TRST, sobota 11. februarja 1956
Leto XII. - Št. 36 (3274)
1
2.°* m *
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
iU?-33RSTV(^lJL- m°NTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-108 IN 94-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. Viiir" v širini	GORICA: 01. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm
fc- 1 * stolpca: trgovski 80. firančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400. vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z-375 - tzdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - l rst
T SEVERNI k ostrejši
ITALIJI mraz in
IN V novi
VSEJ
snežni
EVROPI
viharji
p9 trenerju 35 pod ničlo - V Abrucih in Molise je stanje še vedno kritično °moč Mednarodnega rdečega križa - Polarni mraz tudi v ostali Evropi
Hi (j
vedno zajemal imajo sedež v Italiji, prispevaj - Sever: ' '..........................
^ EgorPn?tiSni1 še hujši mraz. nfkod biiamdoP°?diž^u po"
ni Italiji je I vale z 200Q tonami živil in
ničlo,
32 stopinj pod
55 po/*. Brenerju pa celo harji s	Novi	snežni	vi-
XtahTjeU Sk0r° vso Se-
1 !.e ‘udi
iisnil j.	Povsod	je pri-
«. -• hujši mraz. Snežilo
ata je ih
007 in Molise
! *r^t’r;,!3eaplju in v po-* ^atan
zaro.
*^orai snežilo tudi na
Močno
I :^®raj »»k	—**”	k““1 Ila
'l J|k Abrim- notranjih področ-Nere j. 0v ‘h Molise. V ne-' 111 Z|havil!J<i prenašajo živila J kv in ..lone karabinjer-?ekod 1Clislcih agentov. Po-V JI snee 4 metre visok.
^»jii? pJe nametel tudi v *>• V tej “apobasso in Chie-- ■ Pokrajini je skupina
^.frostovojjogv po 40 urah 111 idravilnegu prišla z živili ie bila 7 h V °hrino Liscia, *'ajev . dn.‘. izolirana. V '
.	.	... ----------  ■	vec
?važali o J vda in zdravila ’ 8)ini p ehkopterji. V poslika 'espara se je stanje ' 1U8U se ! oli®al°. Tudi na
Hfcio ^e4stanje nekoliko
j
r	tal H-	se	je	sneg
!.. hti. Avtomobilski in Promet je bil v ce-
“ Vzr\
^tev, v!ta^en. Skupine ga-
'lisk>h a„l!^njeriev
in pon-
1 1°,s Pren!ft0V pa nadaliuje.
' i Mtn»Lanje* živil, zdra-I	p ki	s	. Potrebščin	v	kra-
r	.^re	jjj.	,Se izolirani.	V	neti • Mtal «	80 sPUščali živila
> , Vršilo i,P.*dali- Več letal je | v0kt*nin,;Vl?n‘ake polete nad |	p	*raji. Tudi	v	po-
‘I : . Mtai-Sen2a so štiri voja-''	in	,spuščala s	padali
,	Potr,	ln	J-
: s«
^>i>*
e hoso
druge
najnujnejše .. -6le j v kraje, kamor ni-e. osPeti pomožne sku-
„.H .
še' <afCU* se 5e sta' , c i vendar pa je j„ ‘tč ia‘lev odrezanih od di ^ iivijJPjPo Povprašuje-
V t- , Ur
»e
.	.	lr>	zdravilih.	Tu-
barebin^e so odšle skupi-
ti« '1(etier',,J,:r.Jev na pomoč. (,** je Cl5a malih posestni’ki so j*aradi velike ško-w ualiji. - ^ utrpeli v Juž-Hoi Pism°Slala Predsedniku i"6 Ukr?0 Z zahtevo za j(!4ria,
'eikPllslaj d.Pi Bdeči križ pa 'ej križu a*'ianskemu Rde-tai„?°aui» rzoiavko, s ka-I h a8o s.vojo pomoč. Na hsh dtaVi]a aj* odeie. živila čii8%a v' Tudi ameriška
< sda bod0Riiru ie, sporo‘
p°dDnr ameriske pri-ne ustanove, ki
tnjer
oblačil za najbolj prizadete italijanske občine. Danes pa so izročili Italijanskemu Rdečemu križu 17 kamionov s prikolico polnih živil in oblačil, ki jih je dalo na razpolago ameriško poveljstvo NATO.
Tudi v ostalih evropskih državah mraz še traja in ne kaže, da bo prenehal. V Veliki Britaniji je ponekod bilo tudi 20 pod ničlo. Tudi za Francijo predvidevajo 3 dni izrednega mraza do 30 pod ničlo. V Franciji so bili danes povsod veliki snežni zameti. Najnižja teipperatura je bila v Strassburgu, kjer je termometer kazal 22 pod ničlo.
Na Dunaju je bilo 25 stopinj pod ničlo, kar je najnižja temperatura po letu 1929. Promet po cestah je skoraj popolnoma ustavljen. Tudi v drugih krajih Avstrije je zelo oster mraz in veliki snežni zameti so za-meli mnogo cest in povzročili velike zamude vlakov. Na Tirolskem je bilo 32 stopinj pod ničlo.
Nov mrzli val je zajel tudi Španijo, kjer veliki snežni zameti in veter, ki je dosegel tudi 120 km na uro, ovirajo promet. Ponekod v Pirenejih je bilo do 23 stopinj pod ničlo.
O velikih snežnih zametih javljajo tudi iz severnih držav ZDA. Iz Tokia javljajo, da je na otoku Honšu snežn: plaz zasul 35 delavcev, od katerih je 21 zgubilo življenje.
Iz Novega Južnega Valesa v Avstraliji pa poročajo, da so zaradi nalivov nastale velike poplave. Promet na več cestah je prekinjen, v severnih delih te države pa grozi številnim krajem nevarnost katastrofalnih poplav. Reševal, ne skupine vojske in policije so že poskrbele za izpraznitev nekaterih krajev. Promet na letališču v Sydneyu je deloma prekinjen.
V Belgiji imajo vlaki povsod velike zamude in v Ar-denih so zabeležili temperaturo 19 stopinj pod ničlo.
Na Švedskem je mraz tudi izredno oster Ponekod je bilo tudi 36 stopinj pod ničlo. V Stockholmu je včeraj bilo 25 stopinj pod ničlo. Plovba ob obali pa je skoraj onemogočena brez pomoči ledolomilcev. Toda tudi ta pomoč ne bo več zalegla, če bo mraz
še trajal. Meteorološki zavodi napovedujejo, da bo plovba v Baltiškem morju popolnoma onemogočena, če bo mraz trajal še dva tedna.
Tudi iz Finske javljajo, da je pristanišče Helsinki skoraj blokirano zaradi ledu. Ob poljski obal’ v Baltiškem morju je na delu veliko število vlačilcev in ledolomilcev, ki pomagajo pri vzdrževanju prometa v pristaniščih Gdansk in Gdinja. Vlaki na Poljskem imajo povsod velike zamude. V Moskvi je bilo danes zjutraj 20 stopinj pod ničlo.
V Nemčiji ovira mraz rečni promet. Na Renu plavajo velike plošče ledu. Ponekod je bilo 32 stopinj pod ničlo. V danskih pristaniščih je blokiranih nad 100 ladij. Morje med Dansko in Švedsko pa je pokrito z ledom.
Iz Madžarske javljajo, da so
v vsej državi veliki snežni viharji. V Budimpešti je 20 stopinj pod ničlo. V CSR je cestni in železniški promet na pol prekinjen. Ponekod se je tempratura znižala na 35 stopinj pod ničlo.
Nehru o razmejitvi indijskih držav
NOVI DELHI, 10. — Na zborovanju kongresne stranke je ministrski predsednik Nehru izjavil, da vlada ne namerava preklicati svojega sklepa o preureditvi razmejitve indijskih držav. Dodal je, da vlada ne misli popustiti pred terorizmom in nasiljem, in skupščina je njegove izjave sprejela z velikim odobravanjem. Indijska kongresna stranka je danes sporočila cilje svojega drugega petletnega načrta, na
podlagi katerega bo Indija dosegla gospodarsko neodvisnost z razvojem težke in rudarske industrije, z zmanjšanjem davčne neenakosti in z večjo zaposlitvijo.
Organizacijski odbor stranke je nato razpravljal o možnosti uvedbe obveznega varčevanja. Poudaril je, da je treba najti nove davčne dohodke in uvesti obširen kreditni načrt za finansiranje novih pobud.
BEOGRAD, 10. — Podpredsednik zvezne skupščine Vladimir Simič je danes sprejel bolgarskega veleposlanika Lju-bomira Angelova in ga uradno obvestil, da je Zvezna skupščina sprejela vabilo predsednika narodnega Sobranja Bolgarije in da bo jugoslovanska parlamentarna delegacija v marcu obiskala Bolgarijo.
Po zaključku prvega dela razgovorov je Guy Mollet odpotoval iz Alžira
Robert Lacoste prevzel mesto ministra rezidenta * Skupščina pozvala Molleta, naj prihodnji teden poroča o svojih razgovorih - Nova demonstracija ekstremističnih naseljencev - še en poujadistični mandat razveljavljen
PARIZ, 10. — Voditelji parlamentarnih skupin francoske narodne skupščine, ki so se sestali danes zjutraj, so sklenili pozvati vlado, naj čim-prej poda izjavo o položaju v Alžiru. Na seji parlamentarne komisije je bilo sklenjeno, naj Molleta pozovejo pred to komisijo v prihodnjem tednu, da poroča o rezultatih svojega potovanja v Alžir. Dan pa bo določil predsednik sam.
Medtem je danes prispel v Alžir novi minister rezident Robert Lacoste. Na letališču so ga sprejeli minister za socialne zadeve Gazier, glavni tajnik generalnega guvernerja in mestni prefekt. Predsednik vlade Guy Mollet pa je že danes odpotoval z letalom iz Alžira. Na svoji zadnji tiskovni konferenci je Mollet izjavil, da bo pred odhodom v Pariz stopil v stik s francoskimi silami na področjih, ki so pod nadzorstvom upornikov. Najprej je odpotoval
NENADEN PREOKRET DEMOKRISTJANOV GLEDE UPRAVNIH VOLITEV
Večinska stranka predlaga proporc tudi za občine z 10-25.000 prebivalci
Demokristjani menijo, da bodo tako izgubili manj občinskih uprav, predlogu pa se upirajo ostale vladne stranke - Segniju poverjeno posredovanje - Minister Martino iz Berlina v Bruselj
(Od našega dopisnika)
RIM, 10. — Že med Segni-Jevo odsotnostjo -so se širile govorice, da nameravajo demokristjani spremeniti vladni predlog občinskega volilnega zakona, čeprav je danes komisija za notranje zadeve poslanske zbornice v glavnem končala razpravo o vladnem zakonskem osnutku. Komisija je izglasovala vse člene zakonskega načrta ' razen člena 18, ki govori o načinu razdeljevanja glasov in nastopanja list. še posebej so glasovali o ukinitvi povezav. Poročevalec večine je predlagal ukinitev, trije člani odbora pa so se izrazili proti odpravi. Razen teh treh so vsi ostali člani komisije glasovali za ukinitev povezav.
Že včeraj zvečer se je sestala demokristjanska poslanska skupina v navzočnosti no-
^ Vseh krajih Jugoslavije 6 ievreme zopet poslabšalo
%
Sfifi v
%	Zni zometi v Sloveniji in na Primorskem - Ogrožen želez-
te- 0rriel - Prekinjen ves avtobusni premet v koprskem okraju
SflSs. >». -
“» „eciozemi, ~ depresija V Nlabo-”	P°vzr'J’
‘ki , rajih tJe vremena v
?.aiUg0'slav‘ie- ve-N t na Prim1* V Sloven‘J'' S k4‘ huda hrskem’ kier
''»h. .^othet „ Ur)a’ so pre-Mja Mtiog- a številnih ce-i shoPr°ti p avtom°bilske li-l^Ce Ustav]iplrn°rski so 73-S>C :nf- V Bosni in 11 fin Urie	danes	naj-
Si Sl,e, jj. zahodnem de-'lili V‘solci ,r,So snežni /a-'Uh Jhding. hictrov, prt-d njim"3 mn°K‘h ce-' na cestah Ba‘
“O ah°,)l0-. S«ežni zameti železniško
!e prek ' na
Srbiji :ar, ogi
Vel~-.P-r°gi Sk>>p
' Sv^jeri." na cestah H;l >■ Unsko
Niv, 1 Prom prek>n|on ; “
prog' Srbiji na
afip-Zaj
!|«& ^eOn1reS~K°faie’ Prl-.LsJllllt ,?rad-Novi Sad.
uA< arnie bUrja Pn »?Cjbafi-Kn® “ Bosun-s«!1'
lsPel
“»jo
-Knin
Krajevni
uro ali
Jl^*sJ2F"d*'p®
b' ie r‘Cnt Ek Pa tudi d0 N . pfispef 8preas iz Gr-
! dhSa stUrno v Pe°-v m. zamudo.
.
% a* pcmm.V,arr'eru Preki-ti. h*V- Gorski -------- .
*ke j,“azfk' promet in
[ hl*'V ?ta"jansk'1P‘ kraii na I j ‘‘ o J ‘h ,saPskl ladji «Val-
1 N > v jp.aJta» sta mo-
“j,1 1'»ltfristaniščum pristan‘-
h'1, >Sie' 80 ................
s’« i. aiii
ir b'
C 1»'i‘a<|anjp""*■“ So preki-razklada-cNi • 1’1°rala n‘ca «3.
nieia y3ek‘ 17 sto-!*h ve So ; faradi mraza
lih Ofj. v*etn 'jdl P°uk po ie^i ,a,1škeni °S okraju. Ji >, i®lo neurju, ki je ‘Nar!1stanijP°droeje Senja, tpVorna	’;ta‘
a ladja gRogu-
lo» z 11 člani posadke. Ni še. ustavljen tudi pomorski pro-
znano, ali je morje ladjo od' trgalo od obale, ali pa je sama odplula iz pristanišča, da bi se izognila udaru ob obalo. Tudi kapitan jugoslovanske motorne ladje «Tisa» je zaprosil za nujno pomoč.
Močna snežna košava, ki je danes besnela v Beogradu, je proti večeru malo ponehala.
Vso Primorsko je zajel oster val mraz^ z močno burjo, zaradi katere je prišlo v številnih krajih do zametov, ki ovirajo železniški in cestni promet. Zlasti veliki zameti so od Ajdovščine proti Razdrtemu, zaradi česar je prekinjen avtobusni promet na progi Nova Gorica - Ajdovščina. Avtobus, ki je odšel danes zjutraj iz Nove Gorice v Koper, je prišel samo do Ajdovščine. Se vedno je promet paraliziran na cesti Grgar-Cepovan. V ostalih krajih so imeli avtobusi veliko zamudo, nekateri pa sploh niso prišli na določene postaje. Neprehodne so dalje ceste Razdrto-Vipavska dolina kot tudi glavna cesta Razdrto-Senožeče, cesta Diva-ča-Sežana ter Divača-Ribmcu in cesta Heroelje-Obrovo.
Po podatkih uprave za ceste LRS orjejo na neprehodnih odsekih s snežnimi plugi, vendar zaradi burje oranje ni preveč uspešno.
V koprskem okraju je prekinjen ves avtobusni promet razen na progi Koper-Izola-Piran, ki so ga vzpostavili šele v popoldanskih urah. Tako ne obratujejo proge Piran-Ljubljana, Koper-Sežana, Ko-per-Postojna, Koper-Knežak in Koper-Buzet.
Snežne padavine povzročajo tudi zamude v železniškem prometu. Tako je imel potniški vlak na progi Sežana-Ljuh-ljana okrog pet ur zamude.
Zaradi ostrega mraza je
met. Tako na Goriškem kot na Koprskem je mraz povzročil velike poškodbe v vodovodnem omrežju, v večini h:š so vodovodne napeljave zmrznile ali sploh popokale. Vodovodna podjetja se trudijo, da bi uredila javne izlivke, da bi si prebivalstvo lahko tam preskrbelo vodo.
V Kopru je tajništvo za šolstvo izdalo odlok o ukinitvi pouka na vseh šolah, ker ni mogoče segreti učilnic do 15 stopinj. Sole bodo zaprte do nadaljnjega.
V Kopru je bila danes temperatura okrog 15 stopinj pod ničlo, nocoj pa okrog 9 stopinj pod ničlo.
Pripadniki JLA so danes popoldne našli v bližini Socerba zamrznjeno truplo nekega moža. Sodijo, da je v vinjenem stanju padel v jarek in tam zmrznil.
Madžarsko opravičilo avstrijski vladi
*DUNAJ, 10. — Madžarska vlada se je opravičila zaradi kršitve avstrijskega zračnega prostora, ki sta jo izvršila 21. januarja dve madžarski reaktivni letali, ki sta padli na avstrijsko ozemlje.
To je sinoči javil budimpe-štanski radio, ki je objavil tudi noto zunanjega ministrstva, izročeno avstrijskemu poslaništvu v Budimpešti kot odgovor na avstrijsko protestno noto.
Madžarska nota zatrjuje, da sta se dve reaktivni letali dvignili, da prestrežeta ameriške balone. Ko sta se letali trčili, sta po zatrjevanju madžarske note bili nad madžarskim ozemljem. Toda sunek je bil tako močan, da ju je zagnal nad avstrijsko ozemlje.
tranjega ministra Tambronija in razpravljala o tem, ali ne bi bilo bolje, da se meja veljavnosti proporcionalnega sistema razdeljevanja glasov pomakne navzdol. Vladni predlog predvideva čisti večinski sistem v občinah de 10.000 prebivalcev,, v občinah do 25 tisoč prebivalcev pa dodelitev treh petin sedežev najmočnejši stranki, medtem ko bi se dve petini sedežev razdelili med ostale stranke.
Nekateri demokristjani pa so izračunali, da bi bilo za njihovo stranko ugodnejše, ko bi proporcionalni sistem veljal že v občinah z več kot 10.000 prebivalcev, zlasti ker namerava RSDI postaviti v vseh teh občinah lastne liste. Poleg tega pa se govori, da je še en vzrok: med demokristjani je precej močna tendenca, ki se zavzema za predčasne parlamentarne volitve, češ da čas dela za opozicijo. Baje pa vpliva na stališče demokristjanov tudi strah pred morebitnim porazom v diskusiji o občinskem volilnem zakonu v parlamentu, kjer se vsa levica zavzema za splošno veljavnost proporcionalnega sistema.
Takoj po današnjem povratku iz Bonna v Rim se je ministrski predsednik Segni sestal z notranjim ministrom Tambronijem, ki mu je povedal, da so demokristjanski člani notKinjepolitične komisije sklenili, da se bodo zavzeli za proporcionalni sistem v vseh občinah nad 10.000 prebivalcev. Segni je o tem obvestil Gronchija in nato sklical sejo vlade, na kateri so o zadevi razpravljali. Jutri bo namreč nova seja notranjepolitične komisije in predstavniki vladnih strank morajo točno vedeti, kaj naj zagovarjajo. predvsem velja to seveda za demokristjane.
Vladna seja je trajala štiri ure. Ministri so po njej dajali vtis zmedenosti. Kot je bilo mogoče predvidevati, so se predvsem uprli liberalci, ki so zaradi svoje številčne revščine najhujši nasprotniki proporcionalnega sistema, že poprej pa je Segni govoril z republikanskim prvakom Realom, ki ni imel načelnih ugovorov. Vse manjše stranke pa so	postavile vprašanje
prestiža zaradi nenavadnega načina, kako so demokristjani enostransko	spremenili stali-
šče do zakonskega načrta, ki ga je vlada že odobrila in v svojem imenu predložila par-lamei.tu.	Zaradi tega zahte-
vajo ponovno diskusijo o celotnem vprašanju upravnih volitev.
Prestižno vprašanje pa verjetno zakriva mnogo globlja nesoglasja. Andreotti in Ta-viani sta	podprla stališče
manjših strank, kar* kaže na poživljanje	starih nesoglasij
med demokristjani. Tako se je pojavil še en položaj, ki spravlja	v nevarnost Segm-
jevo vlado. Pri tem ne gre pozabiti,	da prištevajo An-
dreottija še vedno med Pello-ve ljudi.
Vladna seja se je končala brez rezultata, le Segniiu je bilo poverjeno posredovanje med obema	nasprotnima sta-
liščema. Položaj se je še za-
pletel, ker Fanfanija ni v Rimu (šele jutri se bo vrnil iz Ženeve) in ker je tako položaj med demokristjani še bolj negotov. Verjetno bodo demokristjanski člani notranjepolitične komisije na jutrišnji seji zahtevali odložitev diskusije, ker še ne vedo, kakšno stališče zagovarjajo.
Zunanji minister Martino, ki se je včeraj pripeljal na obisk v Berlin, je danes zvečer prispel v Bruselj. Svojo navzočnost v Belgiji bo izkoristil tudi za udeležbo na pogrebu italijanskih rudarjev, ki so se ponesrečili v Monsu.
A. P.
RIM, 10. — Danes predpoldne sta v palači Chigi jugoslovanski veleposlanik dr. Darko Cernej in podtajnik za zunanje zadeve Badini Confalo-nieri izmenjala ratifikacijske listine sporazuma o dokončni ureditvi medsebojnih gospodarskih obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe. Sporazum je bil podpisan v Beogradu 18. decembra 1954.
Članek v Jzvestijah“
0 delu parlamenta v SZ
1 MOSKVA. 10. — Trije poslanci iz Kazakistana so danes v «Izvestjah» začeli novo kampanjo proti brezbrižnosti in upravnemu poslovanju v sovjetskem parlamentarnem življenju. Poslanci zahtevajo bolj aktivno sodelovanje izvoljenih
v državnem življenju. Glede vrhovnega sovjeta svoje republike pišejo trije poslanci med drugim: «Kakor nam je znano, se ta sovjet ni nikoli brigal za drugo nego za ratifikacijo dekretov, ki jih je izdal njegov prezidij, in za odobritev proračunov, ki pa so vedno pripravljeni zadnji trenutek.
«Ministri, nadaljujejo poslanci, niso nikoli dolžni poročati o svojem delovanju pred skupščino. Poslanci pa pripravijo svoje izjave mnogo časa prej, ne da bi niti poznali podrobnosti in vsebino debate.«
Kar se tiče prezidij a vrhovnega sovjeta, ki ima nalogo opravljati tekoče posle med raznimi zasedanji skupščin, pravijo trije poslanci, da je premalo gibčen in nima povezave z drugimi upravnimi organi. Poleg tega pa se sploh ne briga za pritožbe in posredovanja :državljanov. Avtorji članka pravijo tudi, da .ministrski svet te republike včasih na zahtevo posameznih ministrov odobri tudi sklepe, ki se pravno ne morejo zagovarjati, in prezidij vrhovnega sovjeta na to sploh ne reagira. \
RIO DE JANEIRO, 10. — Brazilski senat je odobril načrt zakona, ki ga je prej že odobrila poslanska zbornica, s katerim se od 15. februarja dalje ukinja obsedno stanje v Braziliji. Predsednik Kubiček je- zakon že podpisal.
Pogajanja z Italijo
/a Dra.škoi/ica knniiana
Jugoslavija čaKa le na soglasje Italije v gospodar, pogajanjih - Vidič opazovalec na Kongresu KP SZ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — «Sodim, da je izmenjava pisem med Bulganinom in Eisenhower-jem koristna«, je izjavil Branko Draškovič na današnji tiskovni konferenci, «Ce bosta obe strani pokazali dobro voljo pri premagovanju stališč iz preteklosti, se lahko pričakujejo pomembni rezultati pri oddaljevanju vojne nevarnosti in utrjevanju miru«.
Dopisnik «Reuterja» je vprašal, ali jugoslovanska vlada soglaša z nedavno izjavo predsednika bolgarske vlade Cervenkova, da je bilo delovanje kominforma v duhu mirne koeksistence, da njegov obsoj ne ovira izboljšanja odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo. Branko Draškovič je odgovoril; «Naše stališče je dobro znano in v zvezi s tem nimam ničesar dodati«.
Na vprašanje, v kakšem stadiju so jugoslovansko-itali-janska gospodarska pogajanja, je Draškovič odgovoril; «Z jugoslovanske strani se pogajanja imajo lahko za končana. Ze dalj časa pričakujemo končno soglasje italijanske vlade«. Na vprašanje, ali se ta nanaša na vse razgovore z Italijo, je Draškovič odgo-
voril; «Na vsa vprašanja, za katera pričakujemo soglasje. So pa vprašanja, v katerih je soglasje že bilo doseženo«.
Drašicovič je nadalje obvestil novinarje, da se kongresa KP ZSSR v Moskvi, ki se bo začel 14. t.m., ne bo udeležil poseben delegat Jugoslavije, temveč, da bo kongresu verjetno prisostvoval kot opazovalec jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Vidič.
O obisku predsednika republike v Franciji se vodijo uradna pogajanja s francosko vlado. Datum obiska pa še ni določen. Prav tako še ni bil določen datum obiska predsednika republike Tita v Libanonu in v Siriji. Kot je znano, je vabilo obeh držav predsednik republike lani načelno sprejel.
Gospodarska pogajanja v Pragi potekajo ugodno; o razgovorih v Bonnu ni mogel Branko Draškovič povedati ničesar novega, dodal pa je da je upati, da bodo pogajanja, ki trajajo že štiri tedne, v kratkem končana. Vprašanje rešitve jugoslovanskih terjatev v Madžarski je na mrtvi točki zaradi stališča madžarske vlade.
B. B.
v Bono, kjer si je ogledal operacijsko področje in je nato odpotoval v Pariz. Mollet je tudi izjavil, da je sporazumno z vrhovnim štabom mnenja, da ni potrebno pošiljati nova ojačenja v Alžir.
Pred svojim odhodom v Co-stantino je Mollet govoril po radiu in izjavil med drugim, da odhaja v Pariz s prepričanjem, da so ga poslušali in razumeli. Dodal je, da je pot dolga in težka, preden bo dosežen bodoči in dokončni statut Alžira, in da je njegov namen zopet obiskati razne dele Alžira. Na koncu je izjavil, da bo Francija začela velike napore, da pomaga Alžiru na vseh področjih.
Ob priliki prihoda Roberta Lacoste je alžirski prefekt prepovedal demonstracijo, ki jo je danes nameraval prirediti «alzirski odbor za javno blaginjo«. Francoske ekstremistične organizacije v Alžiru so za danes napovedale tudi splošno stavko. Kljub prepovedi se je na trgu pred spomenikom padlih zbrala ob napovedani uri večja množica francoskih naseljencev. Pred spomenikom so se zbrali tudi župani alžirskega departmaja. Ko je policija dala ukaz demonstrantom, naj se razidejo, so se župani razdelili v sku-pipe po tri in odšli preid spomenik. Množica je nato pretrgala policijske kordone pred spomenikom in tedaj je prišlo do spopada med policisti in demonstranti. Medtem pa je večji skupini demonstrantov uspelo priti v bližino spomenika, kjer je eden od županov imel kratek govor. Ves prostor okoli spomenika je bil močno zastražen.
Zatem je policija potisnila demonstrante, ki jih je po policijskem poročilu bilo okoli 7000, v stranske ulice, kjer je prišlo do ostrejših spopadov. Bilo je ranjenih nekaj agentov in demonstrantov. Okoli 18. ure je policiji dokončno uspelo demonstrante razgnati. Več demonstrantov so aretirali.
Stavka, ki so jo napovedale ekstremistične organizacije, pa ni mnogo spremenila lica mesta. Promet je bil normalen in v uradih je bilo osebje na svojem mestu. Tudi v pristanišču so delavci prišli na delo. Zaprte pa so bile skoraj vse trgovine, ki so v glavnem v rokah ekstremističnih elementov.
Mollet je popoldne pred svojim odhodom sprejel v palači generalnega rezidenta novinarje, katerim je predstavil Roberta Lacosta.
Nocoj je Lacoste govoril po radiu. «Ne delam razlike med Francozi evropskega ali muslimanskega izvora, je dejal Lacoste, kakor ni bilo razlik na bojiščih za osvoboditev naše domovine. Moja želja je, naj velja za vse ista pravičnost in iste pravice, toda tudi iste dolžnosti in isto bratstvo.
Proti terorizmu se ne vodi borba z neredom in proti revščini z nasiljem. Ne bomo se obrnili od smeri, ki smo jo začrtali; osvoboditi Alžir pred strahom in sovraštvom, ohraniti vezi med Francijo in Al-žirom za zgraditev francosko. muslimanske skupnosti«.
Iz Pariza javljajo medtem da je oranski župan Fourques Duparc v imenu 600 alžirskih županov sporočil, da bodo vsi zupani izstopili iz združenja francoskih županov. To je Duparc sporočil na kongresu združenja v Parizu, potem ko je resolucija, ki so jo predložili alžirski delegati v zvezi s položajem v Alžiru, bila zavrnjena.
Tudi v Parizu je notranji minister Gilbert Jules prepovedal demonstracije, ki so jih za jutri in pojutrišnjem napo. vedali nasprotniki vladne politike v Alžiru ter levičarske in antifašistične organizacije Prepoved pa se ne nanaša na večerno manifestacijo levičarskih skupin, ki je bila v zapitih prostorih.
Kakor je znano, so številne levičarske in antifašistične organizacije sklicale zborovanje za jutri ob isti uri, ko so napovedale demonstracijo desničarske organizacije bivših bojevnikov. Tudi za nedeljo je bila napovedana protifašistična manifestacija na trgu republike v Parizu.
Danes je narodna skupščina nadaljevala razpravljanje o razveljavitvi mandatov 11 poujadističnih poslancev. Kakor je znano, je skupščina v t( rek z veliko večino razveljavila en poujadistični mandat. Poujadisti so začeli v skupščini obstrukcijo, da bi kolikor mogoče ovirali njeno delo. a to jim do sedaj ni uspelo. Tudi danes je skupščina z veliko večino razveljavila mandant poujadista Ar-
nandona in proglasila za izvoljenega socialističnega kandidata Farauda.
Poujadisti niso utegnili protestirati proti tej odločitvi skupščine, ko je predsednik Le Troquer zaključil sejo in odložil nadaljevanje njenega dela na torek popoldne. Skupščina mora razpravljati še o razveljavitvi približno desetih poujadističnih mandatov.
Komisija za splošne volitve pa je zavrnila predlog za nuj. no razpravljanje o načrtu zakona za podaljšanje mandata poslancem, ki so bili izvoljeni v alžirskem departmaju. Državni tajnik za odnose s parlamentom je sporočil, da bo vlada zavzela stališče o tem šele ob povratku Molleta iz Alžira.
Komisija za šolstvo se je izrekla za nujno proučitev načrta zakona, ki sta ga predložila socialist Alduv in komunist Garaud.v o razveljavitvi zakona Barange, ki določa podporo za privatne šole, ki so povečini v rokah cerkvenih organizacij.
Po demonstracijah v Madridu
MADRID, 10. — Danes ni bilo v Madridu' protifrankov-skih demonstracij. Glavna univerza in razne fakultete so po nalogu oblasti zaprte. O-koli poslopja, kjer ima urade rektor univerze, so postavili straže.
Falangistični tisk pa močno napada nasprotnike Francovega režima. List «Arriba» poroča o incidentih pod naslovom: ((Zločinski napad proti skupini mladih študentov«. Katoliški list «Ya» uporablja iste besede. Nobeden od obeh listov pa ne objavlja fotografij o incidentih. «Arriba» pravi, da ((socialistična internacionala podpihuje študentovsko agitacijo«. Katoliški «Ya» in «ABC» pa ponatiskujetu včerajšnji članek v listu «Ar-riba«, kjer ta list trdi, da so neredi delo komunistov. «Ar-riba« ponavlja danes te ■ obtožbe, toda zlasti napada tiste, ki jih označujejo za ((sofiste svobode«, češ da je le v Španiji demokracija in svoboda.
«New York Times« piše v svojem komentarju o študentovskih demonstracijah v Madridu med drugim: «Spanija
trpi zaradi pretresljajev v zvezi s totalitarnim režimom, ki traja že 17 let. Študentovske demonstracije se ne smejo vzeti na lahko. Ne pomeni, da je na vidiku kak senzacionalen političen dogodek, ker nič ne kaže na tako možnost. Gre pa za značilno dejstvo, ki bi lahko postalo začetek konca Francovega režima, čeprav se temu dopušča ne prav bližnji konec«
za
lez
KAIRO, 10. — G finansiranju graditve asuanskega jezu so v Kairu objavili sledeče poročilo:	«V zadnjih dveh
tednih so se predstavniki e-giptovske vlade in predsednik mednarodne banke za obnovo Eugene Black razgovarja-la o prispevanju banke za finansiranje omenjenega načrta. Razgovori so bili zelo plodni in dosežen je bil sporazum o prispevanju banke v znesku 200 milijonov dolarjev. Sporazum bo predložen v odobritev egiptovski vladi in upravnemu svetu banke. Po dokončni odobritvi se bodo formalno izmenjala pisma«.
Mijalko Todorovič pri Zapotockem
PRAGA. 10. — Predsednik CSR Antonin Zapotocky je danes na Hradčanih sprejel načelnika jugoslovanske gospodarske delegacije Mijalka Todoroviča v spremstvu veleposlanika Vejvode, Sprejemu je prisostvoval tudi češkoslovaški zunanji minister Vaclav David. Predsednik češkoslovaške republike se je dalj časa razgovarjal z gostoma.
WASHINGTON, 10. — Načelnik tiskovnega urada v Beli hiši Hagerty je sporočil, da bo predsednik Eisenhower verjetno odšel jutri v vojaško bolnišnico v Washingtonu splošen zdravniški pregled. V bolnišnici bo ostal štiri dni.
Pregled bo morda odločilen za predsednikovo odločitev, ali naj ponovno kandidira na prihodnjih predsedniških volitvah.
Gronchi končno sprejel veleposlanico Claro Luce
Ali je Dulles izzval incident s Stevensovim intervjujem? Gronchi pa namerava kljub vsemu povedati svoje mnenje
RIM, 10. — Kot je bilo napovedano in spet odpovedano, je predsednik republike Gronchi danes vendarle sprejel veleposlanico ZDA Claro Booth Luce. Uradno poročilo pove, da je razgovor trajal več kot eno uro in da je bil zelo prisrčen; govorila sta o programu bližnjega Gronchijevega potovanja v ZDA. Predsednik republike bo zapustil Rim 26 februarja z letalom. Dan kasneje bo Gronchi prispel v Washington. kjer bo opravil kratek protokolarni obisk v Beli hiši. 28. februarja bo položil venec na grob neznanega junaka in Georgea Wa-shingtona. Po kosilu bo imel razgovor z Eisenhovverjem, nato bo obiskal National Gal-lery, večerjal pa bo pri Nixo-nu. Naslednji dan bo obiskal Vrhovno sodišče in govoril pred kongresom. Nato bo sprejem v italijanskem veleposlaništvu, večerjo pa bo priredil Dulles. 1. marca bo Gronchi obiskal Pentagon, 2. marca pa bo odpotoval v Kanado, kjer bo ostal do 5. marca.
Dan kasneje bo v Detroitu, nato bo odpotoval v San Francisco, od 10 do 13. marca pa bc v New Yorku. V teh dneh bo prisostvoval uradni paradi m obiskal glavno tajništvo OZN. 14. marca bo po sprejemu predstavnikov Italijanov v Ameriki odpotoval v Rim Po ovinkih pa se je zvedelo, da je Gronchi med obiskom zahteval od veleposlanice Luce pojasnila o Dullesovi izjavi in dal razumeti, da kljub očitnim manevrom, ki naj bi mu zavezali usta, ne bo zamolčal svojega mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih Medtem je postalo precej jasno, kdo je pobudnik afere ki je ponovno povzročila slabo kri med Kvirinalom in ameriškim veleposlaništvom. Gre očitno za samega Dulle-sa. ki je hotel na ta način opozoriti Gronchija, da mu v ZDA ne kaže govoriti, kar bi
bilo v nasprotju s splošno u-radno zunanjo politiko Italije.
Do tega prepričanja je prišlo javno mnenje v Italiji po objavi intervjuja «z ameriškimi krogi v Rimu« (očitno s Claro Luce) v milanskem «11 Corriere della Sera«. List pravi v imenu ((ameriških krogov v Rimu«, da je položaj pred volitvami v Ameriki takšen, da nihče ne bo mogel dajati obljub, ki bi vezale bodočo upravo. Nadalje pravi list, da je Stevensov članek zelo zapletel stvari, kajti Gronchi bo moral zelo paziti, da njegovih besed, pa čeprav posredno, ne bi bilo mogoče razumeti kot potrdilo stališč, ki mu jih pripisuje Stevens. To je zelo prozorno navodilo, kai_o naj Gronchi govori in česa naj ne govori med obiskom v ZDA. Zelo razumljivo je, da takšna navodila na Kvirinalu niso mogla biti prijazno sprejeta.
Vprašanje je. koliko je današnji razgovor med Oronchi-jem in Claro Luce zadevo res razčistil. Vsekakor pa bodo izjave, ki. jih bo dajal Gronchi v takšnih okoliščinah, zelo zanimive.
Delegati FLRJ na kongresu CGIL
BEOGRAD, 10. — Tajništvo CGiI, je povabilo Centralni svet sindikatov Jugoslavije, naj pošlje svoje zastopnike na IV. kongres CGIL. Jugoslovanski sindikati so vabilo sprejel, in sklenili poslati na kongres člana sekretariata Marjana Vivodo in predsednika sindikata pomorcev Simo Matjaševiča. Kongres CGIL bo v Turinu od 28. februarja do 4. marca.
MOSKVA, 10. — Agencija Tass je izjavila, da bo Sovjetska zveza nudila Egiptu tehnično in znanstveno pomoč za ustanovitev laboratorija za nuklearno fiziko v. Kairu,
VREME VČERAJ
Najvišja temp, —7.5, najnižja —13,6, zračni tlak 1006,1 stanoviten, veter 70 km na uro, sunki do 135 km, vlaga 47 odst., padavine 4 cm snega, nebo pooblače-no, morje zelo razburkano.
m.
Danes, SOBOTA 11. febni«!’
Deziderij, muč., Vrati*« -Soncg vzide ob 7.15 in ttMps 17.24. Dolžina dneVa 10.0*. Su vz de ob 6.37 in zatone ot> Jutri, NEDELJA 12, februar^  Evlalija, muč.. Cvetni^
Pravcato sibirsko vreme nad področjem: sunki burje nad 150 km pri 13.6 stopinj
ZA UBLAŽITEV BEDE REVNIH SLOJEV
Odpovedane prireditve in zabave, šole in BO odst. javnih obratov zaprtih - Življenje v pristanišču paralizirano - Pomanjkanje plina zaradi okvar na napravah • Zamude vlakov-Onemogočen dostop delavcev v tovarne - Mraz v zgornji okolici do 18 st. pod ničlo
Tudi včeraj sibirsko vreme, mraz in burja, katere sunki So v prvih jutranjih urah dosegli 156 km na uro pri —13.6 stopinj pod ničlo. Ob 10. uri je termometer kazal 11 stopinj potd ničlo, medtem ko je burja pihala s povprečno hitrostjo 74 km na uro s sunki do 153 km. Zaradi neurja je bilo tudi včeraj v dobršni meri paralizirano mestno življenje. Odpovedane so bile razne kulturne in zabavne prireditve. Sodišče ni delovalo, na šolah ni bilo pouka in nad 50 odst. trgovin ter javnih lokalov je bilo zaprtih, medtem ko so ostali lokali zaprli obrate mnogo pred normalnim zaključkom. Včeraj je sicer začel pustni teden in stara tržaška navada je, da se za mali-pust prikažejo na ulicah prve pustne šeme. Ob takem vremenu pa malokdo misli na pust in šeme; namesto šem je po mestnih ulicah rogovilila burja, ki je ponekod sicer očistila sneg, a ga je zato zanesla v razne kote v zavetju in ustvarila tudi do en meter visoke zamete. Že v prvih dopoldanskih urah je poleg cestnih pometačev začelo čistiti ulice in trge še 500 delavcev SELAD in 300 delavcev, ki jih je najel občinski tehnični urad. Ob taki burji in mrazu jim seveda ni bilo prijetno in njihov trud je bil marsikje zaman, ker jim je burja Odnašala sneg kar z lopat.
Trolejbusi in tramvaji so vozili na vseh progah opremljeni z verigami, vendar ne tako pogosto, kot bi si potniki želeli. Vsekakor pa je bilo glede mestnega prometa mnogo bolje kot predvčerajšnjim. Tudi avtomobilski promet je bil nekoliko živahnejši kot prejšnji dan. Skoraj vsa vozila so oila opremljena z Verigami, ker je na več krajih na cestah še led in sneg. Motoristi se, razen belih vran, niso prikazali na ceste. Pešcev pa je bilo nekaj več v prvih popoldanskih urah, ko se je na trenutke burja malo pomirila in je posijalo medlo sonce.
Tudi v pristanišču je vladalo mrtvilo. Prihodi in odhodi ladij so bili odpovedani. Ladja «Enotria», ki bi morala večraj odpluti, je ostala v pristanišču, ladja «Valmari-na», ki bi morala te dni dospeti v Trst pa je morala zaradi slabega vremena ostati v reškem pristanišču, Tudi avtobusne zveze so bolj ali manj delovale, vendar so imeli avtobusi s podeželja nekaj zamud, Večje zamude pa so imeli prihodi in odhoai vlakov, med katerimi je ‘mel Orient-Express kar 6 ur zamude.
Tudi v večjih tržaških obratih je delo zaradi mraza trpe. lo, V ladjedelnico Sv. Roka je prišlo včeraj na delo le 80 odstotkov delavcev, v ladjedelnico Sv. Marka 70 odst., v Tovarno strojev pa le 65 odst. delavcev. Na prostem je bilo vsako delo prekinjeno.
V Tovarni strojev je burja delno razkrila streho jedilnice in delavci so morali jesti na mrazu. V delavnico št-5 je burja nanesla precej snega, prav tako v livarno. Sinoči pa je burja odnesla del strehe s kupole gledališča Rossetti. Kot po navari, je zaradi burje precej škode po strehah, dimnikih, žlebovih, oknih itd.
Gasilci so imeli zaradi tega
in zaradi manjših požarov včeraj do 20. ure kar Ii2 inter. vencij. Burja je že dopoldne lazmetala na Drevoredu XX septembra stojnice, ki so jih postavili kramarji za pustni sejem in po cesti je bilo vse polno razmetanih igraj in raznih dobrot. Posledice burje in mraza pa verjetno najbolj ob. čutijo ezuli, ki so jih natrpali po raznih barakah in zasilnih bivališčih, zlasti starejši ljudje in otroci. Popoldne so na pobudo generalnega komisarja preselili 700 otrok in starejših ljudi iz barak v vojašnice «Beleno», «Podgora» ter pri Sv. Soboti in v bolnišnico «Burlo Garofolo«; v Miljah pa so jih 100 razmestili v telovadnico strokovne šo. le in v zavetišče za onemogle.
Junaki dneva so kakor vselej mestni čuvaji, gasilci ter osebje RK, ki so požrtvovalno na delu, da nudijo pomoč potrebnim in ponesrečencem.
Zaradi tega jim je včeraj žrn panstvo izreklo priznanje in
zahvalo v imenu prebivalstva Za redarje in tramvajsko o-
sebje pa so poslovale tudi leteče okrepčevalnice, v kate-lih so prezeblim nudili tople pijače, Ta iniciativa je naletela na splošno odobravanje V zadnjih 18 urah je imel RK nad 100 intervencij. Na dnevnem redu so bili tudi včeraj padci, zlomi, itd. o čemer poročamo na drugem mestu. Zaradi mraza se je seveda znatno dvignila potrošnja plina. Predvčerajšnjim so v mestu porabili 198.000 kub. m plina, medtem ko znaša povprečna dnevna potrošnja v zimskem času le 135.000 kub. metrov. Uprava ACEGAT je včeraj pozvala vse potrošnike, naj varčujejo s potrošnjo. Zaradi okvar, ki so nastale na napeljavah, pa je uprava ves čas pozivala po radiu javnost, naj ne uporablja plina do danes zjutraj, ko bo izdala nova navodila. Omenimo naj še, da je zaradi mraza počilo te dni okrog 2000 vodnih števcev in da je bilo zaradi počenih cevi precej poplav v stanovanjih.
Meteorološka postaja je včeraj ob 17. uri javila, da zna-
ša temperatura —8.6 stopihj, burja 70 km na uro s sunki do 135 km. Ob 19.30 pa je postaja javila, da je živo srebro zdrknilo že na —10 stopinj, medtem ko naj bi se burja nekoliko polegla.
Seveda pa te številke ne veljajo za vse mestne predele, saj je na pr. pri Sv. Ja kobu vedno skoraj za 2 stopinji hujši mraz kot v mestu in tudi pri glavni postaji so ob navedeni • uri zabeležili o-krog —14 stopinj. V zgornji tržaški okolici pa se je živo srebro približalo v dopoldanskih urah —18 stopinjam. Cez dan se je temperatura v okolici sicer nekoliko dvignila, zato pa je pod noč zopet padla. Okrog polnoči je burja tudi v mestu ponovno narast-la, prav tako pa tudi mraz.
Prognoze za danes niso najbolj ugodne, vendar je upravičeno upanje, da bo sedanji mrzli val kmalu ponehal, zlasti v zadovoljstvo tistih, ki jim pomanjkanje sredstev ne dopušča primerno ogrevanje stanovanj in onemogoča tudi zaposlitev in s tem zaslužek
Požar v prodajalni BPototecnica"
Niti 24 ur po trdem delu pri
gašenju požara v Ul. Mazzini ki je izbruhnil v trgovini »Camiceria moderna« so morali gasilci zopet na delo s tremi brizgalkami. Tokrat so bili pozvani v Ul. Carducci. kjer se je malo pred 7. uro zjutraj začel valiti dim s plameni iz trgovine s fotografskim materialom «Fototecni-ca» last Salvatora Quattroc-chija. Delo gasilcev je bilo še težje, ker je bila voda zamrznjena v napeljavah. Požar, ki je nastal verjetno zaradi kratkega stika se je nato razširil v gornje nadstropje, kjer je bila urejena fotografska delavnica. Seveda so tudi tu kakor že v trgovini plameni uničili vse. Nekoliko manjšo, čeprav še precej občutno škodo je požar povzročil tudi neki Zaninijevi, ki je
lastnica krožne čitalnice, ka-
tere sedež je v isti stavbi. Plameni, ki so uničili dober del poda so se razširili tudi v sosedne prostore, kjer so razni uradi in krožki. Škodo do sedaj še niso mogli ugotoviti ker je delo z inventarjem zelo otežkočeno ne le zaradi mra za temveč tudi zato, ker je požar uničil vse dokumente in razne papirje, ki jih je gospodar držal v trgovini. Kaze pa da je bil Quattrocchi zavarovan, medtem ko ni znano če so bili zavarovani tudi ostali oškodovanci.
Da je bilo delo pri gašenju naporno doka2Uje primer 36-letnega gasilca Marina Laghi-ja, ki se je zvečer zatekel v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili znake zmrznjenja na obeh ušesih, a so ga po nudeni potrebni pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh. Gasilec je pojasnil, da so mu ušesa zmrznila med gašenjem požara v Quattroc-chijevi trgovini.
Nad 100 intervencij RK
Pred trgovino « Fototecnica » ki jo je včeraj razdejal požar.
Medtem ko so predvčerajšnjim ljudje padali v glavnem zaradi poledenelih cest in pločnikov, je treba včerajšnje nezgode pripisati v glavnem sunkom burje, ki je ves dan neusmiljeno razsajala. Enega izmed ponesrečencev in sicer 73-letnega Enrica Petronia iz Ul. Mazzini so morali včeraj zvečer sprejeti celo s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom stegnenice desne noge. Mož je pojasnil, da ga je okoli 11. ure podrl na tla močan sunek burje in da se je nato odpravil domov, od koder pa je zvečer, ko ni mogel več prenašati bolečin, poklical bolničarje Rdečega križa.
Sprejemanje v bolnišnico se je začelo že zgodaj zjutraj. Prvi se je moral zateči v bolnišnico 21-letni Emilio Pelos iz Milj, katerega je burja vrgla ob tla v trenutku ko
je hotel vstopiti v ladjedel-k
nico Sv. Marka, kjer je za. poslen. Pelosa so s prognozo
OB NAMESTITVI NOVIH TABEL NA DOLINSKI ŠOLI
Kako si pri šolskih oblasteh
zamišljajo uvajanje dvojezičnosti
Medtem ko sta napisa za slovenski šoli dvojezična, je napis za italijan. šolo v popolnoma slovenskem kraju samo v italijanščini - Kaj pa napisi za slovenske šole v mestu ?
Pred časom smo poročali o odstranitvi slovenskih napisov s pročelij šolskih poslopij V okolici in tudi o pismenem nalogu šolskega skrbništva županom okoliških občin, da morajo na občinskih šolskih poslopjih postaviti napise z označbo šole v italijanščini, s pripombo v oklepaju:	«ali
dvojezične«. Poleg slovenskih napisov so v nekaterih kraT jih kot n. pr. na Proseku in na Opčinah odstranili tudi slovenski del že obstoječih dvojezičnih napisov tako, da je ostal ie napis v italijanščini.
Ta grob prekršek vseh sprejetih obvez in zagotovil o spoštovanju slovenskih narodnih pravic in priznanja načela dvojezičnosti v smislu čl. 5 Posebnega statuta, je upravičeno razburil vso slovensko javnost in sprožil ogorčene proteste slovenskih političnih predstavnikov. Nazaslišan u-krep so obsodili tudi vsi napredni Italijani in celo demo-kristjanski odbornik za šolstvo v občinskem svetu je zavračal vsako odgovornost Občine glede tega. Skratka, če izvzamemo fašistični «Mes-ag-gero«, ki odobrava vsak u-krep, le da je usmerjen proti tržaškim Slovencem, ni bilo nikogar, ki bi dal prav tistim, ki so to storili.
Prva posledica te splošne obsodbe je bila, da so se kmalu nato pojavili v nekaterih okoliških krajih, kot n. pr v Dolini predstavniki ravnateljstva za javno vzgojo in
namesto odstranjenih napisov postavili začasne na kartonu. Te dni pa so te začasne napise v dolinski občini zamenjali z novimi na lesenih deskah, ki pa so, kot je izjavil dolinskemu županu predstavnik gen, vladnega komisariata, še vedno začasni ker da jih je komisariat le posodil, dokler ne bo občina namestila stalne, kot je njena dolžnost.
Toda ne gre za to, ali so sedaj postavljeni napisi že stalni ali ne; gre za to, kakšni so ti napisi in kako si gospodje pri lokalnih šolskih oblasteh tolmačijo dvojezičnost. Na pročelje šolskega poslopja v Dolini so postavili kar tri ločene napisne deske enakih velikosti eno pod drugo. Na prvi je napis samo v italijanščini »Scuola elementare«, na drugi je napisano najprej «Scuola elementare« nato pa •Osnovna šola«, na tretji pa zopet najprej v italijanščini nato pa v slovenščini napis za strokovni tečaj. Seveda go črke zaradi krajšega besedila največje na prvi tabli, tako
pravi; »V tistih volilnih enotah triaške občine in v ostalih občinah na področju pod italijansko upravo, v katerih prebiva znaten del pripadnikov jugoslovanske etnične skupine (najmanj četrtina prebivalstva) bodo napisi na javnih ustanovah ter imena mest in ulic v jeziku jugoslovanske etnične skupine, kakor tudi v jeziku oblasti, ki ima v rokah upravo*.
Tolmačenje tega člena je v omenjenem dolinskem primeru milo rečeno zelo samovoljno in tudi diskriminacijsko če upoštevamo, da na pročeljih slovenskih šol v mestu, kjer prav gotovo prebiva sorazmerno mnogo več Slovencev kot v Dolini Italijanov, sploh ni napisov ne dvojezičnih, niti samo italijanskih in seveda še manj samo slovenskih očitno samo da ne bi kvarili zgodbe o »najbolj italijanskem mestu vse Italije«.
Za dosledno in nepristransko izvajanje določb čl, 5 Posebnega statuta o načelu dvojezičnosti zato zahtevamo, da so tudi napisi za italijanske
 j .	  r	»	|	twui	iiupiai	n	iiaiijaiihhc
da se zdi ta kot nekak glav- i0i, v slovenski okolici, ka-
ni napis.
Aplicirali so torej dvo|e
zičnost, toda tako, da ve»ja ta samo za slovensko šolo v skoraj 100-odstotnem slovenskem kraju, ne pa tudi za italijansko, ki je bila umetno in z določenim} nameni vsajena v slovensko vas, čeprav je glede tega čl. 5 posebnega
statuta popolnoma jasen, ko, prebivalstva,
kor seveda tudi napisi krajev in ulic, dosledno dvojezični ter da se uvedejo dvojezični napisi tudi na pročeljih stavb v mestu, v katerih so nastanjene slovenske šole. in seveda tudi pri drugih napisih povsod v mestu in predmestjih, kjer biva najmanj četrtina slovenskega
okrevanja v 5 dneh pridržali na opazovalnem oddelku. 10 minut kasneje so morali’ zaradi izpaha prstov pridržati na ortopedskem oddelku 59-letnega Antonia Perentina iz Ul. Caccia, ki je padel na Trgu Stare mitnice. Zaradi zmrznjenja strojev, ki poganjajo ventilatorje v ILVA se je moral 62-letni Marcello Zi-marelli iz Istrske ulice zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili znake zastrupljenja s plinom.
Ob 8.15 je sunek burje podrl na tla tudi 62-letnega Bruna Forestana iz Ul. F. Seve-ro, pri čemer se je mož pošteno udaril po nosu z verjetnim zlomom kosti. Tik za njim se je predstavil zdravnikom tudi 24-letni Bruno Mo. dolo iz Ul. Costalunga, ki se je pri padcu zaradi zurje, izpahnil gleženj leve noge Slabše pa se je pripetilo 43-letnemu Francesco De Ca stru iz Ul. Vasari 1, katerega so morali zaradi znakov zmrz. njenja dveh prstov desne noge pridržati s prognozo okrevanja v treh tednih. Izjavii je, da je bil celo noč na vlačil-cu, ki je bil zasidran ob pomolu «Audace».
Malo pred poldnem pa se je zatekel v bolnišnico 46-let-m Karel Krajnar iz Skorklje, kx je predvčerajšnjim nerodno padel na pragu restavracije v Ul. Carducci. Spočetka je mislil, da zadeva ni huda, zaradi česar je šel domov, a včeraj je poklical bolničarje Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili hud udarec na hrbtu z verjetnimi poškodbami hrbteničnih vretenc so sklenili pridržati ga na ortopedskem oddelku, kjer menijo, da bo okreval, razen če ne bo komplikacij, v 10 dneh.
Delno zaradi burje delno pa zaradi poledice je včeraj* popoldne padel tudi i6-letni Claudio Tessitore iz Ul. Molin a vento. Mladenič, ki je zaposlen v pekarni Franceschini, je na dvorišču delavnice med pienašanjem posode s premogom padel, pri čemer se je porezal s kovinskim robom posode. V bolnišnici so mu najprej izprali rane #4 prstancu in mezincu leve roke ter ga nato pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kiiurškem oddelku.'
Seznam ponesrečencev včerajšnjega dne se seveda še na. daljuje in bi lahko z njim napolnili precejšen del časopisa. Omembe vreden je primer 48-letnega Carla Tru-schingerja iz Nabreiinc-kam-nolomi, kateremu je ir.ea delom zmrznil del desno roke. V. bolnišnico so morali po pomoč tudi 52-letna Marija Ivančič iz Ul. Gozzi. ki se je med padcem udarila po uoau. 58-letni Giuseppe Tortora iz Ul. Montfort, katerega je burja vrgla ob tla med hojo po Nabrežju III. novembra, 64-let. na Pavla Černe, ki se je med padcem pošteno udarila po hrbtu, 67-letni Arturo Longhe-na iz Ul. Nordio, ki si je verjetno zlomil nekaj reber, 67-letni Franc Černe, ki ga je burja s tako silo vrgla ob tla, da si je pri padcu zelo verjetno zlomil nosne kosti in tudi desno ramo. Nič bolje se ni dogodilo 30-letnemu težaku Viktorju Pinslču iz Ul. Luciani, ki je med delom pa-
del in si zlomil komolec ter se ranil po obeh kolenih. Proti večeru pa je 41-letm Gio-vanni Bombarda ob izstopu iz neke trgovine pri Sv. M. M. sp. zletel skupno s steklenico, ki jo je držal v rokah, na tla, pri čemer se je z drob. ci porezal po čelu, nosu in rokah.
Popoldne so morali bolničarji Rdečega križa oditi tudi na kolodvor, kjer jih je čakal 71-letni invalid Peter Kopina rojen v Odesi, a sedaj stanujoč v Ul. G. Gozzi. Kopino, ki je bil ves premražen in z znaki zmrznjenja, so morali nemudoma odpeljati v bolnišnico, kjer so mu n idili vso potrebno pomoč.
Prijave davka Vanoni
Po predpisih Vanonijevega zakona morajo davkoplačevalci, kot vsako leto, tudi letos do 31. marca prijaviti svoje dohodke v letu 1955. Casa je sedaj sicer še vedno precej, vendar pa so obrazci za davčne prijave zelo zapleteni in zahtevajo v mnogih primerih podrobno proučitev in zbiranje podatkov. Poleg tega pa določa novi Tremellonijev zakon mnogo hujše kazni za davčno utajo in vpis v kazenski list.
Kot vsako leto, bo tudi letos Slovensko gospodarsko združenje za svoje člane iz’
Delavska zveza zahteva
povečanje števila delavcev SELAD
Vsem brezposelnim delavcem naj se takoj dodeli izredna brezposelnostna podpora
Letošnja ostra zima je še bolj poslabšala že tako slabe gmotne razmere brezposelnih, ki nimajo niti denarja za prehrano, kaj šele za kurjavo, ki je nujno potrebna v teh lede-nomrzlih dneh. Kot kažejo statistike, pa se je število brezposelnih v poslednjem času še povečalo in jih je okoli 19.000. Kot vsako leto delijo tudi to zimo enkratno podporo iz sklada za zimsko pomoč tistim brezposelnim, ki ne dobivajo redne brezposelnostim podpore, kar pa je v takih razmerah le malenkost.
Spričo tega položaja je tajništvo Delavske zveze poslalo vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari pismo, v katerem pravi, da bi morale oblasti poseči vmes, da se ublažita trpljenje in beda revnih slojev. Zato naj vladni generalni komisariat poskrbi čim-prej, da SELAD in prekvali-fikacijski tečaji zaposlijo znatno število brezposelnih ter da se podeli izredna podpora vsem brezposelnim, kakor se je že zgodilo zadnjič na osnovi ukaza st. 147 z dne 19. decembra 1953.
Zahteva Delavske zveze je popolnoma utemeljena, kajti v tako izrednih okoliščinah so potrebni tudi izredni ukrepi.
vili 1.250-tonsko tovorno ladjo za nekega brodarja iz Genove, v maju pa bodo splovili 2.400-tonsko tovorno ladjo.
Volitve v Felszegy
Volitve tovarniškega odbora v ladjedelnici Felszegy v Miljah, ki bi morale biti včeraj, so zaradi slabega vremena odložili na ponedeljek, in sicer od 8. ure dalje.
Reka odvzema Trstu češki in madžarski promet
Splovitve in gradnje v ladjedelnici Sv. Justa
polnjevalo davčne prijave in V ladjedelnici Sv. Justa bo-
dajalo vsa potrebna pojasnila.
Občinska seja preložena zaradi mraza
Tajništvo občine je odpovedalo včerajšnjo izredno sejo tržaškega občinskega sveta zaradi mraza in hude burje. Na izredni seji občinskega sveta bi morali zaključiti razpravo o proračunu ACEGAT. Izredne seja je preložena do nadaljnjega, medtem ko bo v torek redna občin-
ska seja.
do 26. februarja splovili 2.700 tonsko motorno tovorno ladjo, katero grade za neko pomorsko družbo iz Palerma. Splovitev je bila predvidena že prejšnjo nedeljo, vendai so jo morali preložiti zaradi izredno slabega vremena. Takoj po splovitvi bodo na osvobojeno splovišče postavili gredelj nove 1.000-tonske l*d-je, ki bo opremljena za zmrzovanje živil. Splovitev te ladje, katero bodo gradili za angleškega naročnika, je predvidena 6. junija.
V prihodnjem mesecu bodo
Tržaška gospodarska agencija «ASTRA» poroča, da opažajo tržaški svobodni brodarji in predstavniki pomorskih agencij, da prevzema Reka vedno večje količine madžarskega in češkoslovaškega blaga. Ze v preteklih mesecih se je opazila težnja pošiljanja lesa skozi Reko namesto skozi tržaško pristanišče, saj je to blago češkoslovaškega in madžarskega izvora skoro izginilo iz Trsta, Sedaj pa se potrjujejo vesti, da prevzema Reka tudi raznovrstno drugo blago namenjeno za le-vantska tržišča, katera je vedno oskrboval Trst, Takega razvoja prometa niso narekovale samo izpremembe političnega značaja, temveč so nedvomno tudi odraz okrepitve raškega pristanišča in bližnje odkrite konkurenčne borbe med različnimi železniškimi upravami.
Opekel se je z vrelo vodo
v ladjedelnici Sv. Justa splo-
Med prenašanjem lonca z vrelo vodo v kuhinji policij ske vojašnice v Ul. Tigor se je 33-letnemu Giovanniju Tellu, ki je zaposlen kot kuhar, posoda prevrnila medtem ko ga je voda pošteno opekla po rokah. Mož se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi opeklin II. in III. stopnje sprejeli na dermatološkem oddelku. Okreval bo v 10 dneh.
GRADNJA STANOVANJ ZA DELAVCE IN USLUŽBENCE PODJETIJ
Navodila za poskusno zbiranje prijav za stanovanja INA-CASA
Prosilec bo moral za vsak prostor v stanovanju plačati po 15.000 lir predujma, stanovanja pa se bodo amortizirala v desetih letib
Tržaško županstvo je izdalo okrožnico, s katero predpisuje navodila za poskus zbiranja prijav za stanovanja, ki naj bi jih zidala podjetja za svoje uslužbence na osnovi člena 8 zakona št. 1148 z dne 26.11.1955. (Gre za zakon INA-Casa).
Podjetja, ki se hočejo oko ristiti z ugodnostjo, ki jo določa omenjeni člen, morajo o tem obvestiti posebni odbor. Stanovanja lahko zidajo v krajih, kjer so delovna mesta ali pa v kakšnem bližnjem kraju, če ni na razpolago primernega zemljišča. Kc zberejo kraj, obvestijo podjetja uslužbence ter jih povabijo, naj vložijo prošnjo. Ko zberejo prijave, morajo podjetja obvestiti odbor o številu prošenj in o vrsti stanovanja ter prijaviti tudi število svojih uslužbencev. Vrste stanovanj so lahko naslednje: trisobna, štirisobna in petsobna s pritiklinami. Ce število prošenj ne presega ene prošnje na vsakih 50 uslužbencev, bodo prošnje, vložene v okviru podjetij, vse sprejete. Za podje'-ja. ki imajo manj kakor 300 uslužbencev, bodo sprejeli eno prošnjo	na 10 -	do	25	uslužbencev,	2 na 26	do	50	uslužbencev,	3 na 51	do	100	uslužbencev,	4 na 101	do	150	usluž-
bencev in 5 na 151 do 200 uslužbencev. Ce število prošeni presega to sorazmerje, bo odbor odločil, kdo bo ime1 prednost. Odbor bo nato obvestil podjetja, kakšna stanovanja bodo lahko gradila. Po tem sporočilu bodo podjetja poslala upravi INA-Casa predujme, ki so spodaj določeni.
Za stanovanje se lahko prijavijo vsi uslužbenci, ki so ob vložitvi prošnje plačali vsaj en mesečni obrok prispevka INA-Casa. Prošnje se bodo vlagale na posebnih obrazcih uprave INA-Casa, ki jih bo delil urad za delo po sto lir.
Prosilec sme naročiti stanovanje, ki je sestavljeno iz tolikih sob, kolikor je družinskih članov, plus ena. Za vsak prostor v stanovanju mora prosilec plačati predujem 150.000 lir, in sicer:
10.000 lir. ko vloži prošnjo. To vsoto izroči podjetju, ki jo pošlje upravi INA-Casa;
70.000 lir za prostor, ko dobi sporočilo, da je bila njegova prošnja sprejeta, tudi to vsoto izroči uslužbenec podjetju;
70.000 lir pred izročitvijo stanovanj in na vsak način ne kasneje kot leto dni, ko se prosilec prijavi zanje. Tisti uslužbenci, katerim se ne dodeli stanovanje, imajo pravico do povračila predujma, plačanega ob vložitvi prošnje. Prav tako imajo pravico do vrnitve vsot uslužbenci, ki se premislijo in ne sprejmejo stanovanja. Za amortizacijo teh stanovanj morajo uslužbenci plačati za dobo 10 let od meseca, ko jim dodelijo stanovanja, mesečni obrok 3.000 do 3.500 lir za vsak prostor. Razen tega bodo morali plačati tudi stroške za vzdrževanje jn usluge. Dokončni datum amortizacije bo določen ob sklenitvi pogodbe.
Stanovanja bodo gradila podjetja ali skupine podietij, ki bodo nasproti upravi INA-Casa imela vlogo licitantov ter bodo morala seveda predložiti tej upravi načrte itd. Pri gradnji se bodo morali ravnati po tehničnih predpisih. Vsak prostor ne bo smel stati več kakor 500.000 lir, vštevši izdatke za zemljišče, priključke plina, vode itd. Strošek se zviša za 35.000 lir za prostor, če se zgradi Centralna kurjava. Prošnje lahko vlagajo tudi javne ustanove in» javni upravni uradi.
Nezadovoljstvo delavcev z upravo podjetja Krajtmetal
Otroško veselje pri Sv. Jakobu. Toda to je bilo še pred burjo.H
V ponedeljek so v podjetju Kraftmetal suspendirali 61 delavcev, kar je pritegnilo pozornost sindikalnih organizacij na to podjetje. Pri tem so ugotovili, da gre v podjetju marsikaj narobe. Tako je na primer personalni urad v rokah uradnika, ki je hkrati predstavnik Delavske zbornice v tovarniškem odboru in ki zato pritiska na delavce, naj se vpišejo v to sindikalno organizacijo* Delavci tudi pravi-jp, da ne ščiti kot član tovarniškega odbora njihovih interesov ter da se je v pogajanjih često postavil proti njihovim zahtevam.
Delavci tudi ugotavljajo, da so med člani ravnateljstva razna trenja ter da so se zato t: člani tudi pogostoma 1 le-njavali. Zadnji ravnatelj je bil jeznorit in se sploh ni hotel pogajati s tovarniškim odborom. Ko je odšel, se je položaj nekoliko izboljšal, tako da so se predstavniki delavcev lahko pogajali z ravna-
teljstvom ter so upali, da se bo ta položaj ohranil. Toda delavci so bili kmalu razočarani in vse se je povrnilo na stari tir.
Sedaj so suspendirali skoraj polovico delavcev, čeprav so poročenim delavcem obljubili, da bodo delali v izmenah. Suspendirali pa so tudi 21 vajencev. Tako dobiva 60 delavcev samo prejemke dopolnilne blagajne, čeprav je personalni urad obljubljal boljšo iešitev. Kot razlog za suspenzije navajajo, da ni dela, ker ni prišel naročeni material. Delavci menijo, da je to dokaz slabega vodstva in pravijo, da ne bi smeli zaradi tega nositi posledice ravno oni. Medtem ko so suspendirali 60 delavcev, pa delajo drugi delavci celo nadure!
Danes ob 10.30 bo v Ul. Zonta sestanek suspendiranih delavcev Kraftmetal, na katerem bodo razpravljali o tem vprašanju.
Prijave za velesejem
Uprava tržaškega velesejma
je do sedaj prejela uradna poročila o udeležbi sledečih držav na letošnjem VIII- tržaškem mednarodnem velesejmu:	Avstrija, Nemčija, Ma-
džarska, Jugoslavija, Sirija, Libanon, Jordan, Indonezija in Grčija.
Velesejemski prostor in u-reditev paviljonov letos ne bo zabeležil pomembnejših iz-prememb, Velesejemski prostor bot kot običajno razdeljen na različna področja, kot težka industrija, oblačilna industrija itd. Tudi letos bo poleg tega specialna razstava lesa in vrsta drugih posebnih razstav.
Kot predvideva do sedaj u-prava velesejma, bo edino večjo novost pri ureditvi ve-lesejemskega prostora predstavljala dokončna ureditev gastronomskega parka. Tam bodo podrli hišo, ki se zajeda v velesejemski prostor in dokončno uredili ves prostor:
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCE!
V TOREK 14. FEBRUARJA 1956 v dvorani na stadionu »Prvi maj»
1
Vesel progra®' zabava pestra in čolov, volitev najVr se maske.
IGRA ORKESTI* E X I STE N ZlAl
Veselje na dan Pus® In za to zabaVd čimprej rezerviral'
prostore.
Rezerviranje prostorov v Ulici Roma 15-H'
PRIČETEK ZABAVE OB 21.
011
Maškarade
ob koncu pusta
bodo v dvorani škedenjskega kina 11., 12., 13. in 14. februarja 1956 ob 21. uri.
V nedeljo 12. februarja od 1«. do 18. ure
n
z loterijo
Igral bo kvartet «Pedroa Topla dvorana
Rezerviranje miz vsak večer v gostilni Suman, škedenjska ulica.
Capitol. 16.00:	«Kruh,
tn...». S. Loren, V, D*
Cristalio. ’ 16.00: ’ ((Bož)*
H. Bogart. G. Tierney., f Grattacielo. 16.00: «P°i“
K. Hepburn. R Brazri-. Alabarda. 15.30: ((PrtljUBH^j
Aristori. 16.00: Zaprto za«
bega vremena. A.rtnonia. 15.00: ((Glens*1
O. VVelles, V. Mac Aurora. 16.00: «Lord m*
SNG JANKO IN METKA
vabita otroke
pustno rajanje
ki bo v nedeljo 12. februarja 1956 ob 15. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelskac.7.
Najlepše maske bodo nagrajene!
Pustno rajanje
za odrasle od 20. ure dalje v isti dvorani!
Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz od petka dalje v knjigarni Ulica sv. Frančiška 20.
Prosvetno društvo *GAJ» od Banov
bo uprizorilo v nedeljo 12. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah
igro v treh dejanjih
IZGUBLJENI RAJ
Vabljeni na prijetno zabavo stari ifl mladi.
Prosvetno društvo • S. ŠKAMPERLE* pri Sv. Ivanu
sporoča, da zaradi slabega vremena odpade današnja pustha prireditev.
Odbor
GLASBENA SKUPINA iz BOLJUNCA
priredi v ponedeljek 13. februarja od 20. do 24. ter v torek 14. febr. od 20. do 2. ure v domači kino dvorani
PUSTNO RAJANJE
S Granger, E. Taylofva; Garibaldi. 15.30: «Lady M. 0’Hara„ G Nade' j Ideale. 16.00: «Plamen L. Turner. Mladoletni® y Impero. 16.00: «Dol«a s"
T Power. M. 0’Hara. Italia. 16.00: ((Stolp užb^if Pampanini, P. Brass'®’ doletnim prepov. , jui S. Marco. 16.00: ((Poln bimca«, J Marais. & Jf Kino ob morju,
Frou», D. Robin. P J Moderno. 16.00: »Zadrt)"1 nwt», V. De Sica, L.
'M
Viale, 16.00:" "«pet
Savona. 15.30: «S karanj/
jugu«, T. Power, S.
D. Mac Carthy, B. 9 Viftorlo Veneto. 15.1®' ,.,1 krat ko sem bil v P*® Taylor, V. Johnson. >1, Azzurro. 16.00: «Otok W Havden, M. Carrol
Belvedere. 15.30: ((Dol’11®,
vanja«. B. Lancaster.
ker-	i
Marconi. 16.00- «Rose R’’ Blvth, H Keel. . . «1.F Massimo. 16.00: «Saa<hJ’' rer, C. VVilde. ,. Novo cine. 16 00- (drsk1 R. Hudson, B Ruslj-, 1( Odeon. 16.00:	«Neape»-fl	f
ljubezni«, M. Fiore, dinella.	.	tl
Radio. 16.00: «Spartaku»-
rotti, G. M Canale. *
Venezia. 15.00 Cummings Skedenj. 21.00: Ples.
SOBOTA, II. feWB*rT* TltST FON
VAJ* j
11.30 Lahki orkestri! L:, ša vina; 12.10 Za vsa* / kaj; 12.55 Jugoslovana*1; ' 13.30 iz opernega ?
Igra godba na pihala; j; j Madžarska rapsodija Novela: 18.45 Lahka 4‘hjpCi Debussy: Sest starih 18.20 Zabavna glasba; 1 pjf, be za 4 klavirje; l’i.it
s poslušalci; 19.30^*^, ^
melodije; 20.00 20.30 Poje zbor Slov®-^^
momje: zo.so sroen-uacLrfv 26; 21.00 Operetni (Kj Chopinove skladbe; }}■ ■ P arije; 22.00 PaganiOU'™
•i' it ni i' *•^ *
11.00 Koncert
de VViilkomirske;
14.30
kronika; 18.45 Ob T*» ,1F Richard Wagh®' t h
19-00 .........
grin«, posnetek izved^ , lišču Verdi; 19.30 Pu*n & 21.00 George GershVhF^I,
dija v modrem« in * jcJt Sladkor11*
F-duru»; 21.45 »S zgodiba.
H O
Slovenska poročila: jjj. Italijanska poročila'
17.40, 22.30	,j
5.00-6.00 Spored j* . .. 6.00 Jutranja glasb*’ Spored iz Ljubija*1*' ji.K Jadrana do Triglava: .jj . Spored iz Ljubljane; A«1J glasbeni spored za no popoldne: 14.30 G**, ji j igra; 14.35-16.10 Spotj^gju ljane; 16.10 Pisan CP-Glasbeni biseri; N-žbj«; j melodije; 17.55 IntdJjSitj 19.30 Spored iz LN«11^ Lahka glasba; 19’s gj/j vestnik; 20.00 - 22.1® iP Ljubljane; 22.45 Pl c5* ,
1 1 !>
Tatovi v stanovanju
26-letni Eddo Costantino iz Ul. Vecellio je prijavil policijskim organom, da so neznani zlikovci v četrtek popoldne ko je bilo stanovanje prazno, vdrli verjetno s pomočjo ponarejenih ključev v njegove prostore ter odnesi: 12 rjuh in 45.000 lir v gotovini, ki so bile skrite med posteljnino. Vrhu tega so zlikovci ukradli tudi zlato žensko zapestno uro, ki so jo našli v kuhinji. Skupno so mu zlikovci povzročili okoli 110.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi zlikovce.
Predvčerajšnjim so neznani zlikovci ukradli 78-ltenemu Angelu Budinu iz Zgonika iz žepa usnjene suknje denarni-
( OLEPAUSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Pri glavni blagajn) gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo VVagnerjeve opere <(Lohengrln». kj bo za red \ v vseh prostorih danes ob 20.30. Opero bo dirigiral Herbert Albert, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Renato Gavarini. Oriet-ta Moscucci, Laura Didier Gam-bardella, Glan Giacoma Guelfi, Raffaele Arie in Vito Susca. Zborovodja Fanfanl. režija Adolf Klaiber.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo, Chiadino in Monte 1095 (Sv. Alojzij); Plc-clola. Ul Or i a ni 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Ca-vana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju.
Ro«ettl. 15.00: »Znamenje z dimom«, D, Andrews, P. Laurir Ezcebtor. 15.OO: »Lola Montes«, _ M Carol, P Ustinov.
Fenice, 15.00: »V pekel in nazaj«, Audie Murphy.
Nazionale. 15.OO:	«Zadnja	noč
Don Juana«, Cesare Danova, Fllodrammatico. 16.00: »Hiša Iz bambusa«, R. Ryan, R. Stack. Snpercineina. Zaprto zaradi ob nove,
Arcobaleno. 16.00:	«Napolltanec
v Far Westu», R Tavlor, E. Parker,
Ljubljane; 22,45
' i ** *' '* 'iVi
327,1 m, 202,1 «»' 6,o0v Poročila ob 5.00, 'jp
13.00. 15.00. 17.00. l9' \,,r: 11.00 Radijski kojbjU Gospodinjski nasvet', ^ venske pesmi pojet”-e 1. ženski zbor; 11.45 P0-1^ otroci!; 12.00 Lahe* glasbeni spored; 12-4, ne skladbe Jakova Ina Perišlča: 13.30 " w razvedrilo; 14.35 Zel*%j,
slušajtel: 15.15 Veseh n tki iz literature ^
r:	Jurete;	_	15.45^^	j
Utrlnk Kolar
Intermezzi; ie.OO ■'Jjujtjj 16.10 Koncert po rti Okno v svet:	NbVJ,	,j	^
  . _____________
predsednik Kubiček' jj pesmi poie Ljubija*^ « zbor; 18.35 Jezikov«! j»l
18.50 Vedre melodij'1 seli večer.	„.
■•KMCVl**£dA
gll v(,
2f.45 ’ Iz"’«Gledališča ^V,
18.00 Film ((Preveč ,,
Vesti; 21.00 Pusti “•
mu prenos
e n ode jah*"
avtomotodiesel P1STON, brušenje c||4. I osi motorjev, 8,aV„to(K/ mestni deli za <°0 *Tr
mestni deli za J? motorne tovorni*'' pr Dellorto. Delavnic*, Trst, Ul. F. Severo
«8“ usnjene sunnje aenarm- Astra Roian m «n.	»n-*-...,,,-,
co s 4000 lirami in dokumente. I »lovo«. M. Gl-rotti. L. Bourdln.
r h s %
Ul. »v Frančiška 2II/1IL tel. J7-33I sprejema tn-serate. mali
f, a
oglase, osmrtni«- j 1 od 8. do 12.30 1°
IB. or*’
Primorski dnevnik
h zavezništvo med socialisti
Bsolucija osrednjega vodstva Neodvisne socialistične
zveze
V soboto 4. februarja se v Milanu sestala nacio-n»'t10 tajništvo Neodvisne •acialutične sveže. Fo pro-“-»tvi političnega položaja, 3® tojhištoo izdelalo teso-' /'k^° ‘n 30 v "edeljo 5. /e ruarja predložilo Vod-*f«u NSZ, fci
jo je sogias-odobrilo Resolucija se p Prevodu glasi:
V okviru procesa med-ega P0Puščanja, ki ioton' vedno pojavlja
delavskemu razredu in nje-
lje
se težavam, še nada-
razvijal ter s tem od
tanjevai nevarnosti vojne Pripravljal pogoje mirnemu SOŽi^a’ te za italijanski ^ °2aJ značilen razgovor nT: “cia»stičnimi in de-ro,«banskimi silami; ta tJ0vor’ ki mu konserva-' in integralistični kro-151 Polemično »Ost, je v
tna stvarnost v paria-Warni dialektiki in v ae-*^skem položaju dežele.
Hum ^akijuoek razgovora ji«: 80cialisti in demokrist-• ne niore biti nič dru-nai *C0*: Poiiiika odprtja lav ,e.Vo- ki naj vključi de-Purt' razred v državo in u * bistveni prispevek za javljanje ustave. Pogoj Uveljavljenje politike od-
prtja
na levo je socialistič-
v._	* v# jpuuaiui/
enotnost. Socialistične e-
•*> Pa ne smemo razu-,	* kot posredovanje med
•,mflnt°miističnimi in a-tvj? 0 ‘ maccartističnimi
irnlinaml' amPak ustreza . Plikovanju nove politike, Uaj temelji na zvestobi
(prejelT
SMO
jjj oaec» — Glasilo Republi-. lovske zveze Slovenije, Pre' ^ ii' ie^ruar 195(1. n& 'r <~ene Kranjc, Ljubija-hfoL d*nova ®' Eetna naroč-j 2a inozemstvo 700 din lesta'p. Stritar: Zbrano delo, **ložb !ga- Iz<Iala Državna Ht5 * Slovenije. Ljubljana.
*la«b9°f*n ^®etko:	Odmevi
tksK.en9. klasike na Slovenca* Ijiubljana, 1955. Izdala W zaloiba Slovenije lij, ** Jt>yce; Ljudje iz Dub-Itdji revedel Herbert Grven. tl(j, 8 državna založba SlbvS-
govim borbenim tradicijam. Po drugi strani pa bi bilo zmotno misliti, da je organska enotnost vseh socialistov vprašanje neposredne naloge; danes gre predvsem za to, da se med raznimi socialističnimi gibanji doseže sporazum za rešitev določenih konkretnih problemov. Samo enotna akcija socialistov, temelj demokratične fronte, more zadržati ofenzivo reakcije in ustvariti pogoje za demokratičen razvoj v deželi.
3. Neposredna vprašanja, ki stoje danes pred socialisti — kakor je NSZ že davno podčrtala in kakor je tudi Nenni nakazal na zadnjem sestanku osrednjega
-  osporavajo odbora PSI — so sprejem
j“*nost, je vendarle kon- proporcionalnega sistema za **Wna	..	—1.. bližnje upravne volitve in
za bodoče politične volitve, oblikovanje demokratičnih občinskih uprav, ki naj temelje na uveljavljenju socialistične alternative, in končno oblikovanje vlade, ki naj izloči liberalce in naj uživa podpor^ vseh socialistov. Za rešitev „ teh vprašanj in za prevzem skupnih odgovornosti v tem smislu od strani raznih socialističnih formacij, prevzema NSZ v okviru skromnih sil, jasno in dokončno obveznost,
4. 10. kongres socialdemokratske stranke je z uveljavljenjem svojega levega krila potrdil, da tudi na tem področju obstaja široka težnja po socialistični enotnosti in da se večina stranke ne smatra več dogmatično vezana na šti-ristrankarsko formulo. Po-gumnejša taktika levega krila bi nedvomno mogla doseči boljše uspehe, toda ni izključeno, da bo strankina baza v bližnjih mesecih uspela napredovati v tem smislu in privesti do konkretnejših rešitev politiko socialistične enotnosti.
5. Kljub svoji togosti glede volilne tehnike, se je osrednji odbpr PSI, zlasti v Nennijevem poročilu, pokazal dostopnega za , političen razgovor z drugimi so-
cialističnimi skupinami, k; bi ga v preteklosti zaman iskali, če je PSI dejansko odločen preizkusiti dobro voljo drugih socialističnih skupin na terenu politike sporazuma za bližnje u-pravne volitve, bo taka politika mogla roditi v bodoče po vol j ne rezultate v interesu delovnega ljudstva.
6. Vodstvo NSZ je poverilo tajništvu nalogo, da pod-vzame vse pobude in da napravi vse korake, ki bi bili potrebni za uresničenje politike socialističnega sporazuma med PSI, NSZ, skupino «Unita popolare* in tistimi sektorji socialdemokracije, ki so naklonjeni socialističnemu zavezništvu glede upravnih volitev. Vod stvo NSZ obvezuje celotno gibanje, da se strogo drži te politične linije in da podvoji napore, ki naj dovedejo do pozitivnega zaključka kampanjo, ki jo NSZ vodi že davno na tem področju in z omenjenimi cilji.
Čm£f<i.rrWHGX
. 1,
VALNO
DEZt. L A ADELIA
v; - l: ■
\	-	*	.	•	v	"
Mi*
V
OPOIM
$ n a sov.zmm
!TRMNI OBLAKI NAD ANGLEŠKIM LAHURIZMOM
Do kod bo privedel
zadnji Bevanov napad
V teku nlpolfiega leta je lžst prepuščena preteklosti*.
O raznih ekspedicijah na Antarktiko smo podrobneje pisali že pred časom. Danes prinašamo karto Antarktike, ki nam ponazoruje področja znanstvenega delovanja, oporišča in smeri posameznih ekspedicij. Kot je znano, je najmočnejša ameriška ekspedicija, njej sledi sovjetska, nato angleška. Vseh ekspedicij Je enajst, med temi so še japonska,
francoska, čilska, avstralska, novozelandska in druge
NA ZEMLJI NAS JE BILO ŽE LETA 1954 2 MILIJARDI 685 MILIJONOV
A li bo za vse d
Po računih strokovnjakov bi se moral pridelek hrane vsako leto povečati za 2%, kar pa ni pričakovati • Nekatere države so začele uvajati novo demografsko politiko
Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil statistični urad Organizacije združenih narodov, je ob koncu leta 195a živelo na Zemlji 2 milijardi 685 milijonov oseb, po nbvejših cenitvah oddelka za populacijo pri ZN moramo za leto 1980 računati s 3.628 milijoni ljudi. Ali bo tedaj dbvoli hrane za vse te ljudi? Saj sta že danes dve tretjini prebivalcev na svetu nedohranjeni. Ako hi hoteli odpraviti sedanji primanjkljaj, bi morali povišati proizvodnjo hrane za 25 odstotkov. Tak prirastek od danes na jutri je izključen, ker bi moral biti prirastek največji v deželah, kjer je pomanjkanje največje. Spričo naraščajočega števila prebivalstva
, ati____________
IN A SRBSKE MAl\lJŠil\lE V BANA'ISHI HLISVRI NA ROMUNSKEM
ino zarisee upora
M'usii fašistična okupacije
Olž
jugoslovansko ro
?Unske
Dona ^eje, na oni strani S V trikotu med reko *•	' Džerdapom in Donavo
fdzdn 8prostira hribovito in ddjg r,0 Področje, ki se ime-bikot/^tska klisura. V tem kateri. «e dvanajst vasi, v Pačnik nad 13 tisoč pripri* °V ingoslovanske manj-
Rrvi n
Porent elienci slovanskega koj Qf 80 se naselili tod ta-S(ovan Prvem naseljevanju hej ji 0v na Balkanu. Moč-■— y ,lv Slovanov — Srbov V Obrtne,' pa se je izvršil 'toUtip ' med xv in xvU1 ^e8a n.1^, zaradi čedalje vcč-do prv ltlska Turkov. Ves čas iUžtl0sln„SVetovne vojne je *a ‘itia u , ska narodna manj-
stalne borbe ;n
k°h6an* Wadžari in Turki. Po ’* srbS|t„prvt svetovni vojni
*p0tr ‘mela ko
,(|*l Voiska prodrla tud R»nat ,xtisuro in Romunski [“e POffnae po Podpisu mirov-4 l9?n V Trianonu se je tekniti	Itor3^3 od tod u-
po u’
H aam'ku vojske se je /a-1,0 zelo	slovansko maniši-
Pom *Ak0 živlJenje. Prej s-Rt*Ca j,,* rievanje tamkajS->ki
r8ano
*»ml'!,Znos'ovanskega življa nlalo stalno in nepre-
p°romunjevanje b,l{i hvelj
srb;
»0čju živelj na tem pod-razu^. p0vsem izgubil svo-•e	Kulturno delo
J®iHoie v g'avnem razvijalo b**tvih kuhornoprosvetnih tfo,Veta Zbonh in čitalnicah.
nih o bl*a v rokah cer‘
?f®aHl»j-rBan'Zacii- Vrhovi teh .V°J Polni • pa so izkoristili - k»te zaJ in se povezovaii JNl„ koli oblastjo, ki je Pa ■ Dm
Juniji na oblast.
k^e optu3 v 8lavnem za vrha la hizkene hierarh>J«- ne s v|#(no c Pravoslavno du-
Klpornoii„	J®	v marsičem
>kajSn8 a'	da	se je med
*hila	srbskim življem
6ana n*cionalna zavest. >.v*hia S a klisura je med 0kniVPtf>Vnima vojnima h kattriu	2®tkX)	prebivalcev,
* fdpatjj	na	srbske obči-
krfpjtevii,,
i 'JIa okolj polov ica.
*ilo	Pa	Se	je	stalno
u^Uaij «0 zaradi stalne
Viie'3eVahji%d,P’no pu zarBl' L • Kot ^rbov v Jugosla-fvi* !"ot poroča ....... of—
Jff* v svonrCLfa. ,pisec Stanoj-34 fearat J knjigi »Monbgra-® v Ba.-‘.Ske Klisure* je Vi-
klisuri leta 1890 I95n l®ta lun, 14 027 (eU
1980 pa 11.871 srbske manjšine
!920 ^0V
»rt’
iS&S.i?5 14°27' ,PU
lp*dniki
v Banatski klisuri so dočakali drugo svetovno vojno precej pripravljeni. To je razvidno iz organiziranega in močnega odpora, ki so ga nudili okupatorju in njegovim podrepnikom v Romuniji. Ze sredi 194l. leta se je srbski živelj
V Banatski klisuri zbiral in organiziral za borbo proti fašizmu. 2e tedaj se je formiral prvi partizanski odred, ki je bil sicer maloštevilen, ki pa je že leta 1941 zadajal močne udarce sovražniku. Banatska klisura je postala eno redkih žarišč odpora v Romuniji,
Na čelu tega odreda je bil mladi študent Žarko Despoto-vič-Jakobinski iz Belobreške.
V borbi proti fašizmu je Banatska klisura dala okoli 2 lisoč borcev. Zaradi tega in zaradi splošnega odpora prebivalstva so oblasti podvzele vrsto ukrepov in teror v Banatski klisuri je bil čedalje hujši. Sovražniku je s pomočjo vrinjenih agentov Gestapa uspelo leta 1943 aretirati in umoriti voditelja upora — Ja-Kohinskega. Na sovražnikovo stran so se postavili tudi pro-te Slobodan Kostič, Manojlo-\ič, B'čnlački, Kalinovič in nekateri drugi. Toda vse to o-
kupatorju ni pomagalo. Ze v času vojne so se v Banatski klisuri organizirali prvi narodnoosvobodilni odbori. Organizirala se je tudi močna politična organizacija »Slovenski antifašistični front* tSAR). Okoli te organizacije se je strnila večina ljudstva in obrobne organizacije te fronte so postale opora za ustvarjanje in krepitev ljudske oblasti v Romuniji in močna'oporišča komunistične partije Romunije. SAF se je pozneje vključila v Zvezo slovanskih kulturno-demokratičnih združenj (ZSKDZ). Kmalu so se v vseh vaseh Banatske klisure ustanovile organizacije te zveze in služile kot primer dela in borbenosti. Srbska manjšina v Banatski klisuri je začela izdajati tudi svoj časopis — «Pravdo».
Sredi leta 1948 so romunske oblasti popolnoma spremenile svoje stališče do srbske manjšine v Banatski klisuri, kakor tudi drugod. Toda uporno ljudstvo te manjšine ni popustilo. Posebno očitno je to (postalo s tem, da so v teh vaseh ljudje odklanjali obtežbe znane resolucije proti jugoslovanskemu vodstvu.
pa bi se morala proizvodnja vsako nadaljnje leto zvišati za 13 odst. (od 0 odst. do 3 odst v skladu z raznimi deželami). Enak učinek bi se mogel doseči, ako bi proizvodnja hrane 30 let naraščala letno za 2 odst. Tudi tak prirastek je zlasti v deželah, kjer bi bil najbolj potreben, povsem nemogoč. Ali je tedaj sploh možna rešitev tega že sedaj prav perečega vprašanja?
Na to vprašanje odgovarja obsežno poročilo, ki ga je sestavilo večje število strokovnjakov v zadnjih dveh letih in ki ga je te dni izdalo društvo PEP (Political and Eco-nomic Planning —- Društvo za izdelovanje političnih in ekonomskih načrtov) v Londonu.
V prvem delu rporečila- so zbrani podatki o prebivalstvu vsega sveta, zlasti po virih ZN Drugi del pa na drobno prikazuje 19 specifičnih primerov: eno primitivno ljudstvo na Pacificu, Štiri gosto naseljene otoke, štiri gosto naseljene >n nerazvite dežele, tri nerazvite in redko naseljene dežele, tri gosto naseljene m razvite dežele, tri redko naseljene in razvite dežele ter eno deželo s pojemajočim številom prebivalstva. Po teh piimerih si je mogoče napraviti primerno sliko o celotnem vprašanju.
Kako kaže po tem poročilu oskrbovanje celotnega prebr valstva s hrano, surovinami in energijo? Poročilo je sorazmerno optimistično glede surovin in energije vsaj za bliž. nja desetletja spričo razvoja tehnike in uporabe atomske energije. Posebej pa opozarja poročilo na silno neenakomernost glede uporabe kovin na svetu. Prebivalec ZDA uporablja približno 100-krat toliko kovin kakor prebivalec siabo razvite dežele.
Glede hrane pa pravi poročilo, da je nujno potrebno v \ečji meri kakor doslej povečati produkcijo. Toda tudi ob izpolnitvi te zahteve bo po zaključkih poročila bodočnost prav malo rožnata. «Razlike v gostoti prebivalstva. v zdravju in blaginji, v prehra-n. in v množini razpoložljivih surovin bodo verjetno čez 30 let večje, kakor So danes a ko se ne bo omejilo narašča-
POPUSTITI 5
im * •?& m%. \
kiSS'*
I etos se Je zima nekoliko zapoznila, zato pa je izredno ostra in nikakega znaka ni, da bi ta hladni val hotel popustiti. Tržaške ulice so zelo puste; na marsikaterem križišču Je burja nanesla cele zamete snega kot kaže naša slika
r.Je prebivalstva v preoblju-drnih deželah.*
Poročilo izrecno zavrača kot nepravilne dosedanje zaključke na osnovi razpoložljivih statističnih podatkov, da je povečana produkcija hrane že piehitela naraščanje prebivalstva. Pri tem so prezrli, da se je pač povečala produkcija v razvitih deželah, a ne tam, kjer bi bilo to najbolj potrebno
Preostaja tedaj kot edino sredstvo samo kontrola nad razvojem prebivalstva. Da je to mogoče, je danes splošno znano. Toda učinki niso povsod enaki. Medtem ko so sodobne higienske in socialne mere ter razvoj medicine v evropskih deželah povzročali postopen in zmeren prirastek pzebivalštva. je bil razmah v malo razvitih deželah v nekaterih primerih silno hiter. Tako se je na Cejrlonu ko so zatrli malarijo z DDT, število smrtnih primerov od leta 1945 do 1952 znižalo od 22 na 12 tisoč.
Gotovo ne kaže te mere odpraviti in tako zopet povečati število smrti. Paf pa je po-tiebna kontrola nad rojstvi. Seveda ima kontrola lahko različne namene. Tako sta Francija' in Sovjetska zveza U državnih pogledov uvedli ne-kakino ekspanzionistično roj-stveno politiko, in sicar z u-spehom. V Sovjetski zvezi je prepoved splavov v dveh letih povečala število rojstev od 28.6 na 38.7 od tisOČ.
Švedska in Velika Britanija vrdita stabilizacijsko politiko, ki stremi za tem. da ohrani sedanje število prebivalcev, l
Indija in Japonska, ki sta močno preobljudeni, pa sta se odločili za omejevalno politiko. Tako so na Japonskem 1. 1948 s posebnim zakonom dovolili splav. S tem se je število rojstev znižalo od 33.7 na 19.4 od tisoč. Trenutno pa se ukvarjajo tudi z načrtom, da bi Odpravili vse davčne olajšave in otroške podpore, s katerimi se podpirajo družine z \eč otroki. V Indiji so uspehi manj vidni, ker je med nepismenim prebivalstvom teže izvajati kontrolo nad rojstvi. Tudi Kitajska, ki je po Zgledu Sovietske zveze uvedla ekspanzionistično rojstveno po litiko, bo, kakor kaže', zaradi preobljudenosti velikih predelov spremenila svoje stališče.
Poročilo ne prinaša nobenih konkretnih predlogov za reševanje tega perečega vprašanja, temvej ima v glavnem namen, da sproži čim širšo javno razpravo o predmetu, ki ga nekateri iz neutemeljenega preoptimističnega stališča premalo upoštevajo.
Ob koncu bomo navedli še mnenje angleškega strokovnjaka za prehrano prof. Mc Can-ceja, ki je pred kratkim na nekem predavanju na dunajskem vseučilišču izjavil, da človeku zadostuje 1750 kalorij na dan in ne 1946, kot so trdili doslej, torej 200 kalorij manj, kar pa vsekakor ne more zapolniti vrzeli, o kateri govore strokovnjaki in njihova statistika.
vodja levega krila ’ v britan ski laburistični stranki A.iou-rin Bevan doživel tri zapo-tedne poraze. Naipioj ga jc Hugh GaitskeU porazi- n<-, volitvah za mesto stnifikiniga-blagajnika; po. odsffipu At:loja ga je GaitskeU pretnagai tudi na volitvah za mesto no- i vega voditelja stranke, in končno ga je Jim Griffitlis pred nekaj dnevi premagal r.a volitvah za mesto namestnika voditelja stranke.
Skoraj leto dni se je' Bevan zadržal relativno miren Niti z eniril samim ostrejšim govorom, izjavo ali nastopom ni skušal razplamteti starih sporov znotraj stranke. Mnogi sp to pojasnjevali z njegovim strahom, da ne bi doživel reprize iz leta 1955. ko je laburistična parlamentarna skupina z večino glasov sprejela predlog »vlade v senci*, da se Bevan izključi iz skupine laburističnih poslancev zaradi tega, ker se v parlamentu ni
strinjal z uradnim stališčem laburistične parlamentarne skupine. Nekaj dni kasneje se je pred nacionalnim izvršnim odborom laburistične stranke pojavil predlog tudi o njegovi izključitvi iz stranke. To najhujšo krizo med laburisti so prebrodili s pomočjo Attle-ja, kateremu je uspelo ublažiti ostrino napada na Beva-na in zahteve desnice, na Colu z Morrisonom in Gaitskel-lom ter voditelji Trade Uniona. Attlejevo poffiirlfivo' stališče in Bevanovo kesanje sta omogočila, da je Bevan še nadalje ostal Član laburistične stranke in je bil kmalu nato ponovno sprejet v laburistično parlamentarno skupino. Poleg tega pa mnogi smatra jo Bevanov molk in nedejavnost za znak njegove pozornosti in hvaležnosti do Attle-
jn.
Toda redki so tisti, ki bi verovali, da je latentni rpor med desnim in levim krilom v laburistični stranKi prenehal z Bevanovim molkom. Tudi volitve za mesto novega voditelja laburistov so potekle v pomirljivem, da, celo prijateljskem duhu. Bevan je čestital svojemu nasprotniku Gaitskellu za zmago in obljubil novemu voditelju ((lojalno podporo* ter mu želel uspeha pri delu. Gaitskellov odgovor je bil ponudba miru svjemu nasprotniku in jzraz upanja in prepričanja' ‘3a bo «pretek-
m
Med Chicagom in Detroitom v ZDA bo družba »New York Centrala uvedla nov motorni vlak, ki so ga nazvali vlak-letalo. Na poskusni vožnji Je vlak-letalo potreboval na omenjeni progi eno uro manj kot najhitrejši dosedanji vlak
Kaj so pomenile te izjave in kako se bodo razvijali v
bodoče notranji odnosi v laburistični Stranki? Ali je treba te izjave smatrati za enega prvih korakov na poti pomirjen.'« dveh do sedaj nepomirljivih struj v laburističnem g.banju, ali predstavlja-j jo le ((gentlemanski način* izmenjave časti? Na ta vprašanja bomo dobili odgovor po volitvah za mesto namestnika strankinega voditelja — tako so predvidevali mnogi. In niso se zmotili. Zmagal je Grif-fiths, bližnji sodelavec novega voditelja in eden vodilnih ljudi desnice. Pričakovanja, da bo GaitskeU ponudil Bevanu loko sprave in začel svojo kariero voditelja stranke s sporazumom in sodelovanjem z levico, se niso izpolnila. In rdgovor je tu. Dal ga je Bevan sam pred nekaj dnevi.
Na nekem zborovanju v Vanchestru je Bevan imel govor, ki so ga označili za «o-ster napad na sedanje pozicije* in za ((drzen in ogorčen napad na vodstvo stranke*, ilevan je izjavil, da se v svoji dejavnosti laburistična stranka ne ojlira na socialistična načela. Spravil se je tudi na disciplinska pravila laburistične parlamentarne sku pine in jih imenoval ((maškarado demokracije*. Tajnost sestankov te skupine je ožigosal kot ((zaroto*. »Ne želim biti na čelu laburistične stranke, v kolikor bi ta ne predstavljala socialistične stranke . . . Najsvečaneje Izjavljam, da vsiljevanje javnim predstavnikom politike, glasovanja in postopkov sprejetih za zaprtimi vrati predstavlja nekaj, kar bistveno nasprotuje demokratskim načelom* — je med drugim izjavil Bevan. Na istem zborovanju je neki bivši laburistični poslanec — Bevanov pristaš — izjavil, da bo levo krilo stranke objavilo v svojem organu ((Tribune* predloge za organsko reformo stranke.
Kakor je že postalo pravilo, pride po vsakem Bevanovern napadu na vodstvo laburistične stranke do krize med laburisti. Vsi znaki kažejo, da bo taka kriza izbruhnila tudi to pot, le da bo morda hujša ka-i kor kdajkoli prej. Vodstva stranke je v rokah Gaitske’. la in Griffithsa, dveh nepomirljivih Bevanovih nasprotnikov in tekmecev. Spričo dejstva. da imata za seboj veči no laburističnih poslancev io sindikalnih funkcionarjev, ki bila verjetno že davno likvidirala Bevana, če bi ne bilo tu močne Attlejeve osebnost:. Bevana bodo prav gotovo poklicali pred strankino disciplinsko razsodišče. Upoštevajoč sedanjo razporeditev sil znotraj laburističnega gibanja se more predvidevati, da bosta GaitskeU in Griffiths skušala odstraniti svojega tekmeca iz strankinih vrst.
V primeru, da bi Bevanu kazalo skrajno slabo, bi on v primeru izključitve potegnil 7i seboj večino poslancev U-živajoč krepko podporo mnogih krajevnih organizacij, bi on verjetno načel vprašanje ustanovitve nove stranke: Dahneš je težko predvideti, kakšen vpliv bi to imelo na splošen politični položaj v Veliki Britaniji.
Da ne bomo dolgočasni
i ¥ o m
ibi
Prava konverzacije mora bili podobna simfoniji, kjer noben glasbenik ne teži za tem, da bi odigral več in močneje kot mu dopušča njegov del partiture
Da bi se človek uveljavil | gi vrsti zgrešenih priložnosti
v konverzaciji, so mu potrebne tri Jttiari; prvič, imeti mora snov, o kateri bo govoril, drugič, to mora dobro povedati in tretjič, povedati moro o pravem času-
Določene misli ali anekdote, ki bi »icer na nekem političnem banketu ali na pol-kovskem sestanku dosegle največji uspeh so v nekem salonu dolgočasne in nemogoče.
Angleški pisec Robert L. Stevenson je nekoč rekel da je ta določene moike in ženske samo ena privlačna tema razgovora: »Jaz sem jaz, ti ti ti, vsi drugi pa to absurdni.»
Ljubezen vsako konverzacijo spremeni, ker tega, kar govori ljubljena oseba, sploh ne poslušamo: nam je do* volj, da jo gledamo in da st veselimo njene prisotnosti.
Ko pa smo v večji družbi, moramo voditi račun o razpoloženju in primernem trenutku. Neka zares zabavna anekdota lahko povsem zgreši svoj namen, če je Izrečena ob nepravem času. Vsak priilec, preden st vključi o konverzacijo, mora, kot bi rekli, eizmeriti njeno temperaturo».
V kolikor ste pravi trenutek, da bi svojo anekdoto povezali v splošno temo razgovora zamudili, ne poskušajte je za vsako ceno povedati pozneje. Nespretnost v konverzaciji se odraža v dol-
in zapoznelih reminiscenc. Duhovitost, ko smo priložnost že zamudili, je bolje, da se sploh ne kaže.
Ker je dobra konverzacija umetnost, mora imeti tudi svoj stil. Dolgi monologt, pa čeprav tekoči, v konverzaciji niso na mestu. Briljantna konverzacija je podobna mečevanju z napadi in paradami, ki se med seboj zamenjujejo v blesku in udarcih ostrin.
Za konverzacijo sta neob-hodno potrebna duhovitost in humor. Ko je nekoč ameriški slikar Whistler izustil neko zelo duhovito frazo je Oskar Wilde vzdihnil: »James, zelo bi bil želel biti jaz tisti, ki je to rekel.n Nato je Whistler takoj odgovoril: «Da, dragi Oskar, pa saj boš ti to tako in tako rekel.*
In še en primer takega napada in obrambe. Neka ženska, ki se je rada prikazovali. kot nadobudna intelektualka, je rekla znanemu francoskemu piscu Anatolu Francev: sPascal ima več o-boževalcev danes, kot za njegovega življenja.* »Razumljivo,* je odgovoril France, edokler je bil živ, so ga občudovali samo oni, ki so ga bral i, danes ga občudujejo tudi oni, ki ga ne berejo.«
Toda duhovitost in humo* še ne zadoščala. Sta samo začimba konverzacije, toda pred začimbo mora biti jed.
Pod bleščečo zunanjostjo duhovitosti in humorja se mora kriti temelj izobraženosti in kulture.
Duhovitost mora ilustrirati ideje, ker brez idej duhovitost kmalu usahne. Zaradi tega, v kolikor želite, da bi bila vaša konverzacija pri-
Andre Hnurois
jel na, proučujte vsaj eno področje temeljito in govorite samo o stvareh, ki jih poznate. Izbira ni važna.
Pa naj gre za potovanja, luktiro, vrt ali kuharsko spretnost, vsak vas bo rad poslušal, ako občuti, da v te stvari vnašate nova, točna dejstva in da govorite o njih na kratko, jasno in duhovito. Dolgočasnih tem sploh ni. So samo dolgočasni govorniki.
Dobro je treba razlikovati konverzacijo v zasebnem krogu od konverzacije v javnosti. Med prijatelji ali med zakonci je duševnost v stadiju prijetne sproščenosti in • prav ta sproščenost je e-den izmed užitkov prijateljstva in zakona. Intimni prijatelji in srečni zakonci radi ponavljajo vsak večer t-sta mnenja, iste tožbe, ista priznanja.
Pa še nekaj o vrlinah molka. V javni konverzaciji je molk napaka: ta ustvarja neprijetno vzdušje, z druge strani pa je srečen molk e-
den od privilegijev prijateljstva in ljubezni. Za .redife-rentno osebo je molk utelešenje dolgočasja, za ljubim e pa je blaženost.
Poslovna konverzacija je nekaj povsem drugega. Njen krog je določen, jTreba je doseči neki tilj, dobiti je treba neko bitko. Postavlja se vprašanje:	kako usmeriti
konverzacijo-, da prepričamo sobesednika o tem, kar govorimo? To predpostavlja proučevanje reakcij sobesednika.
Posamezne ljudi laže prepričamo z neposrednim in takojšnjim stikom. Drugi, manj zaupljivi in počasnejši, zahtevajo dolge ovinke, ki jih bodo zabavali, izčrpali in no koncu, ko bodo že brez moči, privedli pred konico toreadorjevega meča. Poslovna konverzacija je bolj šport kot umetnost.
Umetnost kdnverzacije prihaja do izraza, ko dolo'e \o število partnerjev nima drugega cilja, kot da v njei liživa jo. Večerja z omej*mn. številom gOstov, kateri sledi prijetna konverzacija, je najboljši primer za to.
Pravim «z omejen im številom ljudi» zato, ker se splošna konverzacija težko razvija, če je skupina prevelika. Slavni Disraeli jc dal s tem v zvezi sledeče priporočilo: »Naj število ne bo manjše od števila gracij, niti večje od števila tnuz»; z drugimi besedami, naj ne bo manj
od treh, niti več kot devet oseb. Sest ali osem je najboljše število.
Dva sta načina, ki lahko
tako družbo uničita. Eden je i tem, da se skupina razbije v pare, ki si med seboj šepečejo ves večer in so pri tem povečini skrajno nezadovoljni, ker so obsojeni na tak razgovor na štiri oci; druni način pa je v tem, da spremenimo družbo v javni miting, na katerem se uradni govori vrstijo drug za drugim.
Pravo konverzacija mora biti podobna simfoniji. Fe-ma je določena in vsak instrument izvaja svoj del partiture. Noben glasbenik ne bo nikoli pomislil na to, da bi igral več od svojega dela partiture ali da bi jo igrat močneje kot je treba ifi tako zadušil zvok vseh ostalih instrumentov.
Od časa do časa se bo našel veki veliki virtuoz, ki oo igral solo-točko, toda ta solo bo vedno kratek m sam virtuoz bo zelo pazit na to, da svoj dialog z orkestrom obdrži v pravem tonu in ključu.
Vzor takih orkestr iltuh konverzacij smo lahko srečah v jrancoskih Villonih jg. stoletja, kjer je gostiteljica dirigirala orkester, ki jc bil sestavljen iz moških in žensk, znanih po svoji bistrosti in duhovitosti.
Nekaj takih salonov je bilo še tudi v 19. stoletju.
—P«!
'	'	\	X
INTERPELACIJA OPOZICIJSKIH POKRAJINSKIH SVETOVALCEV j V	I	TAT
UAJEHCEm PRESKRBETI 7žPflSI ITFU Prcd soriškim sodiščem
i> sieuilnin louarnan nase pokrajine
Podgorska predilnica solo!) ne sprejema vajencev ■ Povprečna starost ladjedelniškiti delavcev v Tržiču znaša 45 let
Pokrajinska opozicijska svetovalca Poletto in Bergamas sta poslala pokrajinskemu predsedniku Culotu pismo, v katerem obsežno obravnavata vprašanje vajencev. Interpelacija pravi, da ima pokrajinska uprava važno besedo pri vodstvu nekaterih ustanov, ki se ukvarjajo s poklicnim izobraževanjem vajencev. Vendar proučevanje tega vprašanja pokaže velike pomanjkljivosti v strokovnem izobraževanju vajencev izpod 21 let, 1(1 iščejo prvo zaposlitev. Sta-♦tatike so pokazale, da je v r.sši pokrajini 3.600 mladih ljudi izpod 21 let starosti, ki iščejo prvo zaposlitev.
Ugotovljeno je, da nekatere ustanove, ki jih podpira ministrstvo za delo, vzdržujejo s pomočjo uradov za delo v letošnjem letu deset tečajev s 25.000 delovnimi dnevi, v katerih plačujejo mladeničem po 300 lir dnevno. Tečaji bodo zaposlili 50 mladincev, vsakega za sto delovnih dni.
Nekateri tečaji so v Združenih jadranskih ladjedelnicah v večernih urah. Obrtniki niso organizirali nobenega tečaja.
Kakor se zdi, namerava ministrstvo za delo organizirati še nekaj večernih tečajev, vendar obiskovalcem ne bodo plačevali. Obstajajo težnje, da bi dali prednost tem tečajem n škodo tistih, kjer vajenci prejemajo denarno podporo.
Nadalje deluje v petnajstih krajih naše pokrajine 22 teča. jev, ki jih organizira pokrajinski konzorcij za tehnično vzgojo, katerega vodi inž. Ten-so Za te tečaje prispeva ministrstvo za javno vzgojo po šest milijard lir letno. Te tečaje obiskuje 938 učencev, od katerih je 160 deklet. Pokrajinski konzorcij za tehnično vzgojo poleg tega sam nadzo-luje devet tečajev raznih ustanov v šestih krajih naše pokrajine.
Zanimiva je ugotovitev, da ie bilo od 22 tečajev kar tl ustanovljenih za časa avstrijske uprave pred prvo svetovno vojno.
Tudi po vstopu zakona o va. jencih v veljavo, ki predvideva državni prispevek za zaposlene mlade vajence, je potrebno poudariti potrebe nekaterih industrij, trgovine in obrtništva.
V tržiški ladjedelnici je na primer zaposlenih 700 uiadni. kov, in 5528 delavcev, od katerih je 51.80 odst. kvalificiranih, 13.77 odst. specializiranih, 20.48 specializiranih ročnih delavcev in samo 194 vajencev, od katerih jih je največ nad 20 let, odnosno 3.52 odst. zaposlenih delavcev.
Povprečna starost delavcev znaša 45 let.
V tržiški kemični tovarni Solvay ni na 650 delavcev no. benega vajenca. V SAFOG je število vajencev zelo majhno. v podgorski predilnici pa najemajo ročne delavce, nikoli pa vajence.
Interpelanta predlagata pokrajinskemu predsedniku, naj pokrajinski svet prouči vprašanje in podvzame potrebne ukrepe, da se vajenci zaposli, jo. V ta namen naj bi se koordiniralo delo med pokrajinsko upravo in raznimi ustanova-
mi, ki se sedaj ukvarjajo tem vprašanjem.
Dve nesreči brez težjih posledic
Včeraj popoldne so v bolnišnici Brigata Pavia nudili pomoč delavcu Giuseppu Ber-nardiniju iz Ul. Attimis 15 v Podgori. Bernardiniju je na delu v livarni SAFOG padel na nogo kos jekla in ga laže poškodoval. Po prejeti pomoči je Bernardini odšel domov.
Ko se je včeraj popoldne 31-letna Pierina Reja, ki je uslužbena na občini, vrnila domov, ji je pri odpiranju hiš. nih vrat padel na glavo kos cmeta. Z avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico, vendar je po prejeti pomoči lahko odšla domov.
Znani Brunetto dobil eno leto zapora
^ Včeraj dopoldne je bila pred I denem blagu, vredna okoli okrožnim kazenskim sodiščem dva milijona lir. razprava proti 21-letnemu Do-j Se pred tem je 28. avgusta menicu Oppedisanu iz Tržiča, ukradel zapestno uro in 15.000 25-letnemu Lorenzu Lenarduz. ziju iz Ronk in 26-letni Luigii Gppedisano iz Ul. Timavo v Tržiču.
Domenico Oppedisano je bil obtožen, da je 28. novembra lani ukradel izpred neke gostilne v Tržiču zaboj steklenic z likerji. Steklenice so bile na nekem tovornem avtomobilu prevoznega podjetja Canova iz Padove. Z opeko je Domenico Oppedisano najprej raztrgal platneno avto-mobilovo Streho, potem pa je odnesel blago. Lastnik je bil s tem oškodovan za okoli 12.000 lir.
Toda to ni bilo prvo Oppe-disanovo kriminalno dejanje.
9. novembra lani se je namreč priplazil v stanovanje A-leksandra Blasuttija iz Ronk in mu ukradel precej zlatnine, ki naj bi bila po cenitvah agentov javne varnosti, ki so sestavili zapisnik o ukra-
KAKŠNE TEŽAVE NAM VSE PRINAŠA ZIMA
Premočno kurjenje povzročilo
vrsto požarov v Gorici
Na srečo ni bilo velike škode, toda gasilci so morali v nekaj urah obiskati 13 stanovanj
Zabave ne manjka. Vse .le veselo in organizatorjem se ni treba bati, da bodo imeli pri dobri organizaciji prazno dvorano.
V Gorici bo te dni več pustnih večerov. Za nas je najvažnejši tradicionalni planinski ples, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici danes zvečer v dvorani Zlati pajek.
Za to priliko je društvo po-j	vabilo dober orkester, ki bo
Duca d’Aosta 115 v tovarno!2 ubranimi zvoki zabaval ple-papirja CENCA in od tam j «,ce <»® ponovno v Raštel na št. 41	.
kjer	je	v stanovanju	Alberta j	SV°J *udi najbolj razva-
Cavallija prišlo	že	do	majh- j	Jen* ^gurmani: ^ y*ucj! ne^
Zaradi hudega mraza, ki je zadnje dni zajel našo pokrajino si Goričani kar pridno grejejo stanovanja. Toda po nekaterih krajih je zaradi prevelikega kurjenja prišlo do začetkov požara in so morali gasilci priteči na pomoč. Tako so včeraj v kratkem času 5 ur gasilci obiskali kar 13 stanovanj zaradi ognja v dimnikih. Najprej so okrog 11. ure odhiteli v Raštel št. 22 v stanovanje Attilia Somelli-ja, ob 12. uri so odšli v Ul. j
uega požara, ki pa je zaradi hitre intervencije gasilcev, po. vzročil le znatno škodo. Od 13. do 14.55 so gasilci bili na delu kar v sedmih stanovanjih zaradi ognja v dimniku, ki pa ni povzročil nikake škode. Hujše posledice so utrpeli stanovalci v Ul. Rafut, kjer je zaradi požara v dimniku zgorelo nekaj tramov na podstrešju. Skoda znaša okrog 10.000 lir. Okrog 10.000 lir škode, je ogenj povzročil tudi stanovalcem v Ul. Buffolini 12, kjer sta zgorela 2 kv. m poda.
Ob 16.15 so gasilci odšli še v Drevored XX. septembra. Tu je v stanovanju Giustine Pais zaradi mraza zmrznila vodna cev, ki je počila. Voda pa je odtekala v spodnje stanovanje. Pretila je nevarnost, toda gasilci so to takoj preprečili.
Danes zvečer planinski ples
Vabila so na razpolago
V predpustnem času postanejo leta precej postranska stvar: vsakdo je bil nekoč mlad. Zato je ta čas zabava skorajda skupna misel vseh, ki ljubijo veselje in zabavo
| ljeno bo, da si bodo utešili
:va-bo
manjkalo in prigrizka. Dvorana bo zakurjena iu. okrašena V planinskem stilu.
Ce se hočete zabavati, tedaj pridite na planinski ples, tradicionalno slovensko prireditev v Gorici. Vabila so na razpolago v kavarni BratuZ in pri urarju Darku Šuligoju v Gosposki ulici.
Krava jo je brcnila
Včeraj popoldne se je v Gradiški primerila 54-letni Mariji Visintin neprijetna nezgoda. Visintinova je na dvorišču napajala kravo, ki jo je nenadoma močno brcnila v roko. Morala je v bolnišnico Brigata Pavia v Gorici, kjer bo ostala nekaj dni.
tfC I N O
CENTRALE. 17.00:	«Vesela
vdova«, L. Turner in F. Lama, v barvah.
VERDI. 16.30: «Kraljevo orožje«, v barvah, E. Flynn.
CENTRALE. * 17.00:	«Pesem
ljubezni«, M. Fiore in C. Villa.
VITTOR1A. 16.30:	«Prekleti
dan«, S. Tracy.
MODERNO. 17.00: »Gola ostroga«, v barvah.
iir. V nekem poletnem mesecu pa je v Doberdobu ukra-c.el neznancem, ki so v Doberdob prišli na izlet, zlato zapestno uro znamke »Longi-r.es«.
Poleg njega sta blia na zatožni klopi tudi Lenarduzzi in Luigia Oppedisano. Zago varjati sta se morala, ker sta 23. novembra lani sprejela uro, ne da bi se prej pozanimala, od kod jo je Domenico dobil.
Sodniki so po dolgem posvetovanju spoznali Domenica Oppedisana za krivega in ga pogojno obsodili na deset me. secev zapora in 15.000 lir globe, Lenarduzzija na 3 mesece zapora, Luigio Oppedisano pa pogojno na 2 meseca zapora.
Državni pravdnik je proti razsodbi goriškega sodišča vložil priziv.
•
Med tolikimi, ki ne morejo dobiti zaposlitve je tudi 23-let-m Bruno Peteani iz Borga Castella štev. 14. Kakor je sam izpovedal, je že dve leti brez zaposlitve in je ne more kljub prizadevanju dobiti. Ni nujno, da bi zaradi tega moral zaiti na slaba pota. Toda Brunetto je eden izmed tistih, ki ima za take stvari slaba nagnjenja.
Ko je 10. decembra lani Iso. line Tommasini šla v Stando nakupovat, ni opazila, da jo nekdo stalno zasleduje in spremlja vsak njen gib. Neznanec je večkrat pogledal v njeno torbo, kjer je opazil listnico z denarjem. Tommasi-nijeva jo je namreč dala tja, ker je menila, da je tam najbolj na varnem.
V ugodnem trenutku je Brunetto listnico izmaknil. Tom-masinijeva se je kmalu zavedla, da ji je nekdo listnico ukradel. Zato je zaklicala, naj ulovijo tatu. Peteani je tedaj napravil usodno napako. Cim je zaslišal, da je Tomma-sinijeva tatvino odkrila, jo je brž popihal pri stranskih vra. tih iz prodajalne in se izgu bil v mestnem vrvežu.
Tommasinijeva je tatvino prijavila tudi policiji, ki je uvedla preiskavo. Zasledovanje so ji olajšale izjave nekaterih oseb, ki so opazile, kako	se je	neka	oseba	kre-
tala v neposredni bližini okra. denke ter dodala, da je mladenič znan pod imenom Brunetto.
Ko	so se	mreže	okoli	Bru-
retta	precej	ožile	in je	bila
nevarnost, da pade v past, jo ;e odkuril iz Gorice. Njegova usoda je bila že zapečatena: 2. januarja letos so ga policijske oblasti aretirale in ga zaprle.
Včeraj se je Bruno Peteani zagovarjal pred sodniki > in priznal, da je ukradel listnico, v kateri je bilo poleg 15.000 lir tudi nakazilo za pet litrov bencina proste cone, o-sebna	legitimacija	in še	ne-
kalere izkaznice. Denar je pobral, ostalo pa je vrgel v r.eki poštni nabiralnik; pošta je potem vrnila Tommasinije-vi vse, razen denarja, seveda, ki ga je Brunetto porabil za svoje zadeve.
Sodniki so ga spoznali za krivega in ga obsodili na eno leto zapora in na 18.000 lir globe.
TEKMOVANJE ZA POKAL KIIBIKKALA
DVA FRANCOZA ZMAGALA v teku na 15 km v Planici
Snežne razmere so povzročale letos organizatorjem velike preglavice
DE2URNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi; Raštel 27 - tel. 33-49.
PLANICA, 10. — Danes se je začelo v Planici tekmovanje za pokal Kurikkala. V tekmi na 15 km je nastopilo 45 tekmovalcev, od katerih ji hje 41 prispelo na cilj.
Zmagal je Mermet (Francija) s časom 50’0”, drugi ;e bil Carrara (Francija) 50’40”, tretji Oompagnoni (Italija) 50’53”, četrti Chatrian (Italija), peti Delladdio (Italija). Jugoslovani so zavzeli naslednja mesta: 8. Matevž Kordež 52’51”, 13. Hlebanja, 16. Cveto Pavčič, 17. Janez Pavčič, 22. Robač, 23. Goričnik, 27. Gašper Kordež.
Organizacija tekmovanja za pokal Kurikkala (tekmovanje je dobilo ime po finskem pr vaku v smuških tekih Juhu Kurikali, ki je umrl leta 1950) je bila letos poverjena Jugoslaviji. Doslej so bila tekmovanja v Nemčiji, Franciji, Švici in Italiji. Jugoslovanski prireditelji pa niso imeli sreče. Prvotno bi moralo tekmovanje biti -v Ravnah na Koroškem, kjer je glavni smučarski organizator direktor tamkajšnje železarne, nekdanji smučarski reprezentant Gregor Klar-čnik, ki je obenem tudi zvezni kapetan za smuške teke. V Ravnah pa ni bilo snega, tako da so tekmovanje prenesli na Gorenjsko in sicer v Pokljuko, ki je edi na imela razmeroma dobre snežne razmere. Po zadnjih neurjih pa je cesta z Bleda na Pokljuko tako zaledenela, da bi prevoz tekmovalcev pomenil veliko nevarnost. Zato je bilo tekmovanje v zadnjem trenutku preneseno v Planico.
Program obsega poleg današnjega teka na 15 km jutri tek 10 km za članice in za mladince, v nedeljo pa štafeto 4 krat 10 km za moške ;n 3 krat 5 km za ženske. V jugoslovanski moški reprezen-
pijskega moštva, je zmagal v teku na 15 km, prvi točki »švedskih zimskih iger«. Najboljši so se na cilju zvrstili tako:
1. Larsson (Švedska) 59T9” 2. (Finska) 59’30”, 3. Koisti-nen (Finska) 59’33”. Šved Six-ten Jernberg je bil šesti s časom 59'59”.
Sailer odlikovan z velikim redom za zas'uqe
DUNAJ, 10.	— Trikratni
olimpijski prvak Toni Sailer bo dobil veliki red za zasluge avstrijske republike. Odlikovanje mu bo osebno izro-
čil predsednik republike Theo-dor Koerner med sprejemom olimpijske reprezentance v predsedstvu republike, ki bo v ponedeljek. Avstrijsko moštvo bo prispelo na Dunaj v nedeljo popoldne; na postaji bosta reprezentante pozdravila zvezni kancler Raab in dunajski župan Jonas.
BUENOS AIRES, 10. — Argentinski olimpijski odbor je sporočil, da bo Argentino na olimpiadi v Melbournu zastopalo 60 do 70 atletov v naslednjih panogah:	plavanje,
boks, lahka atletika, košarka, streljanje, peteroboj in veslanje.
BORBA S SNEGOM
na stadionu v Bologni
Funkcionarji nogometne zveze zatrjujejo, da vrem« ne bo preprečilo tekme med Italijo in Francij«
BOLOGNA, 10. — Sneg, ki je skoraj neprekinjeno padal vso noč, je pokril občinski stadion s deset do petnajst cm debelo belo plastjo. ,60 delavcev, ki čistijo stadion snega, se je včeraj zaman potilo...
Funkcionarji nogometne zveze zatrjujejo da bodo sneg za čeli odstranjevati, kakor hitro bo nehalo snežiti. Na razpolago bo toliko ljudi in orodja, da bo igrišče očiščeno ob pravem času pred začetkom tekme med Francijo in Italijo. Tekma «bo na vsak način«, so dejali funkcionarji nogometne zveze, razen če ne pride vmes kaj «popolnoma izrednega«.
Do večera je na igrišču občinskega stadiona zapadlo 29
RAZGOVOR V MOSKVI S ČLANI MLADE REPREZENTANCE
Jugoslovanski nogometaši
povsod	prisrčno
Po turneji v Burmi, Indoneziji in na Kitajskem - Maocetung ponuja gostovanje kitajskega moštva jeseni v FLRJ - Madžarski trenerji na Kitajskem, Burmanci pa žele jugoslovanskega
Beograjska «Politika» je ob-, pripovedoval, da je zanima-javila zanimiv intervju svo-; nje za jugoslovanski nogomet jega moskovskega dopisnika povsod zelo veliko. Burman-
DaVora Culica s člani in vodstvom jugoslovanske mlade nogometne reprezentance, ki so potovali z letalom skozi Moskvo iz Pekinga v domovino:
Skupina premrlih mladeničev se je grela v čakalnici moskovskega letališča Vnukovo. Po vročih dneh v Burmi in Indoneziji, po prijetni kli-
mi na Kitajskem jim ni bila tanci so Matevž in Gašper j moskovska temperatura 30 Kordež, Janez in Cveto Pav- | stopinj pod ničlo prav nič po-
čič, Hlebanja, Rožič, Slivnik, Goričnik, Sirač. Robač in Oblak. žensko pa Rekar, Belaj, Vodenlič, Birko, Rožič, Vrbinc in Kovačič. Največji dosedanji uspeh v tekmovanju za pokal Kurikkala je dosegla Jugoslavija leta 1954, ko je Matevž v teku na 15 km zase del četrto mesto.
Svedslie zimske igre
FALUN, 10. — Per Erik Larsson, član švedskega olim-
f?
©
godu. V njih ni bilo težko spoznati članov mlade nogometne reprezentance Jugoslavije, ki je bila več kot poldrugi mesec na poli po Burmi, Indoneziji in LR Kitajski, odigrala tam deset tekem in v vseh zmagala s skupno razliko v golih 63:10.
Mladi igralci, polni prijetnih vtisov in želje, da bi se čimprej vrnili, kajti poletni del državnega prvenstva je pred vrati, so radi odgovarjali na vprašanja radovednih novinarjev.
Najbolj zgovoren pa je bil Toplak.
«Kje ste bili najlepše sprejeti?« smo ga vprašali. On se je malo zamislil, potem pa odgovoril:
«Povsod smo bili lepo sprejeti, v Burmi, na Kitajskem, v Indoneziji... Bili smo gostje predsednika indonezijske republike in burmanskega predsednika. Razgovarjali smo se tudi s predsednikom kitajske vlade Cuenlajem, sprejel nas je celo Maocetung... Ko sme igrali, so bili po stadionih j vedno vsi prostori razprodani«.
min kako je bilo v Burmi?« _________
Igralci odgovarjajo, da igra--. Predsednik kitajske republi-jo Burmanci dokaj živahen ke se je zelo zanimal za Ju-
VUJADIN BooivOV
ski nogometaši želijo, da bi jugoslovanska olimpijska reprezentanca po Melbournu gostovala v Burmi. sBurman-ci — je rekel Pešič — kažejo veliko zanima nje za nogomet, ki je pri njih šele v povojih. Prosili so, da bi prišel v Burmo kak jugoslovanski trener«.
Prisrčen sprejem na Kitajskem
S kitajskimi nogometaši so se jugoslovanski igralci prvič sestali. To je bilo obenem tudi prvo srečanje med jugoslovanskimi in kitajskimi športniki sploh. Kitajski nogometaši igrajo ostro, imajo dobro kondicijo in se bodo razvili- v dobre igralce. t?a vtis so dobili skoraj vsi jugoslovanski reprezentanti. Presenetila jih je brzina in ostrina kitajske igre. V zadnjem času je na Kitajskem nastopilo precej sovjetskih moštev. Tja so prišli madžarski trenerji, ne manjka dobrih pogojev, imajo stadione, dvorane za zimski trening itd.
Tudi v Indoneziji je po pripovedovanju jugoslovanskih nogometašev nogomet v zadnjih dveh letih znatno napredoval, Jugoslovani pa so bili spet sprejeti kot ljubi gostje.
Bivanje na Kitajskem, ki ga je označevala znana kitajska gostoljubnost, je naredilo močan vtis na jugoslovanske nogometaše. Vodja pota Pe-šič nam je kazal kitajske časopise s slikami s sprejema pri Maocetungu. Tudi Prlin-čevič nam je pokazal fotografije, posnete na tem obisku.
nogomet, da imajo več moštev, da so zdaj člani azijske nogometne lige. Vendar jugoslovanskim igralcem ni bilo težko zmagati z visokimi rezultati.
Vodja moštva Peš ič nam je
goslavijo — pripovedujejo jugoslovanski nogometaši — in za njen razvoj. Govoril je o podobnosti borbe in razvoja obeh držav in poudaril potrebo vzpostavljanja čim tesnejših športnih odnosov med
Jugoslavijo in Kitajsko.
Pešič je pripovedoval, da je Maocetung ponudil, da bi letošnjo jesen neko kitajsko nogometno moštvo obiskalo Jugoslavijo.
Na banketu, ki je bil prirejen jugoslovanskim nogometašem na čast pred njihovim odhodom iz Kitajske, je Maocetung zaprosil jugoslovanske reprezentante, naj po povratku v Jugoslavijo izročijo njegove pozdrave predsedniku republike Titu.
Preizkušnja mladih moči
Po dvodnevnem bivanju v Moskvi se jugoslovanski nogometaši vračajo z letalom v Beogradu. Med svojim' potovanjem so videli mnoge koristne stvari, spoznali so športnike in ljudi v vzhodnih deželah- S seboj prinašajo po-zdrave jugoslovanskim športnikom in željo, da bi se športno sodelovanje med Jugoslavijo in državami, ki so jih obiskali, čimbolj razvilo.
Vodja potovanja Pešič sodi, da je mlada reprezentanca izpolnila nalogo, da je vodstvo imelo možnost, da preizkusi igralce, ki bodo že prihodnje leto poleg Milutinoviča, Ze-beca in ostalih sestavljali standardno državno reprezentanco.
Prlinčevič, Toplak, Beara, Mujič in drugi menijo, da je bila turneja koristna. Med seboj so se spoznali in vigrali, čeprav bo treba še mnoge dela.
»Vse je bilo dobro, je dejal Prlinčevič na koncu. Toda zdaj bi želeli biti nekoliko časa doma in se spočiti. Saj smo vendar z letalom prešli 26.000 km«.
Tudi ostali igralci mlade jugoslovanske nogometne reprezentance sodijo, da je čaš, da se malo spočijejo. Potem pa se mislijo z vso silo lotiti poletnega dela državnega prvenstva.
DAVOR CULIC
cm svežeg8 snega. Veter zanesel sneg tudi na trii1}11!' tako da so morali PfeKini^ delo za numeriranje seide* ' Emilijska deželna n0®0B1A« zveza ima v rezervi moštvo za ki-danje snega, bo stopilo v akcijo, kakor tro bo- nehalo snežiti. no zatrjujejo, da bo igrišče srede vsekakor pripravl)e za veliki dvoboj.
Pač pa ne bo mogoče Pot^
stiti igrišča Casalecchio
Reno, kjer naj bi tre#®?; francosko moštvo po pr' ^ v Bologno. Tam je zdaj *e ^ kot 40 cm snega, ki ga ^ bilo mogoče počistiti, tud ^ bi sneženje prenehalo. krat pa še kar marljivo st>*
Mraz in sneg sta tudi
menila program nogome
!taše,‘
Člani prve in druge rep
,rti*v
u0tr
tance so ostali danes v n lu v Florenci. Družbo ie -pustil Bergamaschi, ki s* peljal v Milano, kjer b° * no z Ricagnijem v ned , nastopil v moštvu	,
tekmi z dunajskim «RaPlcl ^ za srednjeevropski pokal-tekmi se bo Berga®8 vrnil v Florenco.
Za jutri pa sta kljub ®rj!
•mi
pr
”	-	•	fft*
napovedani trening tek®1
tif
vega in drugega moštva-vo moštvo bo imelo *• sprotnika Alessandrio, “IU', pa Venczio. Tekmi '50sta_eli-občinskem stadionu v «1° ci za zaprtimi vrati.
Čile-Peru 4:3
MONTEVIDEO, 10. ' okviru južnoameriškega
metnega prvenstva je premagal Peru s 4:3 (2;H
Cii«
Idrissa v Grossetu
Čl l"
GROSSETO, 10.	—	-
francoski boksar Idrissa ne, evropski prvak kateg0.
welter, ki se bo v nedeljo
pin-
itil*
f
meril z italijanskim prv8
0
vtoC
iste kategorije Emilioro conijem v dvoboju za e sko prvenstvo, je prispel ( tress predpoldne v GroSgRsj spremstvu manažerja Assanna. Dvoboj za evrop prvenstvo bo v Grossetu-
ST. MORITZ, 10. — S
Vi r
sko prvenstvo v bobu, », y je začelo včeraj na Pr°*’
Iti#
*,!«•
.0
St. Moritzu, je bilo pre no zaradi hude nesreče, rega žrtev je postala lle «ei steinska olimpijska dv Heidegger-Wolfinger. Na ® j ku samo 20 m od cilja jp n bob z vso močjo trčil 0 jej-vo steno proge. Vozač He' ~ ger si je prebil lobanjo! peljali so ga v bolnišnic0, di zavirač Wolfinger )e ranjen.	^	]
Do prekinitve tek®°vS^. je vodil Španec Portago * som 1’23” 31/100.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT *
KINOPROSiK-KONlOVfl
predvaja danes 11- *• ^ ob 19.30 Metro barvni Iil®: VILA ANTIPODOV Igra ESTER WII-tfA»
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0^
7) on Juan
Mo se je sfodilo nekemu
mlaki! moža aa njego? pork k
Don Juan Manuel, ka-stilski infant, nečak kralja Alfonza X., vojščak in pisatelj, se je rodil 1282 o Escaloni (Toledo) umrl pa 1347. Vojskoval se je zoper Mavre in postal državni upravitelj vojne krajine proti Mavrom, ki jih je 1327 potolkel pri Gua-dalborceu. Od štirinajstih povečini izgubljenih del je najbolj znana zbirka orientalskih pripovedk «E! conde Lu-canor«, iz katere je tudi naslednja zgodba.
V nekem mestu je živel ugleden Maver s svojim sinom; le-ta je bil najboljši fant, kar jih je na svetu, samo da ni bil dovolj bogat, da bi lahko storil kaj velikega, kar je imel venomer v mislih; in tako ga ie prevzela velika žalost, ker za njegovo dobro voljo ni bilo nitt ficka v žepu. V tem mestu pa je prebival še neki Maver, vse bolj ugleden in bogat kakor oni, in )e imel odmo hčerko, ki pa je bila pravo nasprotje le-one-
mu mladeniču, kajti fant je bil lepih šeg in navad, deklina pa tako malopridna in narobečna, da živ krst ni hotel te vragulje za ženo. Pa stopi vrli mladenič nekega dne pred očeta, češ da dobro ve, da si spričo očetovega pičlega imetka ne more obetati, da bi lahko dostojno živel in da mu torej ne preostane nič drugega, kakor da klavrno životari ali pa odrine v beli svet, in zato da bo najpametneje — če oče ne nasprotuje — da si kjer keli že poišče nevesto, s katero bo lahko živel. Oče je odgovoril, da mu je takisto povšeči, in naj poišče nevesto, k' mu bo pogodu. Sin nato odvrne, če je tako prav, naj oče posreduje, da mu da le-oni Maver svojo hčer za ženo. Pri teh besedah je oče sila presenečen vzkliknil: kako pač more kaj takega naklepati, saj ga ni možaka na svetu, ki jo pozna in je ne bi vzel, pa naj je še tak berač. Sin
pa ga je vseeno goreče prosil, naj mu pridobi njeno roko in je tako dolgo bezal vanj, da se je oče, čeprav se mu je to od sile čudno videlo, naposled le vdal in se kmalu nato napotil k dekletovemu očetu.
Dobra prijatelja sta bila; povedal mu je zatorej vse, kako je bilo z njegovim sinom in kako se je opogumil zasnubiti njegovo hčer; on da je zadovoljen in naj zatorej tudi dekletov oče v to privoli.
Ko je možak slišal svojega prijatelja, mu je odgovoril; «Zaboga, če bi to sto-’ ril, bi vama bil zahrbten prijatelj; tako odličnega sina imaš, da bi jaz grdo ravnal, če bi privolil v njegovo nesrečo ali smrt; kajti predobro vem, če vzame mojo hčer, bo to njegova smrt ali mu bo vsaj smrt ljubša ko življenje. Nikar pa ne mislita, da tako govorim samo zato, da bi zavrnil vajino željo, ker če jo hočeta
kljub vsemu imeti, mi bo prav povšeči, ako jo dam tvojemu sinu ali komur si bodi, samo da se je iznebim.«
Prijatelj se mu je toplo zahvalil za takšno pripombo, vendar ga je vnovič poprosil, naj privoli v zvezo, ki si jo njegov sin tako goreče želi.
Tako so ju torej poročili in privedli nevesto v ženinovo hišo; pri Mavrih je navada, da poročencema pripravijo večerjo, pogrnejo mizo in ju puste do drugega dne sama. In tako je bilo tudi tu; pa so bili starši in sorodniki enega in drugega hudo v skrbeh, ker so se bali, da bodo zjutraj našli mladega moža mrtvega ali strahovito zmrcvarjenega.
Ko sta bila mlada dva sama in sta sedla za mizo, pogleda ženin, še preden je prišla mlada žena do besede, okoli mize, zagleda svojega lovskega psa in se zadere nadenj precej rezko: «Pes, prinesi mi vode, da si umijeva roke!« Pes ne uboga; zato se mož raztogoti in še ostreje ponovi svojo zapoved; pes pa spet ne uboga. Tedajci plane mladi mož srdito izza mize, zgrabi meč pa z njim nad psa; pes to videvši jo pobriše, mož hajdi za njim in oba čez mize in klopi in pečico, kar naprej tako, dokler psa ne dohiti. Pri priči mu odrobi glavo in noge, ga razseka
na drobne kose in oškropi s krvjo stene in mizo in vse postelje.
Tako togoten in okrvavljen se povrne za mizo, spet pogleda naokoli, zagleda psička v njenem naročju m mu zapove, naj prinese vode; in ker ga psiček ne uboga, vzklikne: «Kako, gospod lenuhec, mar nisi videl, kako sem opravil z lovskim psom, ker me na zapoved ni ubogal? Tako ti povem, če se boš le še trenutek obotavljal, opravim s teboj kakor z onim.« In ker ga psiček seveda ni ubogal, je možak vstal, ga zgrabil za noge, ga treščil ob steno in ga, še hujši kakor prej, razbil na tisoč koscev.
Tako divji in razbrzdan -e je usedel nazaj za mizo in spet pogledoval naokoli; žena je vse to opazovala o si mislila, da je pač iz uma. zato ni niti črhnila. On pa je prežeč takole naokoli zagledal svojega konja (imel je samo enega) in se je jezno zadrl nadenj, naj mu prinese vode; konj pa ni ubogal. Tedaj je možak za-rjul: «Kako, kljuse, mar misliš, ker nimam drugega Konja, da boš kar takole živel in ne boš izpolnjeval moje volje? Pri bogu, kakor onadva, boš tudi ti z vsem, kar na zemlji živi, umrl bridke smrti, če me ne boš na besedo ubogal!« Konj se ni ganil. Ko je možak videl, da
ga ne uboga, je stopil k njemu, mu odrezal glavo in je, togoten kakor je le mogel biti, konja razkosal.
Ko je torej žena videla, kako je pokončal svojega edinega konja in da s takšno smrtjo preti vsaaomur, ki ga na besedo ne uboga, je izprevidela, da to nikakor ni puhla šala, in se je tako ustrašila, da ni več vedela, ali je še živa ali že mrtva. On pa je pihal od jeze in je ves okrvavljen sedel nazaj za mizo in prisegel: pa če bi imel tisoč neposlušnih konj, dedcev ali žensk v svoji hiši, vse bo pokončal; potem je sedel in gledal naokoli, s krvavim mečem na kolenih.
In ko je pogledal sem in tja in ni opazil nobenega živega bitja več, je uprl svoje strašne oči v ženo in ji rekel, sila razkačeno, še vedno z golim mečem v roki; »Vstani in mi prinesi vode, da si umijem roke1« Gospe je bilo pri srcu kakor da je že razsekana na drobne kose; že je poskočila in mu prinesla vode. Tedaj je vzkliknil: «Ha! To sem bogu hvaležen, da si me ubogala, kajti ker so me oni trije bedaki tako razburili, bi sicer bilo tudi po tebi, kakor je bilo po njih« Nato ji je zapovedal, naj mu da jesti, in je ubogala; za-rjul pa je tako, da je že mislila, da ima glavo v čre-
Jutri nadaljevanje spominov «Mladost pri Sv. Ivanu»
T ret ja KnRga: ROMANTIKA IN PLATONIKA SRE, Dl VOJNE
Jutri bo začel objavljati naj dnevnik nadaljevanje spominov Vladimlra Bartola »MLADOST PRI SVETEM IVANU«. V prvi knj |i »SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE«’ je avtor prikazal svoja najzgodnejša leta, ki Jih je preživel sred) takrat še na pol vaškega in patriarhalnega Svetega Ivana. V tej prvi knji gl se pisatelj spominja nekdanjih navad in običajev, praznovanja praznikov In drugih domačih slovesnosti, pa tudi raznih starožitnosti in znamenitih osebnosti, kakor je prvi slo-
venski tržaški zgodovinar in pisatelj Josip Godina Vrdelski in starosta Svetotvančanov, še zdaj živeči H-letni Josip Negode.
V drugi knjigi »TE2KA JE POT DO UČENOSTI« pripoveduje avtor o svojem vstopu v šoto In o prvih težavah ln boleznih svoje mladosti, kakor iudl o svojih sorodnikih In o svojem prvem prijateljstvu. Opisuje svoje stike s prirodo, šlika nam svoje nekdanje učitelje na Ctril-Metodovi šoli In na pripravnici ter pripoveduje
o balkanski vojni in njenih odmevih v srcih tržaških Slovencev.
V tretji knjigi »ROMANTIKA IN PLATONIKA SREDI VOJ-NE«, ki Jo bomo začeli objavljati jutri, bo avtor prikazal svoje šolanje na nemški gimnaziji v Trstu, stik z nemškim in italijanskim kulturnim svetom, Izbruh prve svetovne vojne in postopno zamračitev duha v njej. Pripovedoval bo o svoji prvi ljubezni, o svojih prvih »vzorih in bojih«, in predvsem tudi, kako se je zrca-
lila prva svetovna vojna sredi domačega kroga, pri Svetem Ivanu in v TrSiu, Skušal bo prikazati tegobe, muke in strahote ljudi tik za fronto, pomanjkanje ln glad, ki ju je povzročila prva svetovna vojna, obup In končno upanje natega ljudstva v odrešitev. Zlom av-stroogrske monarhije, odjek oktobrske revolucije, majniško deklaracijo, okupacijo Trsta in Primorske In svojo prvo pot v Izgnanstvo bo morda avtor prikazal v posebni, četrti In zadnji knjigi.
•1 vS°
pinjah. In tako je bi^*Ljl», noS, in žena ni niti ®r ^ji marveč storila vse, ka^ p) ji je zapovedal. Ko je kratek čas zadremala, J rekel: «Tak sem, da ne rem v miru zaspati; P0^-bi, da me ne bo n dil, in mi pripravi zajtrk!«	.ff
Drugo jutro, že nav* ,p daj, so se zbrali očeti* y, matere in tete pred ^ p-In ker je bilo notri V ji ho, so bili v strahu, % mladi zakonski mož °e mrtev ali ranjen, in ta p jih je še bolj prevze*^ ?j-so skozi špranje v vra gledali samo ženo. g# jih je ta opazila pri 'f id že se je priplazila plaho do vrat in 3«® . <jje, šepetati:	«Nesrečni L s*
kaj vendar hočete? Na jji drznete priti k vrato ^ tu kramljati? Molčite, bo po vas!«	,g|it
Ko so ti zunaj to 5 ji« so se močno začudi11, pa so zvedeli, kako sta. da zakonca prebila n^'f»i mladega moža hvalii', je znal tako imenitno P^oj1 gati, da je pometel v ^e' hiši. Posihmal je t> jo !* gova ženica takšna, »P lahko okoli prsta ovi*» srečno živela.	f*
Neki dan po te®
hotel tast posnemati ga zeta in je tudi 0 tV končal svojega itonja; po, na mu je rekla:	rn1*^
stari! Prepozno si si a Midva se že poznav*'-*