„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Tržni ulici (Mercato) 12, II. Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat o kr., dvakrat D kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo. loj za slovensko šolo v Borici. Da Slovenci v Gorici dobimo v svojem jeziku ljudske šole, to vedo prav dobro tudi naši nasprotniki: ali mislijo si: „če jih ne moremo zabraniti, vsaj zavlačujmo celo zadevo od leta do leta“. In res zavlačujejo s skrajno drznostjo že tri leta, a konečno bo morebiti vendarle konec naši „križevi poti“. Na odločen in jasen ukaz z Dunaja je mestni zastop goriški kot prva instanca moral izreči: ali hoče ali noče ustanoviti slovensko ljudsko šolo v goriškem mestu. Mestni zastop je dejal v torek teden, da noče ugoditi pravični zahtevi goriških Slovencev, toda deželni šolski svet je imel že v soboto svojo sejo in sklenil, da mora to storiti, ker slovenske ljudske šole v Gorici so potrebne. Proti sklepu deželnega šolskega sveta se mestni zastop najbrže pritoži na minister-stvo, a nadejamo se, da ta korak ne bo imel zaželjenega uspeha, k večjemu to, da se ot-vorjenje šole zopet nekoliko zavleče. Zdaj pa čujte velemodre razloge, s katerimi mestni zastop utemeljuje svoj korak, ko noče dovoliti slovenske šole v Gorici. Slovenci v goriškem mestu, pravi poročilo šolskega odseka, so podali tri prošnje s 359 podpisi starišev ali njihovih namestnikov. — Med tem časom, ko so se vršile preiskave o podpisih, jih je umrlo 7, preselilo se drugam 9, najti jih niso mogli 20; od ostalih 323 starišev, ki so bili poklicani, jih ni prišlo 20. — Od ostalih pa jih je 00 izjavilo, da prošnje niso(!!) podpisali, 2 se nista spominjala (!) na podpis, 3 so preklicali podpis (Sram jih bodi!!), 3 so bili nezakoniti zastopniki otrok (ali otroci so vendar tu in potrebni pouka !), 5 ni imelo šolskih otrok v dobi 1888-93, 1 stanuje zunaj nnestne meje, 3 so pa še le malo časa v Gorici. Na tak način se je skrčilo število starišev na 223, ki so imeli 405 otrok (235 dečkov in 230 deklici) v petletni dobi 1888.-93. Od teh jih je hodilo : 182 v „Slogino" šolo, 138 v c. kr. vadnici, 28 v laške šole, 7 k Uršulinkam, 4 v nemško šulferajnsko šolo, 2 k šolskim sestram, 5 (!) v Kronberg, 4 v Št. Andrež, itd. itd. — in le 11 jih ni hodilo v nikako šolo. Uboga statistika, koliko nasilstev je bilo potreba, da so konečno prišli do števila 11, a za te otroke pač ni potrebna slovenska šola na mestne stroške, modrujejo modri mestni očetje. Ah ta statistika ni vredna piškovega lešnika ! Najprej je treba vedeti, da v Gorici je še veliko Slovencev, ki prošenj niso podpisali, a tudi ti morajo priti v poštev, tudi oni imajo pravico do slovenske šole. Kako natančna je ta statistika, naj dokazujeta le sledeča slučaja: Poročilo pravi, da je hodilo v šolo v Kromberg 5 in v Št. Andrež 4 takih otrok, ki spadajo pod mesto. A čujte ! Samo letos hodi v Kromberg 39 in v Št. Andrež 30 slovenskih otrok, za katere bi po zakonu moralo skrbeti goriško mesto, a ne okraj goriške okolice. Dalje pravi poročilo, da goriško mesto izdaja 43.500 gld. za šole. — To je pač skrajno drzna trditev ! Ko pišemo te vrstice, nimamo pred očmi uradnih podatkov o stroških za šole, a toliko je gotovo, da niti polovice te svote ne stanejo šole v Gorici. Dalje pravi poročilo, da v Gorici je 15.181 Italijanov (!!) in 3871 (več!) Slovencev, da je torej Gorica po ogromni večini italijansko mesto. Vsled tega bi ne bilo pravično, da bi se italijansko prebivalstvo sililo k temu, da bi vzdrževalo slovenske šole — in zato mestni zastop ne privoli v to, da bi se ustanovile slovenske ljudske šole na stroške goriškega mesta. Nam ne pade niti od daleč na um, da bi pobijali razloge v tem poročilu, kajti njih ničevost je tako očitna, da bi bilo škoda časa in prostora za vsako besedo. Mi smo uverjeni, da naša pravična stvar zmaga vkljub še tako strastnemu uporu od strani laške gospode. Ali zapomnimo si dobro tako strastno nasprotovanje našim pravičnim zahtevam, zapomnimo in zapišimo si v dno srca, da o svojem času povrnemo — glavnico in obresti. Goriške novice. Osebne vesti. — Predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu g. Edmund Pečk je dobil naslov tajnega svetnika. Gosp. Rihard Z o r r e r, namestnik drž. pravdnika v Gorici, je imenovan deželnega sodišča svetnikom v Rovinju. — Gospod Z. je precej dobro poznal slovenski jezik v govoru in pisavi, vendar je sam priznaval, da ne še toliko, da bi mogel povsem ustrezati opravičenim zahtevam slovenskega prebivalstva. Zato je neobhodno potrebno, da pride na njegovo mesto Slovenec, ki bo popolnoma poznal duh našega jezika. — Mlademu gospodu svetniku želimo vse najboljše tam doli ob obalih sinje Adrije. Volilni shod v Šempasu. — Državni poslanec dr. A. Gregorčič je napovedal volilni shod v Šempasu za nedeljo 24. junija ob 5. uri popoludne na dvorišču g. Mihela Batiča h. štv. 37, v slučaju slabega vremena pa v prostorih ondašnjega „Bralnega društva pod isto h. štv., — pri katerem bo poročal o svojem delovanju. Na to bo sledila piosta zabava. Volilci domačini in sosedje, po mogo-čosti tudi oddaljeni, se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Zabava bo pristopna tudi nevolilcem. Ako bo lepo vreme, nadejamo se obilo udeležnikov od vseh stranij Vipavske doline. Shoda se udeležita tudi drž. in dež. poslanec grof Alfred C, o r o n i n i in deželni poslanec dr. R o j i c. Porotniki. — Učeraj je začelo prvo letošnje zasedanje goriške porote pri okrožnem sodišču. — Največjo zanimivost doseže to zasedanje z dvema tiskovnima pravdama. — Jutri bosta sedela na zatožni klopi urednika „Soče" in „R i n n o v a m e n t a" in to zaradi takega čina, za kakoršen še ni bil in ne bo tožen noben urednik. Kaj so la-honski listi pisarili o nas Slovencih povodom zloglasnega „napada" na solkanski cesti, je znano. Slikali so nas kot divjake z živinsko nravo in nagonom in obkladali nas z vsemi mogočimi psovkami. — A kaj sta storila na to „Soča" in „Rinnovamen-t o" ? Branila sta poštenje slovenskega naroda pred slepimi izbruhi take strasti! — Med drugim sta prijavila govorici, ki ste bili v Gorici in okolici povsod razširjeni, in pozivala oblasti, naj preiskujejo, kaj je resnice na njih. Imela nista niti najmanjšega namena, dotikati se osebne časti ene ali druge osebe, marveč pred očmi sta imela le potrebo, da — resnica mora priti na dan. In zaradi prijavljanja splošno razširjene govorice, osmelil se je vodja okrajne bolniške blagajne Leop. T r a v a n, da toži oba urednika. Kako pravda konča, bomo natančno poročali. Toliko je pa gotovo, da pri tej obravnavi pride na dan marsikaj, kar tožniku ne bo ljubo, ker osvetli nekoliko tisti zloglasni — „napad". Prihodnji torek pa začne obravnava vsled obtožbe viteza Tonklija proti „So-činemu" uredniku vsled znane zadeve v deželnem zboru o „Slogini" prošnji za obrtno-nadaljevalno šolo. Vsi deželni poslanci nastopijo kot priče. — To bo zanimiva pravda, pri kateri pridejo na dan politični grehi zadnjih 25 let. t. j. od. 1. 1869. — Cela obravnava izide v posebni knjigi, ki bo za vse Slovence najboljše zrcalo o tem, kako se ne sme politizovati in zastopati naroda. — Ta obravnava utegne trajati več dnij. „Lega Nazionale" bo imela svojo glavno skupščino 1. in ne 10. julija, kakor je bilo poprej po pomoti sporočeno. — Samo pazi naj se iz raznih krajev došla gospoda, da ne bo mislila, da je na laški zemlji in da lahko počenja, kar se ji bo ljubilo. Svilodni trg je v Gorici že pričel. Kupčija je slaba, tak6 slaba, da slabše si ni mogoče misliti. Svilodi se prodajajo kilo po 80 kr. do 1 gld. 20 kr. Nemška veselica v Banovcu je dala čistega dobička 352 gld. 16 kr. — Koliko slovenskih novcev je v tej svoti, seveda ni povedano. „Hudobni" jeziki govore pa marsikaj, kar je za zdaj najbolje, da zamolčimo. Nesreče. V podgorski papirnici se je nekemu delavcu vnela obleka pri peči; opekel se je tako, da so ga morali prenesti v goriško bolnico. — V Potoku pri Ročinju in v Otoku pri Orehovljah so imeli 12. in 13. t. m. požar, ki je naredil v vsakem kraju za 400 gld. škode. Volilni shod v Dornberku je napovedal držni poslanec dr. A. Gregorčič, pri katerem bo poročal o svojem delovanju. Udeležita se ga tudi državni in deželni po- slanec grof Alfred Goronini ter deželni poslanec dr. Al. Rojic. Shod bo v praznik sv. Petra in Pavla 29. junija ob 4. uri popoludne v občinski pisarni. Volilci, domačini in oddaljeni, se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Imeli bodo priliko, razgovarjati se o raznih zadevah ter razodeti svoje želje. — Po shodu bo prosta zabava na dvorišču g. Andreja Šinigoja, ki bo dostopna tudi njim, ki se ne udeležijo volilnega shoda. Novi župan soriški. — Naši gorišk; italianissimi so pričakovali, da dr. Venuti, ko bo v starešinstvu izvoljen za župana, izpusti iz sebe eno tistih priljubljenih „govoranc", kakoršne so bili navajeni pogosto slišati iž njegovih ust. — Ali varali so se! Dr. Venuti je v svojem govoru povdarjal zvestobo do presvi cesarja, vdanost do sv. vere in mir z vsemi narodi. Tako govorjenje je poslušalce na galeriji iznenadilo, da so se začujeno pogledovali, češ, kaj pa to pomeni ? — Da, to govorjenje je imelo svoj uzrok, namen in pomen ! — Učerajšnji „Corriere" je naznanil, da dr. Venuti je baje že potrjen za župana goriškega mesta, dr. Mauro-vich je pa za „flasterček" na skelečo rano dobil vitežki red in križec železne krone III. vrste. — Nič bi ne pretiravali, ako bi sodili, da je uprav omenjeni govor dr. V. pomagal k temu, da utegne res biti potrjen za župana. — Bomo videli, kako bo potem dejanski izvrševal razviti program. — S takimi sklepi pa, kakoršen je oni, da se Slovencem v Gorici ne smejo ustanoviti slovenske šole, se je dr. V. že izneveril tretji točki svojega programa. V ostalem pa: Chi vivra — vedra! Sv. Alojzij se je učerai praznoval v učnih zavodih z navadnimi slavnostim!. —-Goriški kapitelj je dan poprej častital prevzv. gospodu knezu in nadškofu dr. Aloziju Z o r-nu k Njegovemu godu. — Prevzvišeni knez in nadškof pojde v soboto v Trst, da v nedeljo v tržaški prvostolnici posveti novega krškega škofa premil g. mons S t e r k a. Iz Podgore smo prejeli že tri dopise zaradi bodočega šolskega poslopja. Dopisniki dokazujejo, da poslopje bi se moralo zidati bolj proti dolenjemu koncu vasi, ker drugače bi imeli otroci od železnice predaleč. — Iz dopisov razvidimo, da tu treba treznega prevdarka, predno se merodajna oblast ko-nečno odloči. Pod Batujami se je obesil 38-letni kovač Alojzij M a k u c iz Podgore. Preden je storil žalostin čin, spisal je list s svinčnikom, v kojem se poslavlja od žene in očeta. Kot uzrok samomora navede, da so ga hoteli (kdo, ne pove) po nedolžnem pripraviti v veliko sramoto. (Ker je spisal list italijanski, zdi se, da je bil najbrže odpadnik naroda). Nesreča. Iz Sežane: 18-letni Franc Griljanec v Saležu je streljal neki čok; koje prižgal, ni hotelo počiti. Približal se je, da bi videl, kaj je temu uzrok, a med tem je strel počil in Griljanca hudo poškodoval na več mestih ; tudi desno oko je izgubljeno. — Prenesli so ga v tržaško bolnico. Ostala Slovenija. „Edinost44 od torka (zjutraj) je bila zaplenjena zaradi govora poslanca S p i n č i č a, kateri je imel pri zadnjem občnem zboru po-litiškega društva v Trstu. Politično društvo „Edinost44 je imelo v nedeljo teden svoj redni letni občni zbor, ki je bil eden najlepših, kar jih je doslej bilo. Govorila sta tudi poslanca Nabergoj in Spinčič. Ker dnevnega reda ni bilo mogoče dovršiti, bo v nedeljo teden izredni občni zbor. Tržaška posojilnica in hranilnica je letos prekoračila že 100.000 gld. prometa. Ako bo delovala tako do konca leta, bo prometa nad 200.000 gld. To je vesela novica iz Trsta ! Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico je imela v nedeljo svoj ustanovni občni zbor, ki se je prav dobro obnesel. Predsednikom je bil izvoljen gosp. Ivan Goriup, deželni poslanec na Opčinah. — Naj bi se tržaški Slovenci krepko oklenili prekoristnega društva ! Istrski Lahi norijo. — Laško politično društvo za Istro je pri svojem glavnem občnem zboru sklenilo, da v deželnem zboru se ne sme govoriti v drugem jeziku nego v laškem. — Slovanskim poslancem 'bodo morali torej zatakniti usta. Če to niso norosti, kaj pa ?! Na Opčinah pri Trstu se je otvorila 20. t. m. telefonska postaja, ki ima zvezo z mestno osrednjo postajo. Tržaški „Mattino44, ki za dobro plačilo tudi vladi služi, je priobčil iz Postojine (!) dopis, kateremu bi se Slovenci morali na glas krohotati, ako bi ne bil peklensko zloben in nesramen. Piše namreč med drugim, da v Postojini so Nemci tisti živelj, ki je civili-zovan in vzgojen, kajti naroda slovenskega, ki bi bil vzgojen in bi imel kulturo, takega naroda ni in tudi biti ne more. — Tako pisari poluradni list! Pa hočejo, naj bomo Slovenci mirni in krotki! Izlet v Devin. — V nedeljo so tržaški Slovenci priredili krasen izlet v Devin s parnikom. Udeležba je bila prav velika. Zabava v Devinu je bila krasna, v popolno ziidovolj-nost vseh udeležnikov in Devincev. — Žal, da v Devinu ni železniške postaje, da bi bilo mogoče tudi iz Gorice priti tjekaj hitro in po ceni. Vožnja s konji je predraga in predolga. ,Zat6 se je bilo oglasilo premalo udeležnikov, da bi došla tudi iz Gorice večja narodna družba. Vrhu tega smo imeli tu izlet v Št. Ferjan. Nepotrjen zakon. — Presv. cesar ni potrdil zakona o obdačenju pijač, kateri jo v zadnjem zasedanju sklenil mestni zastop tržaški. — Tudi šolski zakon ne bo potrjen. — Prav tako! Hujskarijo. — „Lega Nazionale" je ustanovila novo laško šolo v čisto hrvaški vasi Ždrenj pri Oprtlju v poreškem okraju. — Česa išče „Lega" tamkaj? Ali laških otrok? To je jasno, kam „Lega" meri s svojimi šolami! Okrajni šolski nadzorniki za Istro imenovani so: Nadučitelj Nik. Prodorno za italijanske šole v okraju Rovinj, Pazin in Pulj;: vodniški učitelj Franc O r b a n i c h za itali-lijanske šole v okraju Volosko in Koper, za italijanske šole v okraju Poreč kanonik Jan. P e s a n t e v Poreču ; vodja navtiške šole v Lussinu Evgen G e 1 c i c h za italijanske šole v lušinskem okraju; glavni učitelj Štefan Križnič v Kopru za slovanske in slovan-sko-italijanske šole v Pazinu, Pulju in Poreču, za slovanske šole v okraju koperskem glavni učitelj Josip Kožuh v Kopru, za slovanske šole v okraju Voloska nadučitelj Franc Uršič v Voloski, za slovanske šole v Lošinju vadniški učitelj Pavel S k o p i n i c v Kopru. V Kopru so se vršili na učiteljišču od 11. do 16. t. m. pismeni zrelostni izpiti. Od Slovencev naše dežele so se ga udeležili sledeči četrtoletniki: Gorkič Josip iz Gorice* Gruntar Karol iz Kobarida, Kaus Ferdinand iz Bolca, Kodrič Artur iz Ajdovščine, Kokole Franc iz Kobarida, K r i ž-m a,in Franc iz Dornberga, M uznik Franc iz Bolha, Perko Anton iz Gorice. — Ustni izpiti prično 2. julija. V Opatiji bo 27. t. m. občni zbor istrske „Družbe sv. Cirila in Metoda". Društvo „Narodni Dom44 je v soboto večer nadaljevalo svoj občni zbor (Glej poročilo v zadnji številki.) Društvo ima 91.530 gld. imetja. — Rodoljubni notar dr. Jernej Zupanc je daroval 1000 gld. Povodom otvoritve se bo vršila velika slavnost v korist „Narodnemu Domu". — O radodarnih doneskih smo dobili iz Ljubljane (ne od našega navadnega dopisnika) dopis, katerega pa ne priobčimo, ker ne maramo kake polemike v tako delikatnih zadevah. Toliko na znanje g. dopisniku. V Mariboru se je osnovalo „Delavsko bralno in pevsko društvo". Čas je že bil, da so se Slovenci zganili v tem mestu, ki stoji isto tako na slovenskih tleh, kakor Gorica. Pevsko društvo „Slavec44 v Ljubljani bo 7. in 8. julija slavilo svojo desetletnico. 7. julija zvečer bo slavnostni koncert v gledišču, 8. jul. po zahvalni sv. maši bo slavnostni obhod po mestu, potem slavnostno zborovanje in ljudska veselica. Pokroviteljica te slavnosti bo rodoljubna gospa Franja dr. Tavčarjeva. — Društvo si je povodom desetletnice omislilo prikladne čepice (kroj črnogorski z všito zlato liro) za svoje pevce, katerih je zdaj 70. — Slavnosti se korporativno udeleže sledeča društva : „Ljubljanski Sokol", „Sloboda" iz Zagreba, „Sloga" iz Siska, „Bralno društvo" iz Kranja, „Bralno društvo" iz Železnikov, „Pevske društvo Nabrežina" in zbor „Glasbene Matice". Več društev bo zastopanih le po deputacijah. To bo torej zopet sijajen, naroden praznik v naši „beli" Ljubljani. Dolenjske železnice razvijajo prav živahen oseben in tovoren promet. Izvaža se veliko živine in rjavega premoga. „Narodni dom44 v Celju je prišel zopet v razgovor v mestnem zastopu, ali zopet so izvolili komisijo, ki naj preiskuje, ali naj se zgradba te palače dovoli ali ne. Nemci hote celo reč le zavleči, drugega uspeha itak ne pričakujejo. „K44 in „h44. — Vlada je zapovedala, da v vseli šolskih knjigah se morate rabiti ti kratici za krono in vinar vseh jezikov. Oni kratici ste pa nemški in značite „krone n" in „heller". — Da bi vsi narodi morali rabiti nemški kratici, to bi ne bilo pra- vično, ker vsak narod ima pravico, da more rabiti svoje izraze in kratice. — Mestni zastop tržaški je v seji 17. t. m. protestoval proti tej vladini naredbi in zahteval, naj se uvedejo take kratice, ki se zlagajo z duhom jezika, to pa za laške kakor za slovenske šole v tržaškem področju. — Upamo, da se oglase tudi drugi zastopi, zlasti c. kr. okrajni šolski sveti. V Mariboru je umrl znamenit mož, unet Slovenec, vrl pisatelj, stolni dekan in prelat Fr. Kosar. Sijajen pogreb se je vršil 14. t. m. 'L Dunaja do Trsta po vodi. — Mi- nisterstvo je dovolilo ruskeniu dvornemu svetniku Uno van Beuningen, bivajočemu na Dunaju, da sme narediti načrte plovbenega kanala od Dunaja do Trsta mimo Bruka, Gradca in Ljubljane. V Zagrebu razkrijejo 8. septembra spominek slavnemu pesniku Preradoviču. Izdelal ga je sloveči kipar Ivan Rendič in stane 12.000 gld. f Štefan Buzolić. Dne 10. t. m. je na naglem umrl v Zadru sloveči hrvaški pesnik in pedagog duhovnik Štefan Buzolić v 04. letu. Blizu trideset let je bil rajni ravnatelj moške učiteljske pripravnice in h krati vodja ž njo zvezanega učiteljskega semenišča. Razven mnogih pedagogiških spisov se je proslavil z zbirko pesmij naslovljenih „Bog, rod i sviet“ 1. 1871., s prevodi laških pesnikov: Dante-a Allieri-a, Ariosta, Giustia, Leopardia, Manzo-nia, Tommasea in drugih, s prevodi iz francoščine (Lamartine), ruščine (Lermontov) in nemščine. Tudi v epičnih pesmih se je odlikoval. Bil je uzoren duhovnik in vnet, požrtvovalen rodoljub. Hrvatska je izgubila v njem jednega najboljših svojih sinov. Naj v miru počiva! Koroške novice. — Huda ura je napravila koncem minolega tedna na Zgornjem Koroškem, zlasti okrog Spitala, mnogo škode. — „Žitarec“, ki je bil svoje dni jako čislan celo na španjskem dvoru, dosedaj prav ugodno kaže ter obeča dobro letino. — „Siid-mark“ prav vztrajno in z mnogimi napori „rešuje" ubogo nemštvo. Z mnogo radostjo poročajo nemški naši listi, daje dala nekemu koroškemu kmetu posojila (!) 250 gld. in podarila (!) neki dekli 10 gld., da se je mogla povrniti na Koroško ! No, le tako naprej, po tem gotovo oče Mihelj še ni propal! Kukavičje jajce. — V „Reichsposti" od srede je nekdo podtaknil obširen dopis o razmerah na Slovenskem, ki je tako podel, da mu ne vemo para. Tam se zatrjuje, da na Slovenskem imamo liberalizem, ki je pro-tikatoliški in protidinastiški. — Taka obrekovanja in grde denuncijacije se širijo pod plaščem vere in — krščanske ljubezni. Glejte, gospoda, glejte, da vam kedaj ne bo hudo za kožo, da bo narod terjal od vas oster račun radi takega ostudnega bratomornega boja. Bojujte se odkritosrčno za sveto stvar, a taka sredstva naj vam bodo tuja, kajti v nebo kličejo za maščevanje. S takimi čini edino le dražite duhove, pospešujete razdor,* da o kakem zbližanju in po-mirjenju ne bo mogoče niti govoriti. Razgled po svetu. Xa Dunaju se je vršil v nedeljo delavski shod, kateri je vladni zastopnik razpustil, vsled Cesarje nastala velika zmešnjava. Neki delavec je napadel vladnega zastopnika in ga hotel pobiti. Redar ga je prijel, na kar so delavci redarja napadli in ga pretepli ; delavec je med tem ušel. Na Ogcrskcm ima nova vlada negotovo stališče, ker magnati hočejo ostati pri svojem prvem sklepu in tudi drugič odkloniti gredlogo o civilnem zakonu. Vsa pogajanja doslej so bila brez uspeha. V Pragi je čedalje hujši razpor zaradi javnih napisov. Magistrat je ukazal, da se morajo odstraniti vsi nemški napisi, in zagrozil je z globami tistim hišnim posestnikom, ki bi se temu ukazu ne pokorili. Namestništvo je pa to naredbo razveljavilo. Prcsv. cesar je sprejel v ponedeljek namestnika viteza Rinaldinija v avdijenci. V Bukovini vlada rada stopa Rusinom na prste. Zadnje dni je razpustila v Grnovcih društvo rusinskih vseučiliščnikov „Bukovina". Anarhisti. — Med delavci v nemških krajih na Češkem se močno širi anarhizem. Iz Liberc brzojavljajo, da so v neki gostilni našli vrečo z 29 kilogrami dinamita. Sašo v Carigradu. — Srbski kralj Aleksander, imenovan Sašo, odpotuje jutri v Carigrad. Govori se, da ima njegovo potovanje eminentno političen pomen. Skusil bode baje pri turškem sultanu izprositi za makedonske Srbe vse tiste dobrote in koncesije, katere je Stambulov izposloval za makedonske Bolgare. V odsotnosti kraljevi bo Milan na svojo lastno odgovornost „vladal" v Srbiji. Gorje državni blagajnici ! Italija. — Italijanski listi pišejo sedaj jedino o atentatu na Crispija in vsi zahtevajo, naj se odločno postopa zoper anarhiste in njihove novine. Crispiju je ta atentat nekako dobro došel. Njegova politična pozicija je bila že močno podkopana, položaj njegovega ministerstva je bil obupen, v parlamentu ni bil ž njim nihče zadovoljen, skratka, Crispi je bil zgubljen. Atentat ga je rešil iz tega kritičnega položaja, oživil je stare spomine in pozabljene simpatije in vse pkupe lahko upliva, da se zbornica naposled res uda in vzprejme finančne predloge. Ministerska kriza v Španski. — Parlament in vsa dežela nasprotuje z vso odločnostjo trgovinski pogodbi z Nemčijo, ker bi bila ta pogodba Španski samo v škodo. Vlada se pa zanjo poteguje in ministerski predsednik Sagasta je izjavil v poslanski zbornici, da odstopi vlada, če se ne vzprejme trgovinska pogodba. Verjetno pač ni, da bi se zbornica udala, prav lahko mogoče pa je, da naroči kraljica Sagasti, naj sestavi novo ministerstvo, v katerem slučaji bi se potem poslanska zbornica razpustila. Oproščene žrtve Stambulova, — Nova bolgarska vlada je pomilostila 15. po krivici obsojenih urednikov in je iz zapora izpustila 01 oseb, katere so bile dejane v zapor zaradi agitacij zoper Stambulova, a nikdar postavljene pred sodišče. Nekatere teh oseb so bile zaprte že po več let. To kaže, kako je ravnal Stambulov. In takega človeka je Avstrija na vso moč podpirala. RAZNOTEROSTI. Zopet nesreča v rudniku. — V premogovnikih grofa Ivana Larisch v Karvinu na Šlezkem so se po noči 14. t. m. na več mestih užgali plini. Nesreča je strašna, kajti 232 oseb je našlo v jamah žalostno smrt. Prcsv. cesar je podaril 5000 gld. za poškodovanse po toči na Dunaju in v okolici. Ruska gledališča. — V minuli gledališki sezoni se je igralo na Ruskem v 127 gledališčih. Opero je imelo 6 gledališč, opereto 24, v ostalih 97 pa se je gojila drama, komedija iu vaudeville. Stalne ravnatelje je imelo 44 gledališč, 83 družb pa je igralo na skupno delitev dohodkov. Osobja pri vseh gledališčih je bilo 6500. Povprečni dohodek za sezono znaša za jedno gledališče 25000 rubljev. Proti gospč Crispijevi. — Nemški listi poročajo, da so nekateri mladeniči insul-tirali v Neapolji soprogo ministerskega predsednika Crispija ter metali kamenje za njo. Mej redarji in napadalci se je vnel boj in se je streljalo z revolverjev. Policija ni mogla ničesar proti množici, ki je narasla na dve-tisoč glav. Dve kompaniji vojakov sta prišli redarjem na pomoč, ki so odvedli 14 osob v zapor. Tatvine na italijanskih železnicah niso nič novega. Kovčegi kaj radi obleže na kaki postaji in ko jih dobe potovale! zopet v roke, mnogokrat manjkajo dragocenosti, ne da bi se na kovčegu poznalo, da je bil odprt. Železniška uprava ne prevzema odgovornosti za take tatvine in svari celo sama, naj se dragocenosti ne devljejo v take kovčege, nego naj jih potniki imajo raje saboj v priročni prtljagi, katero vzemo v vozove. Tega ne ho pela nobena. — Spinelli, slavni italijanski skladatelj, je ponudil nekega dne založniku Pigne v Milanu pesem za sopran. Pigna, prebravši prve vrstice, mu reče: „Prijatelj, to ni zame, niti jedna dama, na svetu ne bode pela tega". S temi besedami je vrnil skladbo presenečenemu skladatelju. Pesem se je začela z besedami: „Ko sem še mlada, lepa bila...." Velikanske povodnji so nastale vsled neprestanega dežja v Galiciji, v Šleziji, na Moravskem in v severnem delu Ogerske. Mnogo vasij je v nevarnosti; škoda je ogromna. Kuga. — V Honkongu na Kitajskem Je nastla kuga, ki je v 5-0 dneh pobrala že okoli 2000 ljudij. Za obsojene Ruiuunc. Po vsem Romunskem se nabirajo doneski, da se izplačajo troški pravde o memorandumu. List „Indepen-dence Roumaine" v Bukureštu je dozdaj nabral nad 12 000 frankov. Nabrale se bodo torej ogromne vsote. Gospodarske novice. Iz Stare Moldave (južno Ogersko) : „Prepotujoč križema Ogersko, opazil sem v tem letu v štirih letih najlepše žito. Povsod mnogo slame in težko, dolgo klasje, katero je začelo zoreti, le žal, da je vreme v zadnjem času premokro in premrzlo. — Svilarstvo se je tudi silno razširilo in se leto za letom enakomerno razteza na vse strani. — Danes goje sviloprejke od Oršove na rumun-ski meji do Odenburga. — V letu 1882. je ogerska vlada razdelila po vsem Ogerskem 92 kilogramov svilodnega semena in v letu 1894. nič manj nego 12 4 8 kg. to bi bilo 49.920 unč po 25 gramov. Vlada je svilo-gojstvo monopolizovala. Letos se plačujejo mešički po 1 forint kilogram. Pomisliti pa je treba, da kmet dobi zastonj seme in listje. — Vsi uradniki so večinoma upokojeni častniki. — Ker je treba za vsa dela mnogo stanovanj, zato se gradijo vsako leto po važnejših krajih velikanska poslopja. — Pridelek prodaja se večinoma v inozemstvu. š. — Ravnanje z bodečim grozdjlčcm po trgatvi. — Ni bolj hvaležnega jagodnega sadja, nego je bodeče, grozdjice (agras), kajti redko je leto, da ni drevesce polno. Kolikor bolj pa oskrbuješ rastlino, tem lepši in okusnejši rodi sad, zlasti ako mu poleti dobro strežeš. Ob tem času mu odstrani vse poganjke iz korenin in prilivaj mu ob prehudi suši. Okoli drevesca naspi poleti drobnega gnoja, kateri varuje zemljo, da se premočno ne usuši, ter stori, da drevesce prihodnje leto zopet dobro rodi. Orehovega drevja ne obrezuj nikdar po zimi, dokler se je bati hudega mraza, ampak šele tedaj, kadar postaja toplejše, torej na spomlad. Obrežeš pa ga lahko tudi jeseni, n. pr. meseca septembra, a vsekakor toliko zgodaj, da se morejo rane še nekoliko zaceliti. Kako je ravnati z vimenom! — Vime in sesci naj se pred molžo očistijo, najprej suhi, potem pa z mokro cunjo in naposled zopet posuše. Če bi se vime pustilo mokro, začela bi pokati koža. Izvrstna prst za gnojne in gorke grede je tista, katere nabereš po travnikih in pašnikih po krtinah. Naberi jo pa jeseni, deni jo na kup ter jo večkrat premeči. Ako je zelo mastna, moraš jo seveda s peskom pomešati. Tudi cveticam v cvetličnik se kaj dobro prilega. Plesnivo vino. — Plesnivost vina je laže preprečiti nego odpraviti, kajti gledati je le na snažno in zdravo posodo, pa vino ne bo nikdar plesnivo. Če pa dobi vino nekoliko okusa po plesnobi, izgubi ga s časom, ako se precej pretoči v zdravo in nekoliko za-žveplano posodo. Zat6 se pa takemu vinu pomaga, če ga denemo na sveže tropine, da vnovič kipi. — Če je pa plesnivost že zelo močna, težko jo je popolnoma odpraviti iz vina, saj ostane še kisu in žganju, ki se naredita iz takega vina. Plesnobo izpravljajo iz vina tudi z mešanjem z olivnim oljem ali z zdrobljenim ogljem, kar pa oboje malo pomaga. Strniščna detelja. — Lepo strniščno deteljo jeseni ali pokosimo ali pa jo popa-šemo. Le puščati je ni treba, da bi nam čez zimo pod snegom segnila. Ali naj deteljo pokosimo ali popasemo, razvidimo iz deteljne rasti in iz kakovosti zemlje. Skoraj se bolj priporoča, da jo popasemo. Pri tem nam je seveda gledati na to, da ne pasemo po njej do zime, ker bi bilo deteljišče sicer preveč golo in bi mladi detelji utegnil škodovati mraz. Le na rahli zemlji kaže deteljo pokositi, ker bi je sicer pasoča se živina preveč izrovala. Koder strniščna detelja slabo uspeva, je prav, če jo jeseni pognojimo. („Rodoljub”). Po čem sc spoznajo stare gosi in race. — Stare gosi imajo drapave noge, močne peroti, debele, močne in neupogljive kljune, trda peresa in trdo kožo. Mlajše gosi imajo mehko kožo pod perutmi in na perutnih koncih. Po istih znamenjih se razločujejo tudi stare race od mladih, le to posebnost imajo mlade race, da imajo v primeri z velikostjo glave daljši kljun nego stare. („Kmetovalec”) Nekaj o drevji po travnikih. — Drevje, ki raste po travnikih, se mora vedno za.meter na okoli obdati z ograjo. Mladim drevesom, ki svojih vlaknatih korenin niso še pognala izven kolobarja, delo bo prav dobro, ako se ta kolobar prekoplje ter se iz njega odstrani trava in druge rastline, kajti potem bode vlažnost laže dohajala do njih. Pa tudi starejšemu, posebno pa sadnemu drevju tako okopavanje jako prija. Izvrši naj se pa v jeseni. V tem času se namreč z okopavanjem okoli dreves uniči premnogo mrčesov in ličink, ki bi radi tu prezimili. Iz tega namena je dobro okopavati tudi ona drevesa, ki rastejo na polju. Taki kolobarji imajo pa za drevesa na travnikih še neki drug važen pomen. Znano je, da se pri košnji drevesa prav pogosto poškodujejo s koso, in večkrat se je primerilo, da so prav lepa drevesca kar hipoma nehala rasti ter začela hirati, ne da bi bil znan kak poseben vzrok temu nedostatku. Ko pa so tako drevje pri tleh natančneje preiskali, zapazili so več po kosi prizadetih vodoravnih in poševnih zasek. Ker so pa take rane težko in večkrat tudi sploh neozdravne, ravnajo naj se naši čitatelji po zgoraj navedenem navodilu. Plesniv kruh in domače živali. — Navadno se plesniv kruh porablja za krmo domači perutnini. To je pa velika napaka, ki se mnogokrat prav hudo maščuje. Kruh je sicer našim domačim živalim prav dober živež, ako jim ga dajemo v zmernih deležih, plesniv kruh pa, v katerem so celo strupene snovi, je domačim živalim nevaren. Živali, katere so povžile tak kruh, začne večkrat klati ter se jim napno zadnji telesni deli in blato ne gre več redno od njih. Posledice tem nedostatkom je vnetje črev, prisad in slednjič tudi smrt. Posebno neugoden in škodljiv je plesniv kruh breji živini. Isto tako, kakor plesniv kruh, škodljive so živalim tudi oljčne tropine, ki provzročijo unetje želodca in črev. Skrbeti moramo torej za to, da ples-noba na kruhu ne bode škodljiva. To pa dosežemo, ako plesniv kruh skuhamo, predno ga damo živalim. Na ta način se namreč uničijo glivice, ki provzročujejo plesnobo, in potem ni več škodljiv. Krompirjerec kot krma. — Krom- pirjevca, posebno če je še v cvetji in nima še nezrelega sadu, ni nič kaj varno pokladati živini; kajti tak krompirjevec prav rad pro-vzroča bodenje (klanje, koliko) in smradljivo lijavico. Isto tako je zdravju nevaren umazan, na pol gnil ali vel krompirjevec. Krave, katere so se preobjedle zelenega krompirjevca, začno se večkrat močno tresti, poloti se jih večkrat tudi besnost, omrtvica in napetost. Prigodilo se je, da so od devetih goved, ki so jedla blaten krompirjevec, obolele 4 krave in 4 biki za omrvico, ena krava je pa celo crknila. Pott pravi, da se slabi učinek krompirjevca, ako se mu pri okisanji (v tem slučaji mora krompirjevec biti seveda popolnoma zdrav) primešajo še druge krmilne snovi, sicer zmanjša, da pa mora biti teh snovi najmanj tretjina vse zmesi. Sploh se mora pa tudi pri pokladanju take zmesi jako previdno postopati. Izdajatelj in urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška Tiskarna” A. Gabršček. I. Cej gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino. A nrl i'Ai' To kil tovarnar usnja v hupi, ima tj »J