, da se primatska nadškotija premesti iz Chtrogona v Budimpešto. Naučni minister je obljubil, da bode vse storil, ker priznava velik pomen trga premeščeuja v narodnem in dr žavnem oziru. Oitro<jonski kapitel se pa baje misli ustavljati premešcenju iu se hoče v tej zadevi obrniti do rimske kurije.
Mudjari se pa tudi že prizadevajo, da bi se pravoslavni patrijarhat iz Karlovic premestil v prestolnico, da bi potem vsi višji cerkveni dostojanstveniki bili v Budimpešti.
V ii;iiij 4' (Ir/avc.
Avstrija in Rusija.
Neki francoski list ve povedati, da pride k prihodnjim velikim lovom car v Avstrijo. Če je to res, je oči vestno, da so odnošaji mej Avstrije ia Rusijo prav prisrčni in se približuje čas, ko Avstrija zveze z Italijo in Nemčijo več potrebovala ne bode. llott/a rska in srbska eojska.
Bolgarska vojska štejo v miru 24 pešpolkov po 2 butalijona, 4 konjiške polke po 4 ekadrone, 6 topniških polkov po 4 baterije, katere ima vsaka 5 tojiove, 1 ženijski polk z dvema bataljonoma in 1 trdnjavsko baterija poleg druzih pomožnih čet. V rniru imajo Bolgari 2548 častnikov, 232 vojaških uradnikov, 34 484 podčastnikov iu prostakov ter 28.000 konj. Na leto se v Srbiji nabere 16 000 novincev. V Srbiji pa imajo v miru le 21 200 vojakov, uštevši 1011 častnikov. Srbski vojaški li Rt primerja te številke in prihaja do sklepa, da se Srbija v boji ne more meriti z Bolgarijo.
iiismarek.
V Hamburgu ponudili so Bismarcku mandat za državni zbor, pa ga je odklonil, ker ne mara dlje Časa bivati v Berolinu. Bivši kancelar najbrž ne upa v državnem zboru spraviti vkupe večje stranke, da bi mogel pritiskati na vlado. Njegova popularnost hitro pojema, od kar je odstopil. Nemci vidijo, da se državni voz ni ustavil, če  tudi je on
sinovca, gospoda Hansa Rartle iz Greifenthala, ki bi devojko poučeval v nemščini. Panu Simonu je bilo jako všeč in pri tej priči je poslal kočijo po Hansa.
Gospod iz Greifenthala je prišel. To vam je bil zvitorepec, da malo takih. Iz vsakega očesa gledalo mu je deset škrateljnov in ni jeden korak, ki ga je storil, ni bil pošten
„Bog nam prizaueai", vzdibnila je Skolastika, ko ga je prvič videla.
Bilo je pa tudi uzroka, križati se. Prvi dan je bil odločen za počivanje po potovanji iu Hans je počival tako temeljito, da so ga morali zvečer prinesti v posteljo. Drugi dan se je imelo pričeti poučevanje. To je bila težavna reč. Hans ni znal niti besede češki, Lucija niti besede nemški Iskal je kake nemške knjige, iz katere bi mogel svojo učenko učiti čitati, a pan Simon ni imel nijedne. Premetal je gromado koledarjev, vzel s police nekaj kronik, a nikjer niti besedice nemščine. Zatekel se je k jiisariu. Ta je imel dve nemški knjižici, a bila sta zbornika nemškega prava in pisar jih je rabil. Nazadnje je iztaknil za omaro nekakov Navod k zdravju ter ga dal panu Simonu, ki je odbitel ž njim kot z dragocenim plenom. (Dalje prib.)
šel. Vedno bolj se vidi, da se je njegov upliv tudi previsoko pošte val. S svojim postopanjem proti državnem zboru, si bivši kancelar ni dobil naklonjenosti parlamentarcev in zatorej ve, da bi v državnem zboru posebne slave ne žel.
Belgijskega prestolonaslednika smrt. Iz Pariza prihajajo vesti, da princ Balduin Flandernski ni umrl naravne smrti, ampak na tragičen način. Ljubezen bila je povod njegovi rani smrti. Imel je intimno znanje z gledališko pevko Sanderson, katero je vzdrževal knez de L . . . . (Ligne?). Kralj, ki je zaradi te zveze za svojega nečaka v skrbeh, hotel ga je imenovati majorjem in poslati v Antwerpen. Princ Balduin je to hvaležno odklonil, Sel pa v Antwerpen, da obišče tamošnjega guvernerja, ki je bil zanj že stanovanje pripravil. PriSerJši nazaj v Bruselj, peljal se je nemudoma v „Hotel de Suede", kjer ga je gospa San-derBon pričakovala. Dvojica bita je že nekaj časa vkupe, kar prileti knez de L. z revolverjem v roki v sobo in ustreli princa v ledja. Ranjenec ubežal je iz sobe, a na stopnicah se spodtaknil in pal v prvo nadstropje, kjer so ga prestrašeni sluge pobrali. Pri padci zlomil si je bil nogo. Vslod tega dogodka nastala je velika zmešnjava v hotelu, vse begalo je sem ter tja in pripovedovalo si, kaj se je zgodilo. Še le pozneje došel je ukaz, da je o tem molčati, a bilo je že prepozno. Ranjenega prestolonaslednika prepeljali so v grofa Flaudernskega dvorec, kjer je še isti večer umrl.
Dopisi.
Iz Novega .VI«'sta 21. iebruvarja. [Izv. dop.] Za vodstva raujcega gosp. Fischerja oglasil se je „Slov. Narod" večkrat o naši gimnaziji, ter prote stoval odločno proti takratnemu postopanju glede" učeče se mladine. Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti spodkopavala so se tla naši gimnaziji tako, da smo morali opozoriti državnega poslanca, kateri je stopil k učnemu ministru in ga interpeloval, kaj se namerava z našo gimnazijo. Gosp. Fischer je kmalu odšel „sine crux" in na njegovo mesto je stopil vrli g. S., kateri je z mirno pa energično svojo naravo pouzdiguil zavod do stopinje, da je zaslul. — Dijaško pregnanstvo se je ustavilo — bil je odslej jeden „gospodar", jeden „očeM na gimnaziji, dijaki gibali so se prosteje v meji šolskih zakonov in vladal je blagodejni mir v „hiši". — Ako smo dobro poučeni, ne vemo, nekako pa slutimo, da hočejo sedaj nekateri podložni večjo „be8edo" imeti nego „oče" ; ksjti „očeu so bolj mirni, tudi sitni neso, le imeli bi radi to — kar je prav. To dobroto menita menda uporabiti gospoda F. in dr. M. in močita vsak svojo leskovko ter udrihata po neubogljivih „buticah" ne glede" na resni položaj ubogih starišev. Zakaj bi pa no, saj je tudi kozel mogočen in ponosen, kadar zvonec nosi — povsod je prvi ! Toda ad rem! Znano je, da šolski statuti ne prepovedujejo višjim šolcem poštenih veselic in krčem. To tudi gosp. Gautscb dovoli in še več, — naš prof. g. F. pa pravi, da ne pusti. Po hudem boji se je jedenkrat pri nkon-ferenci" sklenilo, da smejo dijaki bodi si v čitalnici ali kazini sem pa tja veselice obiskati, da se saj v obnašanji toliko privadijo —, da neso popolnoma »divji** in. ker je dokazano, da se dijaki, kateri se malo prosteje gibljejo, na vseučilišči tako hitro ne pogube* itd. To menimo bi morala tudi gg. profesorja F. in dr. M. vedeti; sosebno pa dobro opazujemo, da prvemu gospodu bi „parket" nič ne škodoval, ako bi se ga malo bolje vadil in ne tako ogibal. —
Mi smo tega mnenja, da disciplina zahteva, ako „konferenca" dovoli, da posamni profesor potem nema pravice na „svojo roko" dijakom groziti, ako dijaki store to, kar se je njim dovolilo pri „kon-ferenci". Uprašamo torej, po kakem načinu sme li goBpod groziti in prepovedati — ima li res on prvo in zadnjo besedo na zavodu? Zakaj je citiral g. F. na elegantni Vodnikovi veselici onega mirnega in poštenega dijaka, kateri je prišel s sorodniki jako čislane obitelji? Po kakih pedagogičuih zakonih sme potem goBp. F . . v šoli „pestiti" tako, da je učenec videl, da mora gimnazijo zapustiti in se podati proč od Hvojih ljubljenih starišev? Želeli bi, ako bi se dotični gospod oče malo ganil in potrkal na raero-dajnem mestu — kako in kaj; — vse potrpeti tudi ni dobro. Mi stariši saj menimo, da ne pošiljamo otrok v šolo tja doli na „Tursko" in tudi nečemo, da bi oni zapustili zavod ko „neokretni bedaki". Narodna prislovica pravi, da če je lok preveč napet, rad poči.
Bila je te rini zopet velikanska „inkvizicija" blizu 40 veseličnjakov je stalo pred sodnim stolom
gg. F. in dr. M. Gosp. dr. M. je Čital neko rimsko proskripcijo, gospod je imel zaznamovane celo minute onih nesrečnežev, kateri so bili na veselici v-pošteni krčmi g. Kosa in to nekateri v spremstvu svojih gospodarjev, drugi zopet s stariši. Ta preiskava prouzročila je veliko hrupa in nemira mej stariši in pa našem mestu. Proti nekemu gospodu, kateri se je o tej krčmi nekako razžaljivo izrazil, bode se, kakor slišimo, sodnijski postopalo. Poštene hiše natolcevati nihče nema pravice, tudi mogočni gospod profesor ne.
Gospod urednik, ne bi pisali, gnusi se nam cela reč, ali prisiljeni smo; kajti gradiva imamo še dovolj, če pa kdo od gospodov hoče kaj vedeti, mu utegnemo tudi ustreči. Dokaz cele naše pisave pa je —, da se bi pri upeljavi verske Šole — starišem in učencem neizrecno dobro godilo. Dijaki bi smeli nositi dolge brke ko turški paša, kar sedaj gospod katehet ne vidi rad. Brrr — kar mrazi nas!
Oil Drave 21. februvarja. [Izv. dop.] Ko sem pregledoval tiskano poročilo o delovanji in stanji podpiralne zaloge slovenskih vseučiUŠČnikov v Gradci za 1890. leto, Čudil sem se, da ima to potrebno in prekoristno društvo med slovensko inteligenco samo 42 podpornikov.
Ali to ni sramota za nas?
Kje pa so tisti gospodje, ki so dobivali svoje dni podporo od društva?
Kako pa Bkazujejo zdaj svojo hvaležnost?
Ali bi ne kazalo objaviti imen teh nehvalež-nežev? In slovenske posojilnice, kje ste ve? Zakaj se ne briga za slovenske dijake Mozirska, Šoštanj -skn, Ljutomerska, Ormoška posojilnica? Ali bo skrb za revne slovenske dijake v Gradci prevzele samo Mariborska, Celjska in Ptujska posojilnica, deželni zbor kranjski in štajerski? Skopost in umazanost Slovencev ne bode rešila, pač pa bode pripomogla k njib propadu!
Te vrstice sem napisal, da ziično oni krogi vršiti svojo naroduo dolžnost, koji so jo dosihdob zanemarjali.
Iz Kranja 21. februvarja [Izv. dop] Pri zadnjem ljudskem popisovanji upisalo se jih je tukaj 78 z nemškim občevalnim jezikom. Mej temi so seveda razun kakih sedmih pravih Nemcev sami nemškutarji in neredni meščani, kateri večinoma jako slabo govore nemški, a mislijo da je „deut-sche UmgansBprache" bolj „nobel". Sicer pa z veseljem konstatujemo, da je od leta 1880. nad sto nemškutarjev splavalo po Savi in izrekamo le željo, da do prihodnjega ljudskega štetja sreča še ostale pamet.
Domače stvari.
— (Državnozborske volitve.) S Šta-jerskega dobili smo veselo vest, da je veliko upanja, da prodre tudi gospod dr. Josip Sernec. — Z Notranjskega Brno dobili par kratkih dopisov, iz katerih je razvidno, da bo volitve za dr. FerjančiČa ugodno vrše.
— (Volitev g. Gregorčiča na Goriškem) je zagotovljena. V Goriškem okraju bode imel dr. Ton kl i k večemu 25 glaBov, dr. Gregorčič pa nad 100. Poročila s Krasa so še ugod-niša za dra. Gregorčiča. Ajdovski okraj je ves za Gregorčiča. Tako povzamemo »Edinostiki s prav toplimi besedami pozdravlja ta uspeh bratov na Goiiškem.
— (Iz Istre:) V puljskem in poreškem okraji so po hudi borbi in strašanskem pritisku vender hrvatski narodnjaki zmagali pri izboru volilnih mož.  Živela hrvatsko-slovenska Istra!
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) nabrali sta na maskaradi „Ljuhlj. Sokola" dne 10. t. m. maski, predstavljajoči „Družbo sv. Cirila in Metoda" in „Pošto" G8 gld., in sicer prva 45 gld. 70 kr., druga pa 22 gld. 30 kr. Kot tretji v tej zvezi bil je gospod, ki neče biti imenovan. Ko to res izredno požrtovalno delavnost dotičnih gospodi-čin, ki ne želita biti imenovani, hvaležno naznanjamo, stavljamo ju v izgled z željo, naj bi našli mnogo posnemovalk. Zivile!
— (Gospod vitez Waser) poslal je v svoji lastnosti kot predsednik deželnemu uadsodišču v Gradci vsem sodiščem naredbo, v kateri naglasa zle posledice- p ro ti sem i ti z m a. V gosp. "VVaserja očeh je proti semitizera politično - socijalno zlo, ki moti notranji mir in je opasno za osebno varnost. Gosp. VVaser svari sodnike, da bi se očitno ne pridružili protisemitskemu gibanju, ker jim dolžnosti
stanu tega ne dopuščajo. ,N Fr. PreBse" piše precej obširno iu z vidnim zadovoljstvom o tej naredbi-
— (Drugi domači koncert učencev »Glasbene Matice",) ki je zaradi tesnih društvenih prostorov moral ostati omejen le na ožji krog, vršil se je v nedeljo popoludne prav izvrstno. Program bil je ta pot bolj obširen in je trajal skoro poldrugo uro. Griegov „Norveški ples" igrali sta gospodičini Kati S. in Ivanka M. prav izborno. Trije učenci svirali so na violine s sprem-Ijevanjem na harmoniji Mozartov „Menuet" in Schu-bertov »Uspavanka", s spremljevanjem glasovira pa Haydenov „Presto alla Zingara". Bili so Kv. P., Karol G. in Vil. M., spremljeval pa jih je učitelj g. Moser. Vse točke izvršile so se prav točno in bile živahno odobravane. Jan Gallov trospev »Spomlad" pele so prav ljubko gospodične Marija D., Albina S. in Marija M. Smetanovo »Češka polka" svirala je na glasoviru gospodična Adela P. Vse so žele mnogo pohvale. G. Pavšek pel je dva samospeva: Zajčovo »Domovini" in GerbfČevo „Milotinke" s simpatičnim svojim glasom prav izvrstno ter se pokazal lepo napredujočega učenca prof. Gerbiča, spremljevala je gospodična T. Velik koncert za violino izvedel je učenec K v. P. prav dobro in pokazal, kako daleč je dospel po štiriletnem pouku v »Glasbeni Matici". Spremljeval je na glasoviru učitelj Moser. Zadnjo točko programa izvršila je z znano spretnostjo gospodična Ana L namreč Chopinov »ValČik" in »Mazurko" in MendelBsohnovo „Lovsko" ter bila Živahno odobravana. Te kratke črtice kažejo jasno, kako uspešno deluje ^Glasbena Matica" in kako opravičena je bila moja trditev, da se nam iz teh skromnih domačih koncertov utegnejo sčasoma roditi prav lepi muzikalični „jour-nxi", kateri bodo jako blagodejno uplivali na razvoj našega domačega muzikalnega gibanja. Želeti bi le bilo, da bi se mogli vršiti v bolj širokem okviru, ker se bode gotovo zanje zanimalo vedno bolj in bolj večji krog glasbeno umetnost ljubečih prijateljev društva, nego je to dozdaj bilo mogoče zarad omejenih društvenih prostorov. Na vsak načiu naj se marljivo goji ta srečna misel društvenega odbora, ker se tako podaje učencem lepa prilika utrjevati se v samostojnem nastopanji. Iz teh domačih koncertov dal se bode potem v teku nekaterih mesecev sestaviti prav lep iu zauimiv program za večji koncert, namenjen za neomejeno javnost. —i.
— (Vrsta porotnih obravnav,) katere se prično dne 2. marca je doslej sledeča: Dno 2. marca: I. obravnava: Anton Zupan, hudodelstvo požiga; II. obravnava: Liza Golob, hudodelstvo tatvine. 3 marca: I. obravnava: France K r i ž n a r, hudodelstvo uboja ; II. obravnava: Matevž Dol in ar, hudodelstvo uboja. 4. marca: I. obravnava : Jakob Kos , hudodelstvo uboja ; 11 obravnava: Martin Hribar, hudodelstvo tatvine. 5. in
6. marca:   Tiskovna pravda zoper list „liru h''.
7. marca: I. obravnava: Peter Furlan, hudodelstvo tatvine; II. obravnava: Janez Japelj, hudodelstvo uboja. Dve ali tri obravnave se še razpišejo. Konec bode gotovo 11. marca.
— (iz Gradca:) Tukaj imamo društvo, znano pod imenom „Selbsthilfs - Geuossenachaft". Društvo obstoji že deset let in je imelo dne 13. t. m. svoj občni zbor, pri katerem so se vsa poročila raz-motavala tako gladko, kakor na motvozu. Ravnateljstvu dal se je absolutorij, sploh pa vihtela kadilnica na vse strani in hvala sipala se je iz polnih vreč. Mej drugim sprožilo so je bilo tudi vprašanje o zvezi vseh na Štajerskem delujočih zadrug in urednik Stradner je vprašal, se je li ozir jemal na to, da so v deželi tudi zadruge, katerih poslovni jezik ni nemški. Da bi take z»druge vzeli v „Zvezo", to bi se ne moglo priporočati niti iz kupčijskih, niti iz narodnih nagibov. Vsled tega so slovenske zadruge in slovenske posojilnice izključene iz te »Zveze", v katero bi se gotovo nobena ne bila zglasila, ker si sme vsaka le v srečo šteti, da nema nič posla in občevanja s takimi društvi, ka-keršno je baš „Selbsthilfs-GenoBseiiBchaft*, v kateri mora biti jako veliko gnilega, kakor kaže najnovejši dogodek. Na občnem zboru šlo je, kakor rečeno, vse gladko, isto tako pri banketu, prirejenem povodom društvene desetletnice Vrstila se je napit-nica za napitnico, proslavljali so se vsi člani ravnateljstva in nadzorništva, mej drugim tudi ravnatelj Fleischmann, ki je »mit Umsicht und Tbat-kraft" zadrugi na čelu iu čegar delovanje zaslužuje največje spoštovanje. Vse to godilo ae je dne 13. t. m. Dne 18. t. m. je pa ravnatelj Fleischmann umrl in
bil v petek dne 20. t. m. jako slovesno pokopan. Vsa društva in vsi dostojanstveniki spremljali so ga k večnemu počitku. Predvčerajšnja »Morgenpost" (z dne 22. t. m) pa je priobčila gotovo vest, da se je bil Fleischmann zastrupil, ker je zadrugo goljufal najmenj za 95.000 gld., večji pri-mankljaj še pride na dan. Slovencev in slovenskega denarja ta zadruga ne mara. Hvala Bogu! Samomorilec Fleischmann bil je član vseh ultra nemški h društev, v prvi vrsti nemškega »Schulvereina" in društva »Sillmark". Ime njegovo je tudi v Ljubljani znano, ker je obitelj Fleischmannova imela produjalnico na Mestnem trgu v Ljubljani in se je pred leti od tukaj preselila v Gradec. — Včerajšnja »Tagespost" tudi že javlja, da nedostaje 60.000 gld.
— (V Celji) umrl je te dni gospod Moriz Schwarzenberg, notar v Gorujemgradu, poprej notar na Vranskem, pred leti pa državnega pravd -nika namestnik v Celji-
— (V Gorici) umrla je dne 19. t. m. gospa grofinja Helena L a n t h i e r i, mati gospoda grofa Karola Lanthierija, graščaka v Vipavi v 75. letu svoje dobo.
— (Bosensko-hercegovski vojaki na Dunaj i.) Kakor poroča »Freradenblatt", bpdo po letošnjih velicih vojaških vajah prišli trije bo-sensko hercegovski bataljoni na Dunaj, kjer bjdo nameščeni namesto, treh bataljonov 49. peŠpolka, kateri odidejo v Krems.
— (Celjsko učiteljsko društvo). Pri občnem zboru v Celji dne 8. febr. t. 1. konstituvi-ral ne je odbor za 1. 1891 tako-le: Ant. Brezov-ni k, učitelj v Vodnjaku, prvosednik; Armin Gradišnik, učitelj na Hrastniku, njega namestnik; Boštjan Kregar, učitelj na okolic, šoli v Cel j i, blagajnik; Ivan Stukelj, učitelj na Svetini, tajnik; Ignacij S u {> a u , učitelj na Teharjih, pevo vodja; Brinar Frunčišek iu Pustišek Ožbald, prvi učitelj v Loki, drugi v Blagovici, — odbornika. — Odbor le-ta nam je porok, da bode učiteljsko društvo Celjsko ko doslej tako tudi v prihodnje vsekdar povzdignilo svoj glas, kadar gre braniti korist šole ter ugled učiteljskega stanu!
— (»Slovansko pevsko društvo") v Trstu napreduje, kakor poroča »Edinost", jako dobro in se kaj marljivo pripravlja za svoj prvi koncert, kojega priredi drugi mesec; tako močnega zbora Tržaških pevcev nismo čuli Že dolgo vrRto let v Trstu. Hvala gre tudi gospodičinam pevkam, koje kaj marl|ivo zahajajo v pevsko kolo. Zaključujemo z iskreno željo, da bi zanimanje za to krasno društvo ne počelo pešati, ampak da bi še rastlo.
— (Bralno društvo pri sv. Ivanu pri Trstu) eklenilo je v zadnji odborovi seji s prihodnjim tednom pričeti redne poučne večere. Za sedaj so določeni trije dnevi: v torek bode predaval M. Kamuščič zgodovino in somatologijo (j>ouk o človeškem telesu s posebnim ozirom na zdravje); v sredo in petek bode praktični pouk v računstvu in geometriji podučeval Ant. Germek. Pozneje bodo Slediti tu li pouki o stavbarstvu in vrtnarstvu; prvo bode predaval strokovnjak ^- Anton Trobec, drugo pa g. J. Udovie. Prvi poučni večer prične danes ob 7*/a- uri zvečer. Upati je, da se vsi udje udeleže ter pripeljejo Še druge.
— (Potresi) bili ao dne 17. t. m. raznn v že naznanjenih krajih tudi v Petrinji, v Karlovci in Sjenica k u okolu poltretje uro ponoči. Bili so precej močni.
— ( „S a d i e r e j s k o društvo za Šo-h i a n i s k i okraj") imelo bode, ker je namest-ništvo potrdilo pravila, svoj glavni zbor v nedeljo 1. marca popoludne ob 4. uri v Velenji v gostil-nici g. Skaze.
— (Nova pošta.) V nedeljo 1. marca odprla se bode nova pošta pri sv. Janezu pri Ar-ueži na Štajerskem.
— (Nesreča na železnici.) Na Reškem kolodvoru povozil je vlak necega finaučuega stražnika, ki je na mestu bil mrtev.
— (Čitalnica v Mariboru) priredi na-Bleduje veselice: Razun dne 22. t. m. (to je bilo predvčeraj) bodo še „jour-fixe" s predavanjem dne 1. in 22. marca, dne' 8. marca ,jour-fixe" s tombolo in dne 19. marca petje in gledališka predstava.
— (U b o g a 1 b o g a t i n k a.) Te dni ho vsprejeli v mestno bolnišnico v Trstu neko žensko
razcapano in umazano, na prvi pogled jako sestra-
. *n*J jft*. ~—~      '' ''
čelu notrati
dauo in lačno. Ko je bila Že v bolnici, jela jo je neka postrežnica preoblačiti v čisto perilo. A veliko je bilo njeno začudenje, ko je zapazila, da jej izpod obleke padajo lepi bankovci, ki jih je tamkaj skrila. To je pač bila skrajna skopost.
— (Posojilnica v Mariboru) izdala je računski sklep za preteklo deveto upravno leto. B'izvidno je iž njega, da ta posojilnica uprav izvrstno napreduje. Vsega prometa bilo je 823.670 gld. 68 kr. Število društvenikov naraslo je na 1808, deleži na 40.680 gld., hranilne uloge na 495.970 gld. 35 kr., posojila na 491.496 gld. 32 kr., reservni zaklad na 24 382 gld. 38 kr , čistega dobička je bilo 9468 gld. 29 kr. V ravnateljstvu so bili gg.: dr. Jernej Glančnik, F. Binlechner, J. Rapoc, F. Ferk, dr. J. Križanič, M. Berdajs, J. Supan, P. Simon, v nadzorništvu: dr. J. Mlakar, dr. F. TorČ, dr. Ferd. Dominkuš, J. Majcigar, F. Kočevar, Fr. Dolenc.
Častiti centralni volilni odbor!
Ker se je za mesto državnega poslanca dolenjskih kmetskih občin Kočevske volilne skupim* prijavilo nepričakovano število kandidatov in ker se je bati, da bi razcepi jen je volilnih glasov utegnilo biti narodni stvari in blaginji domovine na kvar, prosim vzeti na znanje, da jaz svojo oglašeno kandidaturo umaknem ter prosim one častite gg vo-lilce, ki so blagovolili mojo kandidaturo usprejeti, naj dne 3. marca glasujejo za onega kandidata, katerega bode centralni volilni odbor priporočal.
V Cel ovci dne 22. februvarja 1891.
•Ta kob lir en.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 23. februvarja. Jutri bodo v Budimskom dvorci pod predsedstvom cesarjevim vojaška posvetovanja, katerih se bode udeleževal tudi nadvojvoda Albreht.
Budimpešta 23. februvarja. Jutri pridejo semkaj : vojni minister B:\uer, načelnik generalnemu štabu Beck, generalni ženijski nadzornik Salis-Soglio iu generalni konjiški nadzornik Gemmingen-Guttenberg.
Serajevo 23. februvarja. V Nevesinji bil danes močen valovit potres od jugozahoda proti severovzhaou.
VarŠ.tVa 23. februvarja. Aleksander Bartovski, ki je igralko Visnovsko v jezi umoril, bil je obsojen na osemletno prisilno delo.
Beligrad 23. februvarja. Novo mini-sterstvo sestavljeno je tako: Nikola Pa.šić, predsedstvo brez portfelja ; Miku Gjorgjevič, vnanje zadeve; Jovan Gjaja, notranje zadeve; Viiič, finance; Velimirovic, zgradbe; polkovnik Kaša Miletie, vojsko; Taušanović, trgovino iu narodno gospodarstvo; Andro Nikolio, uk in bogočastje; Giga GerŠić, pravosodstvo.
Rim 23. februvarja. V provinciji Potenzi močno sneg zapadel, na nekaterih krajih po tri metre na debelo. Vsa dela so ustavljena. Živeža v mnogih krajih ni več.
Pariz 23. februvarja. „Figaro" priobčil je dopis iz Pariza, v katerem se naznanja, da bodo Bismarcka postavili pred vojaško častno sodišče. Povedalo se bode, da nemški vojak brez višjega dovoljenja ničesar objavljati ne sme. Kazen bode le moralična, preganjali pa se bodo Usti, ki pišejo v njegovem zmislu. Misli se tudi, da je Suvalov samo zaradi tega šel v Friedrichsruhe, da bi se v Berolinu onemogočil, ker bi že davno rad ostavi! to mesto.
JLisbona 23. februvarja. Vsi republi-čanski klubi po vsej deželi so se zatvorili.
London 24. februvarja. Dolenja zbornica je zavrgla s 124 proti 52 glasom Labou-chere-ov predlog, da bi se število vojakov znižala na 3320 mož, kot protest proti stalni okupaciji Egipta. Fergusson izjavil, da je nemogoče, določiti, katerega dne bode Anglija ostavila Egipt.
Razne vesti.
•(Svetovni p di I u i kongres na D U -naji) sešel se bode 20. maja t. m., ter zboroval več tednov Skoro vse evrojiako iu tudi nekatero izvanevropsku države poslalo l»odo svoje zastojmike, katerih bode kacih 150 Uazgovarjalo se bode mej drugimi hi varim tu li o prtdruženji Kitajske, avstralskih kolonij iu truusvalske države k svetovui poštni
zvezi. Glede na veliko važnost tega kongresa je vlada ustavila v letošnji budget za stroške donesek 200000 goldinarjev.
* (Elektrifina železnica mej Dunajem i o Budimpešto) se ne bode gradila. Kakor se namreč poroča iz ogerske prestolnice trgovinski minister ni dal dovoljenja za pripravljalna dela te železnice. Vsled tega je ta projekt definitivno odklonjen.
* (Požar v carske j palači.) V carski Aničkovi palači nastal je dne 18. t m. požar v sobanah carice. Ogenj se je kmalu pogasil Car sam, ki je bil ba& navzoč v palači, vodil je gašenje ognja.
* (F o n o g r a tis k i koncert.) Te dni bil je v Nov«>m Jorku fouogratiški koncert. Izbrano občinstvo slušalo je zanimanjem glasove znamenitih umeteljnikov iz raznih dežel.
* (Zanimiva najdba.) V Frankfurtu ob Majnu našli so te dni poštarski zaboj s pismi iz 1. 1584 Večinoma so ta pisma udresovana iz Italije v Nizozemsko. Prenesli bo jib v Berolinski poštarski muzej, kjer jib proučavajo tamošnji učenjaci
* (Nesreča po dinamitni patroni.) V Požunu našla sta dva dečaka, stara okoli 10 let, na ulici dinamitno patrono, b katero sta se igrala. Nakrat se patrona razprši iu oba dečaka bila sta hudo poškodovana na rokah in na glavi.
* (Požar v b o 1 n i c i.) Pretekli teden pogorel je del katoliške Marijine bolnice v Rochestru. Og-njegasci rešili bo 250 bolnikov in 19 nun. Več nun poskakalo je iz strahu skozi okna, ter so se teško poškodovale. Jeden ognjegasec bil je smrtno ranjen.
* (Velika po vodenj v Ameriki) Mesto Johnston v Pensilvaniji je mnogo trpelo po hudi povodnji. Več mostov vzela je voda, na stotine hiš je brez stanovalcev. Voda naraščala je tako naglo, da so iz gorenjih nadBtropji ljudi morali reSevati z čolni. Velika tovarna za izdelovanje železa je preplavljena, in vsled tega več tisoč delavcev brez dela.
* (Top se je razletel) pri strelnih vajah na otoku Saint Michel in bo bili poveljnik otoka iu dva topničarja teško ranjeni.
* (Nesreča na morji.) V noči 22. t. m. zadela sta skupaj dva poštna parobroda BIpswich" in BQueenB. Prvi vozil je iz Autverpeoa v Har-vvirb, drugi iz Londona v Roterdam. Parobrod nQuen" bil je tako hudo poškodovan, da se je potopil v petih minutah. Šestdeset potovalcev rešilo 8e je v malih čolnih, deloma pa poskakalo v morje, opazavši se z rešilnimi pasovi. Rešili so VBe, iz-vzemši sedem mornarjev, ki so utonili.
* (Zaljubljen starec) V Berolinu zaljubi-se je 73 letni zasebnik B v neko mlado igralko, ter jej začel dopisavati Ker mu je pa igralka odločno odgovorila, da neče ničesar o njem vedeti, prerezal si je zaljubljeni starec glavno Žilo na levi roki z britvijo, ter umrl vsled okrvaljenja.
Zimi«-ctljlvti zdravilno NrodNlvo. Osobe s slabini prebavljenjVm, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, ti Katri! v želodci in nerednem iztrebljanji, -/.adobe zopet zdravje, će rabijo pristni „Moll-ov S ei d 1 i t z-p ra Se k". Škatljica atane 1 gld. Vsak dan ra/.posilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na L)u naji, Tuchlaubeo 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov prepiirat z njegovo varstveno znamko in pod piBom. 5 (4—2)
Piccoli-jeva esenca za želodec
je želodec krepčujofte, razmehcnjoce, /.lato žilo (hemoroVde) in gliste odpravljajoče zdravilno srrdslvo. Steklenica       kr.      9 (80-K)
„LJUBLJANSKI ZT0 H
Ml«.J i
za \ s«- U-lo t:        !.<»<> : *.« pol l«»tu
gldt.Sl.so; v» Četrt leta i.lft.
Loterljiie uročke 21. februvarja.
3rV
Tujci:
23. februvarja.
PrifflMliel: Ulricb iz Splieta. — Erhovuiz iz Ribnice. — Scbvvarz iz CJradca. — Krnžner li Prage« — Cora (teittilomo iz Trsta. — Kat/., Komaiiitsch. U»>:iinng, Hertha, Buzbaam, Mark« \vski ■ Dunaja. — Pl. Alpi i/ Trstu.
Pri Slonu: Kiitisnit/.. ilcr/., llfiikol, Koibl, Kolin, KoHcnthftl, Kalab, Silbermann, .bik si: h i 11, llofhauor /. Dunaju. — Hidoli s soprogo iz Trsta. — Novak iz Prage. Leitner iz Licnza. — VVeisiT ii Zagreba. — Kpitz, Schle-liogsr i/. PtoSuha. — Figi-.her iz HudimpeŠto.
Pri ii. (i IjkU. in ..Niirji Mul . i Spodnje Idrije. BnkoVO i/. Ljubljane.
Pri j u/.u. m kolodvoru: Zock iz Trsta. — Kopt' iz Metiike.
Umrli ko > IJubljaui :
21. februvarja: Jovan:i Zori, delavčeva bči, 23 raes., FlorijanHke ul.ce St. 38, za vm-tjem moždan.
22. februvarja: Rettl Touicl, gostija. 70 let, Kožne ulice št. 3f>, Aa pju&ntm e.mpbvs ui;>m. — Milka Pogačnik, gostilnicarjevu lici, l> ines., K ojaake ulice St. 3, za p!uč-nico. „
23. februvarja: Stefanij-i LojCtlk, liraiiiluifiuega uradnika lici, G let, Vegove ulice tU 8, za jctlko. — Urfia Lavrir, gostija, 71 let. Hrenove ulico St. 6, la (»slabljenjem.
V deželni  bo I n i e i: 20.  februvurja :   Marija  Hlad,   gostija,  70   let, za oslabljen jem.
22. februvarja: Marija Koše, šivilja, 30 let, za mržilico.
	V Trstu: 90,		14,	28,	44,	26.
	V Linci	71,	79,	17,	14,	1.
	Meteorologično			poročilo.		
§ o	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- j krina v mm.
23. febr. 1	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	7519 mm. 7fi08 mm. 760*6 mm.	— 9-8° C 0 8° C — 3 4° C	brezv. si. svz. si. svz.	megla jasno jasno	000 mm.
	Srednja	temperatura —4*1°, za 21° pod normalom.				
ID-cLi^aJslra, "borza.
dne* 24. februvarja t. 1.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
vfteraj 91 90 91 80
gld.
Papirna renta Srebrna renta
Zlata renta...... , 11005
5°/0 marčna renta..... 101 90
Akcije narodne banke   .   . „ 988 —
Kreditne akcije ..... „ 306 25
London........ „ 114*80
Srebro ........ „
Napol.......... 911
(j. kr. cekini ....       . , r> 45
Nemško marke..... n ■ <> 82'/i
4°/. državne sroftke iz I. 1854 250 gld.
Državne srečko iz 1. 1864 10q .
— gbl.
132 gld 181 .
8gorska zlata renta 4°/„....... 105
gerska papirna renta 5°/0...... 100
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   .     100 gld. 121
Zemlj. obč. avstr. 4l t" „ zlati zast. listi .   . 113
Kreditne srečke......100 gld. 184
Kudolfove srečke.....                           10   „ 20
Akcije anglo-.-ivstr. banke       .     120   . 165
Trauiway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 220
danen
91-85
91 85 109 70 102 — 988 — 306 — 114 90
912 5-4f» 56 42'/, — ki. 50 „ 30 , 90 .
25 80 50
Vsak slovenski gospodar,
ki še ni naročen na   Mu s t rovan gospodarski list „Kmetovaleo"  s  prilogo  „Vrtnar",   pošlje  naj hvoj
naslov o. kr. kmetijski dražbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vaakega naprednega slovenskega gospodarja. (tiO—21)
Solicitator
z več'etno odvetniško in notarsko prakso in tudi koncopiranja zmožen, pretsaine službo tudi na deželi. — D, lični dogovori pod „Nolicitalor 800*» Ljub-Ijaua poste restante. (145—1)
vsprejme se takoj v trgovino liiaiiuftiktur-nega blaga v Ljubljani. m47)
K jo ? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Alojzij Korsika
lihuna prodajal niča:
Tržažka cesta 10
poleg o. kr. glasna tobačne tovarne.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v LJubljani.
Poddružnica:
Šelenburgo™ ulico 6
▼ia-fc-rla o. kr. poit. in telsgraf. urailu
Podpisanec se ponižno priporoča Castitemu p. n. občinstvu za izdelovanje iveilh šopkov in venoev la grobe ln mrliča, a trakovi mnogovrstnih barv in baž tur s napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih venoev
od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na avojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridelaiih, ali pridobljenih iz tacih krajev, da jim naše podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec b semeni vedeti, od kod da je some. ker sicer ne more jamčiti, če jo za na5e kraje. Pariška in francoska semena sploh noso za našo kraje. Podpisanec more jamčiti, da SO SO* mena njegova pristna ln kaljlva.
Podpisanoo prevzema tudi klndanje grobov in sploh vsa dela, spadajoča v stroko njegovo, ter ji ti izvršuje hitro, lino in po najnižji oonl. Pri njem dobivajo se tudi raznovrstne rastline in ovetlloe v lonolh.
Za obilno naročevanje priporoča se
z odličnim spoštovanjem
(143-1)
Alojzij Korsika.
ZSL,
Ima dvakrat toliko redllnlh ino vlj kot rit, je za juho, mlečne in močnato jedi, sočivjo i. t. d. porab-ljiya, kot najboljše in najzdravejše ter najcenejše živilo priznana in se dobi v skoro vseh produjiilnicah za moko in špecerijsko blago. Kuharske bukve sastou| In
Bratje Hirschleld & Go.
c. kr. prlv. tovarna za „zeo", ječmenček in phani grah.
D-vaja.e.1, II. (28—5)
Hiša za kupčijo in krčmo
Brnski sukneni ostanki
8*10 metra za celo rimsko suknjo.  — I*uliuerston gld. 5.50.
Sukneni ostanki
2*10 metra začelo zimsko suknjo.   Mandarin v vseh barvah v zalogi, jako fino ti.i/c k'9*—.
Sukneni ostanki
3*10 metra za vso zimsko obleko gld. 5.—.
Loden
za lovske suknje 2 10 m. Kld. 5.—.
Sukneni ostanki
BS celo hlače, progasti ali kri lat ti,    1  ostanek volja gld. ».."KO.
Svilneno
grebenasto sukno
lo  najnovejše v progi, 1 cele hlače gld. 6.—.
Blago za uniforme
cen. kr. uradnikov, financ, veteranskih društev iu požarnih branih po najnižjih cenah.   (789-i*)
BornhardTicho
BRNO
m*Hkf trli »t. 18.
Kit/poNilju we proti povzetju.
1 /oni poHlIJaJo se zaslon) In franko.
a^SjT Klegautuo opravljene karte aa uaoree le na|nove|Ae v bogati laberl poslijuiu na aa* lil f vanje go<«p krojaški in nioJNtroiu.
k gospodarskimi poslopji in nad tš orala zemlje pri cerkvi sv. Tomaža nad Veliko Nedeljo proda se
takoj pod ugodnimi pogoji. — Več se poizvć pri
Alojziji Mikl-u v Ormoži.
(146—1)
I
JaUo dobro obinkana
M-
(ino—2) yL
trgovina z mešanim blagom |
v znatnem trgu na Ooleiljeill štajerskem, kjer je W sedež okrajnemu sodišču,  pri južni železnici, proda  se jj
takoj zaradi starosti z ugodnimi pogoji,
Vpraša naj  se pri upravništvu   „Slovenskoga Naroda", ff
Prodaja drevesnili sadik.
V c. kr. gozdnem vrtu pod lložnikoin in
V Cjtradišći pri Ljubljani odda se prihodnjo spomlad
OaOln šest milijonov drevesnih sadik:
proti temu, da se za vsak tisoč z zavijanjem in odneskom do železnice ali do pošte uplača za triletne smreko 1 gld. dO kr. in za dveletne mecesne S gld.
Naročila vsprejema proti uplačilu spadajočega zneska C. kr.
deželno gozdno nadzoruištvo za Kranjsko v ljubi aaii.
Od c. kr. deželnega gozdarskega nadzor-ništva za Klranjsko. (Ui_i)
Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p Nolli
Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne'