m&k- F j u b Ij ai\s k i9i
flaniiniiiuiniiiiii^                               r   ,

'-•^A^..?::^ Z ^^*č3^aBs0^
Leposloven in znanstvei\ list:
Izdajatelji: Jos. Jurčič, Janko Kersnik, Fr. Leveč, dr. Ivan Tavčar.
Leto I.
V Ljubljani, 1. februvarja 1881.
Štev. 2.
Slovenskim svatom
z dopisom  poslane zdrav ijee.
mžba slovenska izbrana veselo
V  svatovski praznik denašnjega dne! Srce mi rado peruti razpelo,
K vam preletelo bi z mano j gore.
Vitke peruti le ptiču so dane, In prepovedal mi skopi je čas,
Da bi iz bele ropotal Ljubljane
Z vozom gorečim v Konjice do vas.
Svate zatorej iz daleč pozdravljam,
Sreče obilo vsem vkiipe želim; V duln k družini se vašej prestavljam,
V   dubi za mizo mej vami sedim.
Ženin! ti prvi poprimi kozarec, Rujnega vinca do vrha nalij;
Prvi naj tebi zazvenkne udarec, Tvoja nocoj se ženitev slavi.
Ako se nesi naživel mladosti,
Z njo se razstati si vender dolžan; Upe vse tvoje in leta prostosti
V  jamo pokopal denašnji je dan.
Teči so nove ti ure začele, Ti si pretrgal vse stare vezi;
S prstenom davi so v cerkvi objele Druge te spone in druge skrbi.
66
Stanislav: Slovenskim svatom.
Sklenen do smrti si z deklico sladko, Ona je speta do smrti s toboj;
Bog ti daj cesto po ravnem in gladko, Ki si nastopil jo, Ranko! nocoj.
Vida, nevesta in svatom kraljica!
Kupico primi z bogato roko; Pila se tebi zdaj bode zdravijca,
Slava se tvoja spominala ž njo.
Trudil se stvarnik in delal ves teden, Predno je z dušo navdehnil moža; Žilav se mož je dozdeval nevreden
V  krotko začelje mu vsega sveta.
V trdno zato je položil ga spanje
V  tibej dremoti mu rebro otel, Z roko mogočno ponovil dejanje,
Žensko telo je obraziti jel.
Kadar li ona je bila vzbujena, Prvi nedeljo je sam praznoval. —
Venec je svetu vesoljnemu žena, Bog se izmislit' ne lepšega znal.
Rekel je: „mož te v družico objame, Cveti mu v radost na zemeljskih tleh!
Šibka opiraj o njega se rame, K njemu te veži plakanje in smeh!"
„Sine mu bodeš junake rodila, Deklice, — zvezde nad vrhom gore
Njemu pokorna, le njega ljubila, Dokler ti bode gibalo srce."
Zopet si prazne kozarce nalijte!
V  zdravje se pilo zdaj bode možu Ki ste izbrali ga, ker ga častite,
Veslo mu tega podali godu.
Mizi, ki slavna za njo je družina, Godcem in plesu je on gospodar:
Trkamo tebi, Andrej starejši na, Svitlemu dnevi pošteni glavar!
Kapljice stare si zdaj odberimo, Pride pobožna zdravijca na dan!
Jedva na zemljo se v joki rodimo, Raj se v prihodnji obeta nam stan.
Stanislav: Slovenskim svatom.
87
Oča nebeški nas prime v otroke, Cuje nad nami, svari in preti;
Večnih besed nam pošilja proroke, Streči nas modrim pastirjem veli.
Notranjim ranam, boleznim odkritim Lečiti ima njih roka oblast:
Pijmo duhovnim z veseljem očitim, In poklonimo Bogu se na čast!
Vzdignite vi zdaj možaki se čvrsti!
Ki izkušali ste, kakšen je svet, Mnogo zaroda imeli pri krsti,
Znanci bogatih in žalostnih let.
K možem stopite ženice izveste, Matere drage cvetočih otrok!
Bile dekleta ste, bile neveste, Zdaj gospodinje, ohrani vas Bog!
Svatov še čaka najlepša zdravijca, Tvoja zdravijca, ti srečna mladost!
Tebi prijazna in vedra so lica, V smehi se ž njimi igra veselost.
Srce v nasladi neznanej ti''plava, Ogenj iz bistrih pogledov gori; . Raj neoskrunjen je tebi narava:
Blagor ti, jutro zdaj tvojih je dnij!
Žalost jedina globoko te speče, Ako v očeh se ujame oko;
Kri ti po žilah nemirneje teče, /Veko*) od solz je po sili rosno.
Kadar ti bodo ti dnevi zbežali, Klicala rada bi spet, jih nazaj;
Tudi nam starim so z neba sijali, Šli so, ne vemo, kako ni kedaj.
Mladci, zatorej se zdaj veselite!
Brenknite s kupo dekliško popred, K ustom rudečim kozarce nagnite:
Živi naroda slovenskega cvet!
Bodi še godcev krdelo nam zdravo, Ki se napenjajo, drgnejo les,
Iznad srditih obrazov krvavo
Z mokrim očesom nas gledajo vmes! *) Augenlied.
68
J. Jurčič: Rokovnjači.
Grodec na plesi vrti in obrača,
Kakor se zdi mu, človeško peto; Kadar upeha teptanje plesača,
Smešnice, šale iz ust mu gredo.
v
Živi, kar cvili in drgne in piha!
Živele gosli, trobenta in bas! Živi za basom Velenjski S t arih a,
Z njim godernjaje pri peči na glas !
H koncu vrnite še meni zdravijco,
Dovolj sem časa le jaz jih vrstil; Polno posodo vzemite v desnico,
Da bi na slavo mi vsak jo izpil!
Letom se naglo umikajo leta, Dan porodi se iz prejšnjega dne; r Venec nevesto nocoj še opleta, Prazne si jutri počešeHase.
Stanislav.
Rokovnjači.
Historičen roman. Spisal Josip  Jurčič.
(Dalje.)
|red pol ure je še vino hvalil, zdaj zmerja. Sit si, sit, domov pojdi," reče krčmar Jošt.
Blaž se zdaj ogleda in vidi, da so bili uže tudi zadnji štirje kmetje odšli. Njegovega tovariša Nanda tudi ni bilo nazaj. Novoprišli konjar pak ni prisedel k njemu, temuč sedel k mizi pri peči, k trojici, katero je Blaž rokovnjaštva dolžil.
„Kam je šel Nande? Kje je, Jošt, povej," reče pijani Blaž.
v
„Sel je in plačal je vse, le še ti pojdi za njim," deje krčmar, „dosti imaš."
„Zakaj me podiš? Misliš, de nemam denarja? Več kot ti, več kot ti, Jošt." Rekši išče Blaž po žepih, ali ničesa ne pokaže, tako da se je moralo .misliti, da ali ničesa nema, ali pa je uže vino tako premagalo ga, da ne najde.
„Kdo je ta Nande, kije tako neumen, da zate plačuje?" vpraša Blažev znanec Obloški Tonček od druge mize pri peči sem.