DOMOVINA american in spirit foreign in language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 274 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 21ST, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Dekleta raznih narodov v Clevelandu, ki nastopajo tekom mednarodne razstave te dni v mestnem avditoriju. Druga od leve s trani je Josephine Fifolt, Slovenka. Impozantna svečanost blagoslovi]'enja nove cerkve Anglija, Francija in Nemci- ] ja ustvarjajo gospodarsko udruženje v Evropi Berlin, 19. novembra. V Nem-' čiji splošno ugodno sodijo o naj- v novejšem predlogu Anglije, da se rr namreč Anglija, Francija in n Nemčija zedinijo za gospodarsko d zvezo. Vse dežele si bodo poma- g gale tako pri gradnjah kot pri s! financiranju. Obenem bi te dr-:k žave financirala tudi vse druge v države, ki se obrnejo za pomoč ]V v namenu, da postane Evropa v s finančnem oziru neodvisna od o Amerike. Prvi projekt novega v udruženja bi bilo posojilo v svo- p ti 17 milijard frankov, kar bi se s uporabilo za elektrizacijo želez- s nic na Poljskem, Romunskem, v j Iraku in na Portugalskem; (To r je nekako $680,000,000.) Fran- i; cija in Anglija bi prispevali k r tej svoti po 40 odstotkov, Nemči- n j a pa 20 odstotkov. Konsorcij bi p bil popolnoma gospodarskega 1 značaja, toda podpiran od vseh C treh vlad. Udruženje bi obsto-jv jala iz treh skupin, in sicer: l.jn iz francosko-nemških ekspertov r v gospodarstvu. 2. Iz anglo-fran- s! coskih-angleških bankirjev, in 3. p iz angleško-francoskega sindi- j( kata, kateremu bi bilo poverjeno n vodstvo poslov. Evropa si misli p na enak način gospodarstvo,zo- d pet pomagati do prosperiteve. v —-O--j G Pohod na Washington d s Albany, 19. novembra. Gover- r .ncr Franklin D. Roosevelt je d*i- n nes sprejel tri zastopnike arrna-! c de brezposelnih, ki se priprav- ^ ljajo na pohod v Washington. Zastopniki so prigovarjali Roose-veltu, naj pregovori predsednika Hoovra, da prekliče svoj manifest governerjem naj slednji pre- * prečijo pohod na Washington. c Roosevelt se je pogovarjal z nji- 1 mi nad eno uro. Zahtevali so tu- 1 di, da nasvetuje postavodaji, da ' slednja dovoli $100,000,000 za s brezposelne v državi New York, ne dalje, da preskrbi dovolj tru- f kov za brezposelne, da se pelje-|1 jo v Washington in jim garanti- c i'a imuniteto pred policijo. Roose" velt je odgovoril: Vsak državljan ima popolnoma praviro iti, kamor hoče, in governer pričakuje, 1 da se bo policija človeško obna- I šala napram njim. Roosevelt je dejal, da kot governer ne more p zahtevati ali diktirati predsed- i niku kaj naj naredi. Kar se tiče j< $100,000,000 je Roosevelt dejal, 1 da ima država deficita 880,000,- s °00, in ne ve, kje bi denar dobil, i "Naložite davke na vsakogar, ki 1 ima $500.00," so odvrnili komu- i nisti. Roosevelt jim je rekel, da j davke naklada postavodaja, nei governer. -o- Farmarji grozijo V soboto se je zbralo v Clevelandu kakih 100 farmarjev iz okolile Clevelanda, ki so defini-tivno zagrozili, da če ne dobijo $1.15 za 100 funtov mleka mesto 90 centov, kar dobivajo sedaj, bodo zaštrajkali 1. decembra. Farmarji trdijo, da dočim oni dobivajo 90 centov za 100 funtov1 mleka, dobijo prodajalci $4.00 za isto količino. Ako se cena ne zviša do 1. decembra, bo štrajk. Charity bolnica V hudih finančnih stiskah se ^ nahaja Charity bolnica. Primanjkuje mnogo tisočakov za izplačilo uslužbencem. Govori se tudi, da bo bolnica morala prenehati s poslovanjem, ako se finančni položaj ne spremeni. Nad ponesrečencem se dnevno zastonj podeli pomoč v bolnici, kar 2naša dnevno $136.00 deficita. Tri evropske vlade so poslale mnogo razstavnega materijala v mesto Cleveland. — Tri evropske vlade so uradnim potom poslale mncgc zanimivega materiala na mednarodno razstavo, ki se sedaj vrši v Clevelandu. To so jugoslovanska, poljska in romunska vlada. Mnogo predmetov, katere je poslala jugoslovanska vlada je nad 300 let že starih. Med razstavnimi predmeti so si bsk?., hrvatska in slovenska obleka,, vinske steklenice, čebriči, vedra, ženske denarnice, zlate posode za sladkor, krasne blazine , s čipkami, oprema za oltarje, sploh najfinejša ročna dela, kar jih premore Jugoslavija, kjer so i ročna dela visoko cenjena in ena izmed najdražjih na svetu. Marian Mihaljevich bo imel uradno j nadzorstvo nad temi razstavnimi predmeti, kot zastopnik Jugoslav Tr?de and Tourist Information Office, ki ima svoj glavni stan j v New Yorku. Mr. Mihaljevich nam je tudi povedal, da bodo na razstavi starodavne jugoslovanske piščalke, kakor so jih rabili • pastirji na paši, da so klicali svo- 1 je črede. Enako zanimive pred- I mete kot jugoslovanska vlada je 1 poslala sem tudi romunska vlada, in kdorkoli si ogleda jugoslovanske umetnine, naj ne pozabi j j ogledati se tudi romunske, ki nu- z dijo mnogo zanimivega. Računa v se, da znaša skupna vrednost * razstavljenih predmetov nad en c milijon dolarjev. Razstava bo f cdprta vsak dan do 28. novem- s bra. i -o--1 California ima vino i t San Francisco, 19. novembra.:' i j Kakor hitro bo Volstead postava j r odpravljena, je California pri- ' pravljena, da založi z dobrim vi- S" nem žejne republikance. 10,000,- ^ 000 galon starega dobrega vina se nahaja v skladiščih Californi-je, dočim bo letos nadaljnih 10,- • 000,000 galon narejenih. To vi- : no pride takoj na trg, ko kongres ' odpove Volstead postavo. ! -o- čenče V angleških listih, razven v { Plain Dealerju, je zopet vse 1 polno bajk in basni o županu I • !»Millerju, o direktorju javne : varnosti Merricku, o policiji, i ■itd., itd. Časopisje prinaša naj dan najbolj trapaste čenče, katere vse skupaj niso vredne ene suhe fige. Direktor Merrick je namreč prestavil 28 višjih policijskih uradnikov, katerim je strogo naročil, da uničijo vse . gemblarje, zločince in zloglasne : hiše, toda ker ni omenil, da morajo preganjati tudi prostore, kjer se mogoče dobi kaka dobra kaplja, je pa ogenj v strehi. Kdo razume te angle-5 ške reporter je? Enkrat se tepejo za odpravo prohibicije, po-j tem pa drugi dan bije jo po , onem, ki skuša prohibicijo obla- 1 žiti. Čenče! Ukradeni denar j, Apelatna sodnija v Clevelandu je odredila, da mora j okrajna blagajna onih $477,000, J ki so bili ukradeni iz blagajne, razdeliti med mesta in vasi v i Cuyahoga okraju. Seveda denarja ni, ker je ukraden, toda e i sodnija je odredila, da se mora i-1 denar vseeno izplačati, kamor ; sliši. Ako se to zgodi, tedaj e okraj Cuyahoga ne bo imel no-5- benega denarja za svoje izdat-i- ke. Položaj, ki je že itak do-d volj zapleten, je s to odločit-i- vijo postal še bolj zmešan. In ir kdo je ukradel denar? Kdo je ubil Potter ja? Krasno jutro je bilo. Vreme ■ l je bilo kot naročeno za impo-zantno slavnost, ki se je vršila 11 včeraj v naselbini, ko se je bla- 1 goslovila najlepša slovenska 1 cerkev v Ameriki, nova cerkev v fare sv. ..Vi^a,... Naselbina- sama . si je ž naravo vred odela kar najbolj svečano obleko. Stotere | hiše po St. Clair Ave. in zla-\ sti po stranskih ulicah so bile i slavnostno okrašene s tisočerimi slovenskimi in ameriškimi 'zastavami. Sicer je bilo mrzlo i jutro, toda čisto in ažurno, ko se je narod zgrinjal skupaj od vseh strani velike naselbine. Kmalu po deveti uri se je slovesno dvignilo 24 društvenih zastav po Norwood Road proti Superior Ave., in nad tisoč dru-štvenikov in društvenic je korakalo za zastavami. Med njimi i smo videli mično uniformirana dekleta od St. Clair Grove društva, v belih krilih in rdečih [jopicah. Vsa čast tem dekletom in njih načelnici, Mrs. Albini Novak. Tudi narodne noše ni manjkalo. V sijajnih slovenskih narodnih nošah so nastopile: Josephine Grdina, Marjanca Kuhar jeva, Antonija Grdina in Josephine Sternad. Imele so v resnici sijajno narodno nošo, ki tako prija pogledu, saj je nekaj originalno, čisto narodnega! Tri godbe so igrale v paradi, godba Doslužencev, slovenska • ! godba Bled in mladeniška god-. ba šole sv. Vida. Dosluženci so . nastopili v svojih uniformah in . so se kot vselej imenitno po-) stavili. So med njimi že neka-. teri precej stari fantje, toda stopiti znajo še vedno in postavijo se izborno. Točno ob pol deseti uri je i j dospel škof elevelandski, Rt, , j Rev. Joseph Schrembs v sprem-, ■ stvu škofa iz Omahe, Nebraska, j Rt. Rev. Joseph Rummel. Med - špalirjem društvenikov in dru-a štvenic ter kakih 1,500 šolskih a otrok fare sv. Vida, ki so vsi r imeli ameriške zastavice, je vi-j soki cerkveni dostojanstvenik i- dospel pred novo cerkev, kjer > so se takoj začeli vršiti obredi )- blagoslovljenja cerkve. Tisoče > in tisoče ljudi je bilo zbranih n okoli veličastnega poslopja. Na-e rod se je tako vzorno obnašal, da navzoča policija ni imela no- [ benega dela. Bilo je 12 policistov na konjih, 10 na motornih kolesih in poleg tega močan pehotni oddelek policije. Številni fotografi so snemali slike navzočega naroda. Na razstavi Danes, v pondeljek, nastopi v slovenskem oddelku mednarodne razstave v mestnem avditoriju poznani Jackie Zore z njegovo harmoniko. Amerikancem na obisku razstave bo prav gotovo ugajali. Jackie Zore igra popoldne. Zvečer se pa vrši ples in petje kluba Zarja. Igral bo tudi priljubljeni Eddie Simms na harmonike, in Mrs. Marion Kuhar pa bo kazala umetne slovenske čipke, Mr. Terdan pa umetnost v lesorezu, ali po domače: ribniške suho robo. Prva privlačnost večera pa bo javna poroka slovenskega para, Miss Alice Koprivec in Mr. Frank Špehek. Poroka se vrši točno ob 10. uri zvečer. Rojaki so vabljeni na to razstavo. MISS ALICE KOPRIVEC ki se bo nocoj večer ob 10. uri poročila z Mr. Frank Špehkoni na mednarodni razstavi v mestnem avditoriju. i Po končanem obredu blagoslovitve, se je pričela velika; pontifikalna sv. maša, prva v i novi cerkvi. Maševal je Rt. Rev. Joseph Rummel, škof iz ^ Nebraske. Osem monsignorjev se je nahajalo v sanktuariju pp- ' leg domačega škofa in številne; ^ druge duhovščine. Petje na ko- ^ ru, pod vodstvom Mr. Srnovrš- * nika, je bilo izborno in sloves- * no. Vsa čast pevcem. Slavnost-^1 ni govor je imel odlični sloven- J ^ ski govornik, Rev. John Plev- ^ nik, župnik slovenske fare sv. j * Jožefa v Jolietu, 111., duhovni i vodja K. S. K. Jednote, dočim ir je imel Rt. Rev. Schrembs za- ^ ključni govor po končanih cer-kvenih opravilih. Po zaključku se je dala duhovščina z obema škofoma in z na- j I v rodom vred slikati pred cerkvijo. Navzoč je bil tudi župan Ray T. 1 Miller, šerif John M. Sulzmann;1 in mnogo drugih odličnih javnih^ uradnikov. Venec cvetlic je iz- k ročila škofu mlada Justine Ko- 1 rošec. Zvečer je mnogo sto oseb j" prisostvovalo slavnostnemu ban- j1 ketu. Bil je povsem krasen in j pomemben dan v naselbini. ' S -o-— Demokratski ples j V sredo, 23. novembra, na i predvečer Zahvalnega dne prire- i di Demokratski klub 23. varde v i Grdinovi dvorani veliko plesno ; veselico v proslavo zmage demo- ' kratov po širni Ameriki. K tej veselici so prav prijažno vabljeni vsi demokrati iz širnega Clevelanda in vse okolice. Najbftlj-še godbe so najete, in vstopnina k plesu je samo 25 centov, da se le pokrijejo stroški. Kdor je zadnjič glasoval za Roosevelta in demokrate sploh, in kdor je pravi demokrat, naj pride v sredo v Grdinovo dvorano. Odbor bo gledal, da boste vsi prijazno, domače in v zadovoljstvo postrežem. -o- V bolnico Nagloma je bil odpeljan v! Huron Rd. bolnico mladi Louis j Slapnik. Grdinova ambulanca ga j je odpeljala tja v nedeljo zjutraj, i Enako je Grdinova ambulanca | cdpeljala v Women's bolnico Mrs. Mike Krajačič, 1753 E. 32nd St. Vodja demokratov zatrjuje, da dobimo dobro pivo pred četrtim marcem Washington, 19. novembra. Kongresman Rriney iz Illinoisa, ! vodja demokratske večine v zbornici poslancev v kongresu, je izjavil, da pričakuje zagotovo, cja : bo kongres dovolil dobro pivo v svojem prvem zasedanju, in to še pred 4. marcem. Sicer bodo imeli v prihodnjem zasedanju kongresa ,ki se snide 5. decembra, večino'še suhi člani, toda ti so se-jd?„j tako sigurno prepričani, da je narod nezadovoljen s prohi-I bicijo, da ne bodo nasprotovali i zahtevi po pivu. 157 suhih kon-gresmanev je bilo poraženih pri zadnjih volitvah in vsi so prepri- j ičani, da bi bili izvoljeni, če se ne i bi boril za prohibicijo. Kongresman Rainey se je izjavil: "Kongres lahko spremeni postavo glede pive, in čimprej to naredi, bolje bo za vse. Republikanska kot J demokratska stranka sta obljubili delovati za odstranitev prohibicije. Kajti ako sedanje zasedanje kongresa ne odpravi Volstead postave, je governer Roose-; velt obvezan, potem ko postane i j predsednik, da skliče izredno za-! sedanje kongresa glede odprave prohibicije. -o- Naši novi naročniki i V preteklih dnevih so se slede-1 či naši ljudje naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": Anton Payl&yič, Charles Zorman, dr. B. j J. Gcldfarb, Frank šercelj, Antonija Rus, Matt Kutcher, John Rebolj, John Peča ver, Frank Pe-trunič, Mary Mafko, vsi v Clevelandu. Mr. Charles Gorup, New York, Anton Hauptman za Ju-'goslavijo, Ciril Stibilj za Woos-ter, Ohio, in Joseph Jaklich v Alliquippa, Pa. Vsem novim na- I ročnikom iskrena hvala! Pripo-; i rečamo se še ostalim našim rojakom ! -o- Nesporazum j V sobotni številki smo nazna-. nili, da bo otvorilo mednarodno i razstavo v Clevelandu slovensko II petje in godba potom radio po-(j staje WHK ob 5:45 popoldne. 1 Stotine naših ljudi je imelo aparate pripravljene, toda namesto (; slovenskega petja in godbe je j nekdo po špansko prepeval na radio. Dobili smo več klicev, za- I, kaj in kako to. Informirali smo se in povedali so nam, da je bil — nesporazum na postaji. Prosimo torej oproščenja, oni pa, ki delajo program, naj drugič i malo bolj pazijo, kadar infor- - mirajo javnost. Kadar "Ameri-i ška Domovina" kaj zapiše, se 3 pričakuje, da se tudi v resnici - tako zgodi, da se ohrani kredit j med narodom. Community fond Samo še danes in jutri traja - kampanja za Community fond, i pa vendar manjka še $1,458,870, e da bo nabrana polna svota $4,-e 250,000, ki je tako potrebna letos i za podporo sirotnih družin. 4,-e 000 delavcev Community fonda - bo danes napelo zadnje sile, da r dobi še potrebni poldrugi mili->, jon dolarjev. Voditelji kampa-i- nje so prepričani, da bo mogoče jutri večer praz.novati zmago. Za pijance Dr. Wilder Bankroft, profesor [kemije na Cornell univerzi, je v I pri zadnjem predavanju izjavil, is ,da je iznašel si'gurno sredstvo, s a jkatermi ozdravi pijance, da nc j. bodo več pili. Vsi sedanji poskušaj si so se baje izvrstno obnesli. Ir o baš sedaj prihaja s tem zdravi-lom, ko bo kmalu prohibicije konec. V Minnesoti so našli truplo dekleta, ki je bila ubita pred 20,000 leti Ann Arbor, Michigan, 19. novembra. Pred 20,000 leti, ko je taval po Asirji in Babiloniji ne-andertalski človek, se je nahajala v Minnesoti divja pokrajina, ki je bila obljudena z nekako mongolsko raso, kot kažejo ostanki 17 let starega dekleta, katere so našli v Ottertail okraju v Minnesoti. Najdba tega minnesot-skega dekleta je najbolj važna antropologična najdba, kar so .jih še kdaj odkrili v Ameriki, ne vadi zločina, pač pa radi najdbe same. Dekle je bilo namreč umorjeno pred 20,000 leti v Minnesoti in truplo vrženo v enega izmed jezerskih ledenikov. Dr. Jenks od univerze v Minnesoti, je pripovedoval, kako so delavci, ki so delali pot preko ozemlja. |kjer se je pred tisočletji nahajalo jezero, našli kosti dekleta, Poleg teh kosti je bilo bodalo, narejeno iz jelenovega rogovja, toda to je bilo dekletovo orožje, ne pa ono, s katerim je bila zabodena. Pri truplu so dobili tucli nekaj školjkinih okraskov, katere je dekle nosilo na glavi in okoli vratu. Da je bilo dekle ubito, kažejo sledovi v kosteh, ki so prevrtane, najbrž po pšici ali kopju. Dekle se je moralo voziti po jezeru. In vse to se je zgodilo pred 20,000 leti, ko je bila skoro ; vsa Amerika še pokrita z ledom. ---o- Naši novi državljani Pretekli petek se je vršilo na zvezni sodniji v Clevelandu za-jslišanje za ameriško državljanstvo, in med drugimi je bila po- ■ deljena ameriška državljanska ■ pravica tudi sledečim našim rojakom: Frank Russ, John Bra- • tovich, John Mrznik, Andrew ■ Kovach, John Koshel, John Jam-nik, Mary Dončevič, Mary De-želič, Jakob Jazbinski, Jennie Eržen, John Sekač, Frances Jev-; nikar ,Mike Birtič, skupaj 13 no- . jv.ih državljanov. Zadnjič izkaza-i nih 161, danes 13, skupaj 174 ) novih naših ameriških državlja-. j nov v letošnjem letu. Vsem sku-. paj iskrene čestitke! .1 -o-- » Smrtna kosa V soboto popoldne je preminul i v St. Johns bolnici Frar.k Jese--' »cvic star 67 let. Ranjki je bil ) doma od St. Jošta, odkoder je 1, pi išel v Ameriko pred 36. leti. - j Tu zapušča ženo Mary, hčerko , j Mary Gustinčič, in sine Franka, i i Pavla. Viktorja in Edvarda, v - stari domovini pa tri brate. Po- - greb se vrši iz hiše žalosti na i i 13209 Kirton Ave. v torek zju-i 'traj ob 8:30 pod vodstvom A. t; Grdina in Sinovi. Bodi ranjke- mu mirna ameriška zemlja! Maša zadušnica a i V sredo, 23. novembra ob osmih se bo brala sv. maša za-'• dušnica za pokojnega George - j Malovrha ob priliki prve oblet-s!nice njegove smrti, v cerkvi sv. -.Pavla, na 40. cesti. Prijatelji. a znanci in sorodniki so prošeni, a da se udeleže. - j Mr. Vehovec ponesrečil -1 Dobr o poznani rojak Mr. An-e^ton Vehovec, si je pri padcu v N. Y. Central delavnici zlomil j reko in dobil močan udarec na r levo stran života. Mr. Vehovec else nahaja na svojem domu in ga 1, prijatelji lahko obiščejo. s I Davki v letu 1933 te Za i^ihodnje leto bo davčna i- j mera najbrž $2.79, namesto $2,-n(815 ket je bilo pričakovati. Sol-i- ski odbor je sklenil nekoliko bolj > vprčevati, radičesar bodo davki nekoliko nižji. "AMERIŠKA DOMOVINA" (american home) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Amerilco in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. «*$B&*>83 No. 274, Mon., Nov. 21st, 19,32 Hudi boji čakajo demokrate Vsi oni, ki trdijo, da med demokratsko stranko in med republikansko ni nobene bistvene razlike, se motijo, ali pa ne poznajo zgodovine Zedinjenih držav, ali se pa sploh ne zanimajo za javno politiko, ali so pa tako zagrizeni v socialistično politiko, da nečejo nikomur drugemu kot sebi dati priznanja. Vsa zgodovina Zedinjenih držav, od leta 1870 naprej nam kaže, da se je kapitalizem dvigal in širil, monopoliziral in zasužnjeval kadarkoli je imela dežela republikansko vlado, se reče, režim republikanske stranke. Vse postave, narejene v prid industrij, velekapitala-in izkoriščanja pripro-stega naroda, so bile narejene izključno in absolutno pod vlado republikanske stranke. Ta stranka ima denar, ima "silo in moč, ima ves kapital, in je poleg tega v zvezi z mednarodnim kapitalom, tako da ima silo in oblast vsepovsod. Pribito dejstvo je, da pod republikanskim režimom postajajo bogatini bogatejši, delavci pa siromašnejši. Od časa do časa se ameriški narod otrese republikanskega režima in si izvoli ljudsko — demokratsko stranko, da mu vlada. To se je zgodilo, ko je bil Grover Cleveland izvoljen dvakrat v presledku, ko je bil demokrat Wilson dvakrat izvoljen, in danes, ko je governer Franklin Roose-.velt zopet doživel tako sijajno zmago nad republikanci. Republikanska stranka je stranka velekapitala, velein-dustrije, in predsednik Hoover je bil dostojen in sposoben zastopnik republikanske stranke. Vzgojen je bil tako, kot je vzgojena večina ameriškega naroda. Amerika je velika, prilika za vsakogar v Ameriki je velika, torej pojdi v boj. Močnejši zmaga. Rugged individualism, je rekel Hoover tekom predsedniške borbe takemu boju posameznika za srečo v življenju. Kdor je močnejši, pogazi slabejšega, in kdo se zmeni za onega, ki je bil povožen na cesti v borbi za obstanek? Republikanska vlada temu dosledno zbira oblast v enem prostoru, v' eni osebi, v eni skupini, in skuša — kot pravi despot — vladati centralistično, ali po domače povedano: republikanci imajo za princip vlado majhne, toda mogočne skupine državljanov. Priprost človek, ki ni nikdar študiral narodne politike, ki vidi samo v svojem bosu delodajalca, ne vidi pa svojih pravic, ki mu gredo po božjih in človeških postavah, enostavno največkrat voli onega, ki mu OBLJUBU-JE — kos kruha. In kadar gredo obljube republikanske stranke za kruhom— da ne govorimo po Hooverjevem vzorcu o piščanih — in kadar kruha ni, kljub vsemu strašilu Fordov, Morga-nov, Rockefellerjev in enakih republikancev, tedaj se misel naroda spreobrne, in — na vrsto pridejo demokrati. Demokrati so stranka srednjega stanu v Ameriki. Oni ne verujejo v visoki tarif, ki je bil še vedno nesreča za ameriški narod, ker visoki tarif povzroči maščevanje ostalih narodov sveta napram Ameriki, in posledica je — depresija. Demokrati ne verujejo, da bi moral biti en sam kralj, kot je bil Hoover, v Washingtonu, da bi morala biti v cen-iTiimu naše dežele zbrana vsa moč in oblast — demokrati zahtevajo, dase vsaka država vlada sama za sebe, kot je pač po volji večini prebivalcev dotične države. Kdor je študiral narodno politiko Amerikancev, kdor pozna naš demokratični slovenski narod, njegove šege, zahteve, navade, demokratični "it" našega naroda, ta bo znal, da naš slovenski narod, in z njim zaeno vsak drug slovanski narod, ne mara druzega kot 'demokratičnih principov za sebe. Za piko so si enaki naši Slovenci, naši Slovani in naši ameriški demokrati. Mi se radi prepiramo, radi debatiramo, neradi pripoznavamo gospodarja nad seboj, eden kot drugi misli o sebi, da zna toliko kot drugi, izmenjavamo ideje, debatiramo, se kregamo, napadamo in gremo v teh napadih do skrajnosti, dokler ne dobimo težkega udarca na glavo, pred-no se spametujemo, pridemo k zavesti. Taka je tudi ameriška demokratska stranka. Zdrava, ljudska, polna narodnih principov in napredka, toda zastopniki te stranke, njeni voditelji, so absolutno drugačni kot so zastopniki republikanske ali socijalistične stranke. Demokrati nimajo nobene discipline, ker se sleherni član stranke čuti enako zmožnega svojemu tovarišu v stranki. Republikanci poznajo disciplino, enako socijalisti, so poslušni, in kadar radi lakote disciplina odpove, pridejo demkorati na krmilo. Danes so na krmilu. Ali bodo znali obdržati se na njem? Ali bodo poznali slogo, napredek in delo za blagostanje vsega naroda, ali bodo izzvali vrvež med narodom? Težka naloga jih čaka, in če jo bodo znali rešiti, bodo rešitelji ameriškega naroda. Pazite na več člankov enake vsebine v "Ameriški Domovini." Stvar je resnega pomena in čas je, da začnejo ameriški Slovenci v političnem smislu resno misliti. Volitve in politični vetrovi so se pomirili za nekaj časa, a brezposelni in tudi ti, ki vsaj še malo delajo, se nezaupno povprašujejo : kdaj bodo kaj boljši časi. Tukaj v Akronu in sosednjem Barbertonu vlada huda brezposelnost. Kot znano, so tukaj največje tovarne kaučuka (robar-ce), ki izdelujejo vsemogoče izdelke. žalibog imajo vse nove stroje, ki so delavce izpodrinili na cesto. Da pa ne bomo samo tarnali in žalovali, je treba razvedrila, zato je klub št. 232 JSZ sklenil prirediti veselico in šalo igro "Stari grehi" v soboto 26. novembra v dvorani "Domovina" na 14. cesti v Barbertonu. Pri-četek je točno ob 7:30 zvečer. Vstopnina je samo 25 centov. Po igri je ples. Plesaželjnim bodo igrali dobro poznani godbeniki Frank Tomšič iz Kenmore, O. Vabimo vse od blizu in daleč k tej zanimivi' prireditvi. Za vsa suha grla in skrčene želodece bo najboljše pripravljeno. Torej 26. novembra vsi v Bar-|berton! Odbor. Cleveland (Collinwood), O.— Kdor si ogleda razrede Slovenske šole na Holmes Ave. v Clevelan-du, O., kjer poduČuje Mr. Marian Urbančič, si lahko misli, da je dovolj zanimanja zanjo, vsaj tako izgleda. Ako obiščeš vse tri razrede, vidiš zadostno število dečkov in deklic in vzame učitelju mnogo truda, ako hoče posvetiti vsaj nekoliko časa vsakemu posameznemu. Omenil sem, da na podlagi števila se lahko sodi, da vlada zanimanje. Zanimajo se otroci, ker se želijo naučiti jezika, katerega govorijo njih starši; zanimajo se za šolo tudi starši otrok, če je temu tako, potem je vredno truda vsem onim, kateri so prevzeli to nalogo, da nadaljujejo z delom, ki je dovolj koristno za vse in da vsak, kdor le more, pomaga bodisi na en ali drugi način. Ako je kateri izmed staršev, da pošilja svoje otroke,-y; šolo sa mo 'zato, da mu bo "iz poti" za onih par ur, bi bilo bolje, da jih obdrži doma, da ne bodo taki delali napotje v šoli onim, ki imajo resno voljo učiti se, da se bo do nekaj naučili, kar jim bo prav gotovo v korist. Ako je očetu ali materi neugodno imeti pai razgrajačev neposlušnih doma, kaj naj potem stori učitelj z desetimi ali več, ako nimajo najmanjše volje do učenja. Zato bodimo starši toliko zavedni, da bomo znali ceniti namen te šole. Ni zadostno, da skrbimo ,da otroci obiščejo šolo vsako soboto, pač pa da jim pomagamo doma kako pravilno izgovarjati besede, bodriti jih k učenju ob vsaki priliki in nikar se zp,na'šati, da je dovolj ono, kar se v šoli) nauči. V šoli se podajo otrokom le smernice, kako se izgovarja in piše, doma pa jih je treba navduševati, da vidijo tudi oni, da se tudi mi zanimamo za njih učenje. Ako ne bomo mi starši nikdar ničesar omenili o šoli otrokom, niti jim skušali pomagati popravljati besed ali stavkov ali celo z njimi govorili napol ameriško, napol slovensko, petem naj ne pričakujemo, da bo to, kar bodo v šoli dobili, imelo posebne uspehe. Odbor šole se bo potrudil, da pomaga k uresničenju, da bi ta Šola imela uspehe, radi katerih je bila ustanovljena in ako bomo tudi starši k temu sodelovali, lahko pričakujemo dobrega uspeha. Tem potom se vabi odbor Slovenske šole in odbor društva Slovenske 'šole, da se udeležijo vsi seje dne 21. novembra, to je w pondeljek zvečer ob sedmih točno, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za odbor: Ivan Kapelj. Kenmore, O.—V številki 268; števati k dolžnikom naročnine za Ameriške Domovine sem čital i priljubljeni list Ameriško Do-članek "Pogovor z naročniki.'imovino. To vse radi tfe nesrečne Nekako milo se mi je storilo pri j depresije, toda upam, da v krat-srcu, ker se moram tudi jaz pri- kem vsaj nekoliko poravnam. Vlada Jugoslavije Cleveland, O. — Naši separatisti iznose grdno neistino o vladi, kralju i narodu, ali nikjad riječi o dobrom delu. Svaki sa-mrtni čovjek ogreši, pak kad se Oglasi v "Ameriški Do movini" imajo vedno dober vspeh. Dnevna vprašanja Odgovori na vprašanja dal nekaj časa mir in pokoj v veliko veselje sebi in morda tudi nekaterim drugim. Toda jaz sem že tak, da vsakemu rad željo izpolnem (razun morda naši Jo-hanci, kadar so občinski stroški na dnevnem redu in je državni proračun za mleko, grocerijo in šolske potrebščine, ki pa sicer niso zame, na slabi podlagi), zato bom tudi to in ponovno ote-paval v potu mojega obraza svoj kruh. Da me ne boste po nepotrebnem izpraševali, naj že kar sam od sebe povem, da so nas cele -in zdrave pripeljali iz medvedjega lova v Pennsylvaniji. Te stvari ne bom tukaj razkladal na dolgo in široko, ker bo cela stvar videla "beli dan v kaki drugi koloni tega lista, da boste videli in znali, kaj se pravi trapati v dežju in snegu po pennsylvanskih gozdovih, ko nii popolnoma nič potreba. Da sem oziroma sme prišli brez medveda domov, nas tudi ni potreba posebej opravljati. Jaz sem že itak dovolj hudega prestal, ko me je poklicala na karpet naša bebika in me kar naravnost in brez ovinkov vprašala: "Daddy, ali si mi kupi! medveda ?" Ne vem, kje je dobila besedo "kupil," ko se vendar medvedje lahko tudi drugače dobe • (če je človek za to in prav rojen) in ne samo na mestni tržnici). Na vso sapo sem ji hitel dajati "candy," s katerim sem se založil pri neki gasolin-ski postaji to stran meje, da sem jo zmotili. Potem sem ji pa par dni tako vneto pripovedoval razne pravljice o Pavlihi, ki je z mačko na peči oral in druge take pripravne, da se je revca zmotila in pozabila na medveda. (O, Marička, če bi se naše drage ženice tako lahko zmotilo!) Glede pipe pri sodu je letos vse popravljeno, da ne bo take pomote kot je bila lansko leto, da bi luknjo s prstom tiščal. Kupil sem najprej pipo, potem sod in potem šele ohajčana, ki se že tretji teden krega in godrnja v kotu. Enkrat te dni se bom zaletel doli v klet, da se pogovoriva kako in kaj. Najprvo je bilo, ko sem prišel z lova, da sem vprašal, če je zmagal za prosekutorja moj prijatelj France. Bil sem vesel njegove zmage in upam, da mi bo sedaj plačal tisti petel, ki mi ga ni hotel, ko sem ga vjel. Ljudje pravijo, da je k njegovi izvolitvi največ pripomoglo moja kolona. če je to res, potem mi je tudi France dolžan en avtomobil. Tako imam sedaj za dobiti že dva. Ampak, kakor se mi zdi, se bom po nagi vozil, če bom čakal nanje. Zakaj vendar ljudje ne izpolnijo svojih obljub. Kuharjev Francelj mi je rekel, da se je za časa odsotnosti te kolone tolažil s Trinerjevim oglasom, ki so mu dali častni prostor na tem mestu. Kaj je s tem mislil, ne vem. Enkrat te dni me bo povabil naš Primož na kislo repo in pre-šičeve krače. Repa bo baje za-beljena s takimi ocvirki kot je moj klobuk velik, krače bodo pa tako kuhane, da bodo same lezle doli. Glede zalivanja ni rekel nič, ampak če misli, da ga bom seboj prinesel, se moti. Kakor razumem, jo bomo udarili po sta-rokrajsko, to je vsi iz ene skle,-de. To je jako koristno za tiste, ki so urnih rok z žlico. Jaz se takega kontesta nič ne bojim, ker sem doma dostikrat jedel z mla-tiči in kosci, pa nisem bil nikdar zadnji. Bolj žautova bo pa za tiste, ki so v mestu gori zrasli in ki so vajeni imeti po kakih sedem krožnikov vrh drugega, predno posrebljejo tisti dve žlički župce. No, se bo že videlo kako bo. A s Skupina žensk od nekega kluba napravi izlet k Niagarskim slapovom. Tam najamejo vodnika, da jim razkaže znamenitosti vodopada. Ko jih pripelje vodnik prav do vodopada, se obrne k ženskam in jim reče: "če bi bile tako clobre in bi za par minut prenehale govoriti, boste lahko slišale šumenje vodopada." DOPIS! ) sudi onda se gleda na fakat do-■ bro i zlo; zlonamerni elementi I ) se služe sa neistinom i mrž- - njom; kleveču, od najmanje sit-nice, prave vosika brda, a ono i što je najpravije i največe, to - pak sakrivaju i nište. Za vreme Austrije, u Hrvat- - skoj i Slavoniji je bilo nekih 50 - grofa i baruna, Njemaca i Ma-i d j ara, ko j i su posjedovali preko i 1,000,000 kvadratnih jutara najbolje zemlje. Od ovih je sam i nadvojvoda Friderik ijmao 118,-, 000 u Baranji, dok je jedna hr- I vatska familija imala poprečno ) 4 jutara. U Bosni i staro j Sr-. biji je bila samo ta razlika: na-' mesto grofova i baruna, bili su - spahije in begovi, kojima je naš . narod radio i robovao za petinu 3 ili osminu svog proizvoda. Sva 3 glavna industrija bila je u ruka-i ma tih gospodara i naš narod je . bio feudalni rob. c Jedina pokrajina sadanje Ju-i goslavije je bila narodna, dje > su seljaci bili pravi vlasnici zemlje, a to je predratna Srbija, sa - kojom je upravljao kralj Petar. U mojem i spiti Van ju prošle go-dine u starom kraju, nijestam _ mogao nači ni u jednoj statistici e ni jednog veleposednika u toj . pokrajini, osim broj trgovaca, ^ dok su u pre austrijskim kraje-e vima % svega bogatstva bilo u rukama tih feudalnih gospodara. i Ujedinjenjem južnih Slovena, o nastavila je vlada ideju predrat- ne Srbije u ostale krajeve Jugo-i- slavije, oduzimajuči velike pose-i- de i djeleči ih siromašnim jugo-i, slavenskim seljacima, i stim su o srušili feudalno ropstvo. Lozin- - kom Jugoslavija Jugoslovenima! 0 Da je to fakat, donosim ove podatke iz Jugoslav. Lloyd iz Zagreba, u kojem se kaže ovo: n Do sada je oduzeto tih poseda u površini 541,794 jutara zemlje, i razdeljeno ito: dobrovoljcima . 156,225, kolonistama 24,342, iz-^ beglicama iz Istre i Gorice i drugih krajeva 10,621. Dalje kaže: do danas je napravito 11,-i, 515 kuča, i smešteno 12,073 po-i- rcdice (familije). Ispitavajuči a ove stvari, došao sam u kuču jedli neg izbeglice iz Istre Slovenaca, -- koji mi je pripovedao o begstvu i- goli i bosi, sa familijom iz Itali->- je. U meni je samo srce lupalo v za osvetli. II Kako oblčni radnik i liberalac, r oslonjiv samo na fakat, vlada l> Jugoslavije je zaslužila moju največu simpatij u, i ni je mi žao i- žrtvovati ni sam život, za visoke ideale i pravicu čovječanstva. Za i- nas Jugoslovene jest jedini osno-t- nač naša zajedna Jugoslavija, koja treba našu slogu. Naše izdaj ice, koje su se oku-l" pile kod prognatih austro-ma-djarskih barona i grofa u Beču i Pešti, jaucu za "Hrvatskom" e a kako se to jasno vidi, hoče da r po vrate barone i grof ove, da nas 0 vječito povrate u feudalno rop-stvo. Nedamo se pod nikakvu e cijenu. Jugoslavija Jugoslovenima. N. K. Bobich, ? 1223 E. 173rd St. 'i -o-- t Bazar v Euclidu ii - ii Euclid, O. — Farani in fa-ranke sv. Kristine, mogoče vam o še ni znano, da so se skupna 0 društva zavzela, da priredijo, nekaj lepega za v pomoč fare. Pri a zadnjem sestanku je bilo dosti a ukrepanja, kaj bi se napravilo. Prišli smo do zaključka, da se ) priredi bazar in sicer 23. in 24. . novembra, na Zahvalni dan in ' večer prej. Na tem bazarju se nekaj bogatega obljubuje, da bo lahko vsakemu žal, ki bi se'ne udeležil.' Iz ' zanesljivih virov I" smo zvedeli, da bo dosti dvehno-51 gatih živali in tudi, če se ne mo-^ tim, s štirimi nogami ne bo maji j-h kalo. a Zatorej bi se vam svetovalo, da se nikar preveč ne pripravite za praznike, ker tukaj' se bo dobilo za* majhne denarje vseh potrebnih stvari. Zastopniki in zastopnice društev s.e prav mar- - ljivo pripravljajo, da bo prire- - ditev res lep uspeh. Zato vas 1 prav vljudno vabimo od blizu in - daleč in vsi boste prav dobro do-e šli. Publicijski odbor. Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Toniba za želodec in _odvajanje Če verjamete al' pa ne. ■ Vinska trgatev v domovini __r Nisem še imel prilike, da bi r pokazal vsem ljudem nove slike 1 iz domovine, pa sem že prejel ^ drugo pošiljko zelo lepih slik od c vinske trgatve iz vinskih goric ^ okrog Ljutomera na štajerskem. ' Na željo in naročilo, da hočemo i videti1 v Ameriki origonalno vin- 1 sko trgatev, mi je zastopnik g. 1 , Ivan Tršler iz Vrhnike v resnici š izbral vinograde in ljudstvo pri i delu v vinogradih tako mojster- ^ sko, da bodo ljudje res imeli ve- 2 , liko zabave, ko bodo gledali slike. 1 Ko se pripeljemo z vlakom 1 mimo Celja, si istega ogledamo. 1 Potem si ogledamo Ljutomer in 1 njega zanimivosti. Potem si 1 ogledamo iz daljave vinogradne < lege po hribovitih, kot nalašč ust- ] Varjenih legah vinskih goric. Za- i tem se pričenja delo vaških dru-j žin: posoda za trganje in odna- 1 I šanje grozdja iz vinograda v zi- 1 danice. ; Kako veselih obrazov so vsi, 1 1 ki so zaposleni s trganjem. Na i hrbtu nosijo brente in si s pali- j cami pomagajo, ko nosijo na v- 1 ' kreber s^idko grozdje. Vidimo i jih, kako se poživljajo z malico 1 in čašo mošta; v eni roki kos : kruha, v drugi čutaro. J , Vidimo tukaj stare in mlade. : Vse se živahno kreče. Vidimo 1 naložene vozove, ki vozijo težke . sode. Vidimo, kako nalagajo in i razlagajo sode in jih spuščajo t po vrveh v kleti, ali jih vale iz : : kleti na vozove. 1 še nobene slike niso bile popol-» nejše, kot so te slike z vinskih ; J goric. Vsak, ki je s teh krajev - doma, bo vesel videti te slike. - Kdor pa še ni nikoli videl vin- - ske trgatve, naj si ogleda te sli- - ke, ker je jako zanimivo. Clo- - vek se tako zamisli, da bi kar i roko pomolil za ko-zftrec ali - grozd, ker so slike tako jasne. , Društva, šole in klubi, prigla-1 site se za predstave s slikami. A. Grdina. j -o--- NEZVESTA ŽENA V ZABOJU 1 ' - 1 Prileten Pražan je ovdovel. 3 Star je že blizu 60 let, toda srce 3 ima še mlado in tako si je dal i pristriči brke in popraviti zobe, - pa je šel iskat nevesto. Iskati , mu je ni bilo treba dolgo, saj so časi taki, da se vsaka rada omoži. Dobil je mlado in brhko dekle, saj je bogat, ona pa siro-, mašna. In tako je postalo mla-> do dekle kar čez noč mamica si-j na, ki je dokaj starejši od nje. 3 Niso pa še minili medeni tedni, ko je bilo zaljubljenemu možu i namignjeno, naj nikar vsemu ne verjame. Mož je pa samo zamahnil z roko, češ, saj ni res. Kdo bi iskal drugod, česar ima dovolj. Pa so zaljubljenemu možu kmalu ponovno namignili, da na zakonskem vrtu ne vrtnari sam, temveč da ima nevarnega - mladega tekmeca. Možev sin in 1 trije njegovi prijatelji so se po-i stavili na prežo, da bi nepokli- - canega vrtnarja zasačili. Pra-i vijo, da ženska vedno pravočas-i 110 zavoha nevarnost, ki preti nji • in njeni ljubezni. Pravijo tudi, 3 da nobena ženska ne gre slepo v • past. To pa ni vedno res in tudi 1 v Pragi ni bilo. Mlada žena je 2 šla k svojemu ljubčku na dom J in ujela se je v spretno nastav- 3 ljeno past. Sin varanega moža je š svojimi prijatelji čakal pred - hišo, da se mačeha vrne od ljub- - čka. čakati so pa morali noč in - dan, na preži so se menjavali in trdovratno čakali. Ljudje v hi- , ši so se zabavali, zabavala se je 2 vsa ulica, samo mlada žena in - njen ljubček ne. Skozi okno sta - videla na hodniku škodoželjno 1 gospo iz hiše na nasprotni stra- - ni, ki je vodila zabavo na ulici. - "Da bi te strela udarila!" je roh- 3 nel zasačeni zapeljivec, zroč sko-1 zi okno na množico radovedne- - žev, ki so se kar za trebuhe držali od smeha, ko so izvedeli, koga i - - - - -—■—-—- - - -—- » Bajgali, da me ni prišel podrezat Kuharjev Francelj in da me niso nagnale ženske s cleve-landskega hriba in da ni onga-va Tončka zabavljala in da se ni celo Lauschetov Vilček obregnil vame, pa bi bil s to kolono še možaki straži j o in pričakujejo. Dva dni in dve noči je minilo, kletka z zaljubljencema je bila pa še vedno zaprta. Mlada žena je izkušala pobegniti skozi stranska vrata čez vrt in preplezati zid. Pa ni šlo.. Ljudje so odpirali okna in se ji tako škodoželjno rogali, da je morala zbežati nazaj k ljubčku. Tudi ponoči ni šlo. Ljudje so čakali s svetilj-kami v rokah. "Le čakajte, mr-cine grde, saj vas speljeva na led," je dejal slednjič v kozji rog ugnani zapeljivec. Pohitel je v klet in ko se je vrnil, jo je ubral iz hiše čez ulico, čez dobro uro je prispel pred zastraženo hišo tovorni avto, štirje krepki fantje so dvignili nosil-nico in krenili v hišo. človek bi mislil, da gredo po klavir. Kmalu so prinesli iz hiše velik zaboj, ga naložili na avto in se odpeljali. Na preži stoječi fantje so zazijali. Takoj so slutili, da nekaj ni v redu. Sin varanega moža jo je ubral za avtomobilom, kar so ga nesle pete. Dohitel je avto, skočil k šoferju in ga prisilil, da je ustavil. -Okrog avtomobila so se zbrali radovedneži. Prihitel je tudi stražnik. "Odprte zaboj, v njem je moja mati!" je kričal fant. Odprli so zaboj in res so našli v njem nezvesto ženo. Kaj se je zgodilo potem, se v javnosti še ne ve. -o- 1. V kateri državi se pridela in pridobi največ zlata? 2. Koliko velja galona gasolina k} v Angliji? 3. Katero je najvišje poslopje na svetu ? j 4. Katera cvetlica je državna ^ cvetlica v državi Ohio? ^ 5. Kdo je bil Lafayette? . 6. Kako se streže 'gostom pra- ^ vilno pri mizi? . 7. Kdo je bil devetnajsti pred- ( sednik Zedinjenih držav? 8. Kaj pomeni beseda "sa- , laam?" 9. Kadar korakate z dvema ( ženskama, ali naj bo moški v sredi med njima ali ob stra- _ • o 111! 10. Katera je najmanjša država r v Zedinjenih državah? . ___t 1. V Calif orni j i. 2. 23 centov in k temu je treba prišteti davek, ki znaša 14 centov od galone. 3. Empire State Building, ki se dviga 1,248 čevljev nad cesto, in ki ima skupaj 102 nadstropja. 4. Rdeči nageljček. 5. Francoz, poveljnik republikanske garde v Parizu ob času revolucije, in ki je pred tem dospel v Ameriko, da pomaga George Washingtonu v borbi proti angleškem kralju. 6. Posoda se odnaša z mize vedno z desne strani in prinaša se pa z leve strani gosta. 7. Rutherford Birchard Hayes. 8. "Salaam" je beseda s katero se mohamedanci pozdravljajo medsebojno, medsebojno. 9. Moški moraka korakati na zunanji strani ceste. 10. Rhode Island. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Paul Keller CVET NAŠE VASI EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. J. D. 1932 nov. 1932 JDfflEtUfflT HE s |]i lig 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23, 24 25 26 23—Demokratični klub 23. s varde priredi veliko plesno ve- n selico v proslavo zmage Roose-velta v Grdinovi dvorani. 23.—Društvo Pioneers HBZ, p Ples v avditoriju S. N. Doma. I 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabava v obeh dvo- ii ranah Slovenskega Doma na j holmes Ave. g 23.-24.—Dvodnevni bazar v spodnji šolsk idvorani na Bliss P . t. 24—Zarja, odsek S. S. K. št. 27, koncert in ples, v obeh dvo- k ranah S. N. Doma. I 24.—ženski odsek Slovenskega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo jj Kd. 24.—Slovenski Narodni Dom . v Maple Heights priredi veselico na 5087 Stanley Ave. 26.—Društvo Slovenski Dom, 2abava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 27.—Društvo ameriških ča- . rovnikov priredi predstavo za slovensko cerkev na Holmes g Ave. v Slovenskem Domu. Po- c Poldne za otroke, zvečer za od- I rasle. c 27.—Slovenska godba Bled, \ koncert v Slovenskem Delav- c skem Domu. i 27.—Ples za odraslo mladi- t no, prirejen po direktoriju Slo- s venskega Doma na Holmes t Ave. i 27.—Klub zapadnih slovan- s skih društev ima plesno veselico v Sachsenheim dvorani na s 7001 Denison Ave. h december < 3.—Slavnostna seja in zaba- j va ob priliki 20-letnice društva , ^as št. 8 SDZ v zgornji dvo- 1 r^ni Slovenskega Doma na i *olmes Ave . t 3.i_Društvo Modern Knights, s , Walloon dance, v Slovenskem i društvenem Domu, Recher Ave. i 4__Jugoslovanski napredni klub, zabava v obeh dvoranah S' N. Doma. 6—Slovenska šola Slovenskega Delavskega Doma priredi koncert v Domu. 10__Holy Name Juniors, Cai"d party v korist brezposelnim v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. U__Dramski zbor Abraše- predstava v avditoriju S. N. ^oma. 11.—Dramsko društvo Ve-|'°všek, igra v Slovenskem Deškem Domu. 11. —Victory Dance held by j^stern Star, No. 51 SDZ, in Slovenian Home on Holmes Ave. v U.—Društvo sv. Srca Marije 111 KSKJ, Barberton, O., Mredi igro "Turški križ." „ 17--Društvo Progressives, 8t- 641 SNPJ, ples v Slovencem društvenem domu na Re-CW Ave. , 25.—Društvo Orel,1, božična lgra v Knausovi^ dvorani. 25—gola Slovenskega Doma Priredi božičnico za svoje učen-^ v Slovenskem Domu na Iolmes Ave. 26—šolska igra v spodnjih Pr°storih fare sv. Kristine na Kliss Rd. 3l—Pevski zbor Jadran, za-,avni večer v Slovenskem Deškem Domu. 3L—A. G. Club, plesna ve-eH zrasel fazpn, John ima pa faza- ■ na in čaka kdaj mu bo zrasel rep. ■ Modri jagri, pravim. t Toda ni ostalo samo pri tem. Vanju se je po pomoti zaletela i neumna kuna, ki ni vedela boljšega in tako sedaj ta kuna pre-t mi-šljuje svojo žalostno usodo pri Stanleyu. Stanley pravi, da jo bo izučil igrati na harmoniko, ker so kune baje jako odprte glave, čestitamo obema fantoma, fazanu in kuni! Jim šepic je pa vzel na posodo Franceta Gradiška iz Loraina in sta jo ubrala nekam blizu državne meje. Tam je bilo toliko zajcev, je rekel Jim, da ni bilo kam stopit. Iz vsakega grma i jih je skočilo po pet. Pa še za temi je bilo treba zacepetati z no-! gami, ker se pošasti niti niso ! hotele umakniti jagroma, je rekel Jim. Jim je ustrelil štiri, je rekel, Gradišek osem. Enega je dobil za. spomin pisec teh vrstic, ki se darovalcu iskreno zahvaljuje. Kako so drugi, naši fantje streljali, kronika ne poroča in najbrže tudi ne bo. Mlakar in Mandel se pripravljata na lov na srnjake. Pravita, da bosta šla par dni prej, da gredoč še kake-' ga medveda počakata. Pa nič ; j kulk! 11 Ker se fantje slabo udeležuje-1 jo strelskih vaj, je rekel naš J predsednik Brus, da bo dal postaviti avtomatične puške v dvorano, da bodo same streljale v t tarčo. Podpora! če bi se še ohajčan sam pil, pa bi se klub ^ | lahko razpustil. Vaje so vsak . ; torek cd osmih zvečer do sedmih ^! zjutraj, kar ni taka reč in se za J te urce lahko vsak odtrga. Kdor ne more priti zvečer k vajam, j naj pa zjutraj malo prej ustane, j bo še vseeno prav prišel. Prihodnja strelska vaja z i marjašem se vrši jutri večer. Bodite na mestu vsi, ki ste obte-' ženi, ker imeli boste fajn zaba- o V°" 8. in 15. noveiftbra smo takole a , .... streljali: Dolenc S.......... — 90 Dolenc J......... 155 74 Satkovjč.......... —- 53 i. Zabukovec........ 165 68 a Marn ............ 145 68 i- Legan............ 158 48 !- Bruss............'— 52 o Sober............ 160 — Vesti iz domovine —Samomor Slovenke v Podsu-sedu. Z železniškega mostu v Podsusedu je skočila pred dnevi v Srvo natakarica Kristina žit-kova, doma iz okolice Postojne. V njeni ročni torbici so našli na ; njenega brata Karla naslovljeno pismo, ki mu v njem piše, da gre v smrt, ker se je naveličala živ-■ ljenja. Njen brat je na policiji . izjavil, da nima pojma, zakaj si je sestra končala življenje, i —Huda nesreča delavca na i Urški gori. Nedavno se je na Urški gori ponesrečil pri seka- - nju dreves 24 letni Rančnik iz - Kotelj. Mladenič je podiral bu- kve na strnem pobočju. Ko' je zasekal v eno podžganih dreves, mu je spodrsnilo na tleh, razmočenih od dežja, da je padel preko skal v prepad, globok 15 metrov, kjer je obležal z razbito glavo v mlaki krvi. 1 —2000 stanovanj praznih. Pa ne v Ljubljani ali Mariboru, am-Tiak v Novem Sadu. Kakor po-i ročajo iz Novega Sada, je tamkaj praznih nič manj kakor 2000 t stanovanj. Posebno hudo so pri-i zadeti lastniki starih hiš, ki ne . morejo svojih ne preveč udob-s nih stanovanj za nobeno ceno . oddati, pri tem pa morajo za i Knausovi dvorani. s 19.—Dramatično društvo 1 "Adrija" priredi igro v Sloven- i skem Domu na Holmes Ave. 1 26.—Lightning Bugs, ples v i zgornji dvorani Slovenskega i Doma na Holmes Ave. < 29.—Slovenska Ženska Zveza št. 10 priredi veselico v obeh i dvoranah Slovenskega Doma < na Holmes Ave. marc 5 4.-5.—Društvo Abraševič 1 priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. april 16.—Društvo Orel, igra v 1 Knausovi dvorani. 29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani. maj 13.—Društvo Orel, materin- ' ska proslava v Knausovi dvo- 1 rani. junij ; 11.—Ženski odsek Slovenske ( Zadružne Zveze, piknik. julij 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. svoje nerentabilne hiše plačeva- J ti visoke davke. Ker je na raz- -polago veliko modernih stano- j vanj v najmodernejših novih stavbah, padajo vedno bolj tudi najemnine v novih stavbah, tako da se te nikakor ne obrestujejo. • To je posledica prevelike stavb-ne delavnosti. So pač imeli tam doli dovolj denarja, da so lahko 1 sezidali toliko novih hiš, da je j sedaj kar 2000 stanovanj praz- ; nih. 1 —Drama iz prevratne dobe. i Iz Subotice poročajo: V Senti < so aretirali 53 letnega posestnika Karla Kadvanyja iz Tornjo- i ša. Osumili so ga, da je pred i 14 leti, v revolucijskih dnevih j oktobra 1918. v Senti tamkajš- ; njega bogatega posestnika Andreja Fabrika brez vsake podla- < ge denunciral ogrskemu nadpo- < ročniku dr. Evgenu Szimanyju, < nakar je bil Fabrik ustreljen. ] Ovadba pravi, da sta si bila Fabrik in Kadvany sovražna. Kad- ] vany zanikava vsako krivdo na ] usmrtitvi Fabrika. Zaslišane so i bile številne priče, ki pa niso povedale nič stvarnega in so iz- ; javile, da Kadvany ni zmožen i takega početja. Kadvanyja so zaenkrat obdržali v zaporu. —Krava imela sedem telet. To je pa res tako kakor z zajci. Kar sedem jih je bilo. Pa prav zares. šest je bilo telic in en jun-ček. Lahko mislite, da po centu niso mogli.imeti, pa dovolj je to, da so bili. Bili pa so pri Jelni-čevih v Dolu nad Suhorjem. Pa tudi to je res, da so bili, ker sedaj jih več ni. Ves ta zarod je namreč že poginil. —Smrt stare ženice pod vlakom. Pred dnevi se je zgodila na progi v bližini Murske Sobote nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev, že nad 77 let stara Ana Medičeva iz Murske Sobote se je s samokolnico napotila na polje po živinsko krmo. Pot jo je vedla preko železniškega prelaza. Baš takrat pa je pri-vozil popoldanski osebni vlak iz Beltincev. Medičeva prihajajočega vlada ni opazila in zaradi naglušnosti niti slišala. Strojevodja je začel dajati svarilna znamenja in vlak zaustavljati, toda bilo je prepozno, ženica je prišla na progo in odbijači stroja so jo vrgli z vso silo med tračnice, nato pa je jo stroj še vlekel kakih 18 korakov naprej dokler se ni ustavil, ženica je zaradi hudih poškodb izdihnila. —Nezgode in poškodbe. Ba-lič Peter iz Sušic je šel sekat drva v gozd. Pridružil.se mu je prijatelj iz Jutrovcev pri Suši-cah. Med podiranjem drevja sta se pa nekaj sprle. V jezi je zamahnil tovariš po Baliču s sekiro in ga zadel pod ramo na desni strani prsi, in ga smrtno- > nevarno poškodoval. Vidmar Franc iz Mačkovca pri Dvoru je s svojo ženo nakla-: dal gnoj v gnojni koš, da ga od-• pelje na njivo, žena ga je po ■ nesreči zadela z vilami v levo ro- ■ ko. Sicer ga je samo lahko ranila, rana pa se je prisadila. i Tratar Franc, hlapec iz Savinjskega pri št. Rupertu, je vascval. Napadel ga je Z. M. z nožem in ga sunil v desno be-dro nad kolenom in mu prizadejal težko poškodbo. Ker je bil nož bržčas rjast, oziroma zamazan, se je rana inficirala. l3remelj Albin, pos. iz Pustega Javorja ob Temenici, je sekal [drva v gozdu. Podrto drevo mu je padlo na levo nogo in mu zlomilo nogo pod kolenom. —Strela je udarila v obiralca orehov. Nedavno je nastala ne-e vihta okrog škocijana. Med hu-dim bliskom in grmenjem je za-i- čelo treskati. Kmet Vodopivec o v Zloganjski gori se je nahaja' r, na orehu in otepal sadove. Ne-v nadoma se je zabliskalo in takoj tudi treščilo v oreh, na kateren a je bil Vodopivec. Mož je zgu-i- bil ravnotežje, padel na tla ir )- obležal v nezavesti. Na klic že ij ne so prihiteli vaščani in Vodo 0 pivca hitro odnesli v hišo. Drg i- nili so ga z vsemi domačim le zdravili in spravili k zavesti. Bi > la je izredna sreča, da je osta io pri življenju. Oreh je doceli :a razbit. "Bomo pa tako napravili, da ' bo zate, ti častitljiva koza, ti," je vzkliknil Tone. "Ali si morda že župnik? Tepec si, pa niti če- 1 trtošolec nisi, pa se delaš tako : svetega, da se človeku kar želodec obrača." : Mina je pogledala Toneta s tistim pogledom, ki ni prenesel 1 nobenega ugovora in je s palcem namignila proti vratom. Tone ] je izginil. Otroka sta časih dobila kak denar, na primer za semanjski ! dni ali če je bilo žegnanje, če je dospel kak vrtiljak v vas in ob podobnih prilikah. Bernard, ki je leto in dan ministriral v cerkvi, je na teden prejemal nekaj plačila za to. Spočetka je deval ta denar v nabiralnik, potem pa je začel hraniti. Od denarja za žegnanje ali druge zabave ni potrošil niti pare. Tako si je sčasoma toliko prihranil, da si je mogel kupiti v mestu neko nabožno knjigo, katera ga je že dolgo vabila iz izložbenega okna s svojim) kričečim naslovom. Knjiga je bila mistične vsebine. Vsak dan jo je bral. Zdaj, ko sta bila sama s sestro, je vprašal Bernard : "Mina, ali ti kaj moliš za Lojzeta?" Dekle ni nič odgovorilo. "Jaz opravljam zdaj zanj de-vetdnevnico v čast sv. Antonu." "To je lepo," je odvrnila trpko Mina. "A če bi jaz to delala, ne bi nikomur povedala. Samo farizeji se hvalijo s svojimi dobrimi deli." Bledo obličje fanta je zalila rdečica. "To je res; ni prav, da sem ti povedal. Oprosti mi!" — Mina je imela rada Bernarda ko vse svojce. A ker je bila tako čvrsta in odkrita, se ni mogla poglobiti v nežno, življenju tujo pobožnost brata. Medtem ko je vneto gatila nogavico, so ji misli ko čolniček brzele sem in tja in tkale bratov prt življenja. "Bernard, rada bi kdaj brala tvoje tri knjige." Spet je Bernard zardel, ker je mislil, da Mina nič ne ve za knjige. Zmeraj je imel skrite, zadnje dni jih je - zateknil za tram v senčnici in le ; na skrivaj jih je bral. Njegovo > plaho srce se je balo, da bi dru- - gi smešilii te knjige in zaničeva-i li, kar je zanj sveto. "Nič kaj rad ti ne bi dal mo-. jih knjig, Mina." x "Saj jih že imam," je odvrnila. - "Veš, tram v senčnici ni varno skrivališče, ker ondi časih prah i pobrišem. Danes sem našla tvo- - je knjige." "Ali mi jih boš vrnila?" je j strahoma vprašal. -1 "Najprej jih bom prebrala." Tri dni kesneje je Mina naglo stopala po cesti. Nesla je maj- - hen zavojček. Pravkar je bila e pri župniku, mu pokazala one tri • knjige in ga vprašala, ali ve, da - jih je Bernard kupil, župnik si - je ogledal knjige. Dve je poznal po naslovih, a tretjo je prelistal - in prebral nekaj strani. Dal jih je nazaj, rekoč: a "Nikoli ne bi Bernardu dovo-d lil branja takih knjig. Nisem u nič vedel za. to." >- "Sem si mislila," je hvaležne odvrnila Mina. "Fanta bom žt a jaz v roke vzela in sežgala tc 3- knjige, ki so jih napisali sam: i- taki ljudje, kateri nimajo glav« 1- na pravem mestu!" ic "Storite to, le storite!" je de. hI jal župnik. "To je za Bernard* 2- ko strup." • >j m Mina je našla v sobi oba de x- čka. Bernard se je učil latinsk* in slovnice. Tone je pravkar ure e- zal v mizo svoj monogram T.B o- in je zdaj brez dela sedel, g- "Ven pojdi, Tone!" mu je re ni kla Mina. li- "Zakaj pa? Saj nisem nič na al redil!" la "Takoj pojdi ven!" To je bil tak ukaz, da mu n bilo moči oporekati. Fant je šel in se glasno hudoval, češ, še takrat ga ven meče, ko "ni prav nič naredil." Pa se je domislil, . da ne bi bilo dobro zanj, če bi Mina pogledala pod mizo in opa- j žila obe črki. In tudi to mu je šlo po glavi, da ima z Bernar- ' dom bržkone posebne namene. In ker se je zmeraj živahno zanimal za družinske zadeve, je previdno splezal skozi okno nazaj v sobo in tiho sedel za omaro. Mina je molče pristopila k mizi in razvozlala vrvico zavojčka. "Moje knjige!" je Bernard ' osuplo vzkliknil. "Da, tvoje knjige! Vstani in pojdi sem!" Bernard jo je slušal . . . "Zakaj si bral ta ničvredni šund?" je vprašala strogega obraza. Iz oči so švigale iskre. "Pobožne knjige so, Mi . . ." Lopnila ga je s knjigo krog ušes "Ti bom že posvetila s tvojimi knjigami! Zakaj si prinesel tako prenapeto bedarijo v hišo in v svojo glavo?" "Mina, saj so svetniške . . ." Knjiga mu je čofnila prav na usta. Fant je stal pred razburjeno Mino in bil bled ko zid. "Zakaj nisi gospodu župniku ničesar omenil o teh knjigah?" Pa se je vendarle nekaj zgeni-lo na bledem licu. "Spovedati se moram le tistega, kar je greh. To pa ni greh. To je spodbud . . ." V tretje ga je udarila. Da.to ni greh? Zločin — in ne samo greh! Ves boš zmešan, zmeden in nekoč te bom morala poslati, v norišnico. Tja privede človeka taka čvekarija! župnik je tvoj učitelj in vzgojitelj. Na noben način ne bi bil smel brez njegove vednosti brati takih knjig. Pazi, kaj napravim s tvojimi knjigami!" S svojimi močnimi rokami je razcefrala knjige. Fant jo je gledal ves prestrašen. "Mina," je kričal, "Mina, moje knjige! Pusti jih, Mina! Svete podobe so notri, čudežne podobe, molitve. — Pusti jih, Mina'!" (Dalje prihodnjič.) __f\_—— 1,000 prostorov v New Yorku ne bodo zaprli New York, 19. novembra. Pred tremi meseci je dobil urad zveznega pravdnika v New Yorku zahtevo, da se zapre nad en tisoč prostorov v tem mestu, v katerih se je kršila prohibicijska postava. Sedaj pa je prišlo iz Washingtona povelje, naj zvezni urad ne nastopi proti lastnikom dotičnih prostorov. Ostali bodo torej še nadalje odprti. Newyorška policija ne nadleguje več kršilcev prohibicije. -o- Tricentno kosilo v Kanadi za brezposelne Winnipeg, Manitoba, 19. novembra. Profseor Robert Brown, kateremu je poverjena naloga hraniti brezposelne v Manitobi, Kanada, pravi, da se lahko za tri cente napravi "tečno" kosilo za brezposelne. Profesor pravi, da se za tri cente da prirediti sledeče kosilo: pšenična moka, kos pšeničnega kruha, pšenični kotleti, zelenjava, pečeno jabolko in čaša kave. -o- * Senator Jones, voditelj ameriških suhačev v kongresu, je nevarno zbolel. ---o- župan na radio župan Miller bo odslej vsak četrtek govoril na radio od 5:00 do 5:15, da pojasnjuje mestne posle. Novi dokazi Glede poneverbe v davčnem uradu v Clevelandu, radi katere se je vršila dolgotrajna brezuspešna obravnava, se sedaj govori, da so prišla na dan novi dokazi. Davčni uradniki so imeli te dni dolga posvetovanja z državnim pravdnikom. Volivni izdatki Republikanska stranka je sporočila državnemu tajniku, da je potrošila $55,685 pri zadnjih volitvah v državi Ohio. Oproščen radi teže Zamorec* Barney Barry, 37 • let star, tehta 497 funtov. Aretiran je bil radi kršenja prohibicije. Ker ga pa niso mogli vtakniti v nobeno celico v zaporih, so ga oprostili. DNEVNE VESTI s Avstrijska armada ima " preveč novincev Dunaj, 19. novembra. Včeraj f je bil dan novačenja za avstrij- ^ sko armado. Stotine mladih mož se je oglasilo, ker so brez dela. Plača v armadi je sicer majhna, toda vojaki dobivajo trikrat na dan jesti in to vleče. Glasom mirovne pogodbe ima Avstrija en- j krat na leto novačenje za arma- z do, toda vsak regrut, ki je spre- J jet, se mora obvezati, da bo slu- S žil zaporedoma dvanajst let v -armadi. -o—-- Ford je moral zapreti to- ] varne na Irskem ■ Cork, Irska, 19. novembra. Avtomobilske tovarne Henry Forda J v Corku, Irska, so bile prisiljene j zapreti. V teh tovarnah so zlasti izdelovali traktorje, katere so j razpošiljali po vsej Evropi. To- , varna ni imela skoro nobenih naročil več, dočim je v letu 1930 promet bil na višku. : Farmer jTšo dobili mora-torij v Wisconsinu Madison, Wisconsin, 19. no-j vembra. Sodnik Clinton Chase ■ je v 9. sodnijskem okraju razpi-j sal moratorij za vse farme, s či-mur je začasno ustavil plačevanje na dolgove. Nobena farma v x dotičnem okraju ne more biti s v tem času nasilnim potom predana. -o- 3 Tudi Francija se pripravlja s svojim vinom Paris, 19. novembra. Ameriška trgovska zbornica v Franci- - ji je začela zbirati podatke glede importiranja francoskih vin v - Zedinjene države, kakor hitro je preklicana prohibicija. Tozadevno je bila imenovana posebna ii komisija. MALI UGLASI Stanovanje se da v najem, pet čednih sob in kopališče, gorka voda brezplačno. Rent je zelo nizek. Nahaja se na 1209 E. 176th St. Tel. KEn-more 0517-W., (Nov. 17. 19. 21.) Naprodaj je pohištvo za parlor in kabinet za telefon, vse v dobrem stanju. Jako poceni. Vprašajte na 6021 Superior Ave. (281) , BIRMA? Bctrce, suknjo in lepo obleko vam bo treba. Ne odlašajte do zadnjega. Pridite sedaj, da si izberete lepo, moderno obleko za samo $3.49. Suknje so tako pečeni, kot še nikdar poprej. Imamo lepo izbero in če bi jo vi tukaj ne izbrali, imamo izde-lovalnico samo par minut daleč cd tukaj. Pa gremo tje in si izberete tam. Pcmerijo vam jo tudi in napravijo kakršnokoli vi hočete. Izberite si blago in barve, pa vas ne stane nič več zato, če vam jo pomerijo. Tu imate priložnost si dobiti lepo suknjo po zelo nizki ceni. Posebno je to pripravno za velike, močne žene, ali pa za majhne in široke. Torej ta male in ta velike, pridite sedaj, ker vzame nekaj časa, da se umeri in naredi. Priporočam se birmankam, da bi prišle z materami in bo-tricami po obleke in suknje in ■ vse, kar se potrebuje za botre in birmanke. V zalogi imamo - vsakovrstno blago, ki se rabi - pri družini: plahte, kovtre in ; vsakovrstno spodnje perilo. Se , vam priporočam za obilen 3 obisk. ANTON ANŽLOVAR i 6202 St. Clair Ave. (nov. 21-22) yi^jtwji Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D, OGLEJTE SI MEDNARODNO RAZSTAVO V Public Hali POSEBNA SLOVENSKA RAZSTAVA: SLOVENSKO PETJE, PLESI, ŽIVILA IN DRUGO VEDNO ODPRTO Odrasli -10 centov Otroci 25 centov ODVETNIK Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnilce; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA Zveier: 15621 Waterloo Rd, Kenmore 1694 % Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI X ZOBOZDRAVNIK G411 St. Clair Ave. Nr v Slov. Nar. Domu (k soba št. 10 /V Tel. HEnderson 0919 Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četvcrovo-glatisn čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN »2600 MANDEL HARDWARE By STANLEY THE OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Office 15704 Waterloo Rd THOUGHTS RACING THROUGH / ~ > WAS 3 OTEYS > PASSING HER .5 BRAIN f HOUSE THIS ""A ^-> r MORN>M<^ AMt>J A HELPED THAT > ( C(?OOK load the; J STOVE INTO HISV ( CAR-~ANC> 4 S. B0I5NED BOTH "5! ^fflfe ft OF MY HANDS-/ OTEY^ SOME LOVM DOWN ) PERSON STOLE MY 12-POUNDX TURKEY- I DON T MIND LOSINQI ^-----THE TURKEY, ) igft Prestrašena se je sklonila Eli-' zabeta nadenj, pogladila mrzli v obkladek, ki mu je ovijal čelo " ter dejala: "Glej, Peterček, nikar ne govori! škodilo bi ti, [) veš!" Vzela je robec, ki je bil pri vzglavju ter obrisala krvave pene. In zopet, mu je gladila L1 "debelo glavico." Sedaj je ležal miren in tih, a izpod obkladka na čelu so se svetlikale njegove s modre oči, kakor • oči zdravega j6 človeka. "Ta pa ima zdravilno roko!" je menil zdravnik. "Take bolniške strežnice bi si želel še sam zase! Ta bi Peterčka gotovo iz-L! vlekla hitreje nego vsako zdra-vilo." ,r Elizabeta se je dvignila. "To-liko dobrega nama je že storil 1 . . ., noč in dan bi ostala pri lj njem — in rada!" > Tedaj se je zdravnik zasme-[a jal: "Uj, jagerček moj, sedaj pa bo gotovo konec sveta ... en hvaležen človek! Nu, da, de-)d kle! Si pa najeta kot strežni-_ ca! Le udari v roko! Boljše se j pijačice ne bi mogel predpisati k-1 bolniku!" ' )d j Elizabeta mu je že hotela po-io i dati roko — pa jo je zopet pobe- sila. V zadregi je pogledala mladega šumarja. "Prav imaš," je menila Marijana, "bo pač moral najprej šumar povedati, kaj on misli." "Oče, no, ja . . ." Tone se je moral odkašljati, "kako bo oče zadovoljen, ne vem . . . Peter bo pa tudi gotovo rabil kakega človeka . . . kar je ljudi v hiši, ima vsak svoj opravek . . . mislim, da mora oče biti pač vesel, če Elizabeta ostane. In meni, naravno ... bi bilo prav ljubo . . . za Petra seveda! In tako boš pač ostala, kajne, Elizabeta?" Elizabeta je pristala. Le mesto zdravniku, je padala roko mlademu šumarju. In tedaj so se vsi štirje spogledali, kajti bilo se je zgodilo nekaj čudnega: Peter Janez se je smehljal. Tisti, ki je utekel smrti za noževo širino — tisti se je smehljal, in tedaj se je tudi zdravnik moral zasme jati. "Nu, da! Le poglejte! Njegova življenjska luč že pričenja zopet plapolati." Po-trepljal je Petra po roki. "Prav imaš, ako ima človek tako strežnico, potem se že lahko smeje. Pač človeka z vrvjo pri veže na življenje, ako more ves dan gledati tak ljubek obrazček." Vzel je svojo usnjato torbo. "Sedaj pa me moraš lepo ubogati! Nič govoriti ... le sestrico gledati . . . drugega pa nič! Jutri že zopet pridem." Odprl je še okno, nato pa je šel in odpeljal s seboj Toneta. Medtem ko se je ■ iz hodnika še culo njiju govorje- • nje, je zamahnil Peter z roko. Elizabeta in mati ste vedeli, kaj • hoče. Sedli sti na rob postelje, l Tedaj je bil zadovoljen in se ni i več ganil. ; Po kratkem odmpru je de- ■ jala Marijana Elizabeti: "Tu 1 le poglej naokoli!" Pri tem j< 1 pokazala na igračke, ki so bik - razpostavljene vse povsod ol - stenah. "Samo njegovo čumna 5 to poglej, pa boš vedela, kak( i srce ima . . ." Glas ji je odpo vedal in solznih oči je gladila de - belo odejo, pod katero so ležali - njegove dolge noge. Služinčad se je bila vrnila od je rožnega venca, še par drugih d; se jim je bilo pridružilo, a sedaj iz so se pogovarjali o poteku občin- p: skega zborovanja, to pa tako pi glasno, da se je vsaka beseda vi čula v izbo. Prestrašeni sti se spogledali Marijana in Elizabe- . ta, ko ste izvedeli, da so jima bajto odpovedali. Biti zopet na o cesti — to sporočilo ju je tako n zadelo, da sti si mogli le s str- p mečimi pogledi povedati, kar ni hotelo iz grla. ti Peter Janez, čigar ušesa so d bila zakrita z obkladkom, je čul č le napol. Vendar pa je videl nju b bleda obraza, in tedaj je razumel vse. Skušal se je dvigniti, n poiskati Marijanino roko. "Ne n skrbite, mati . . . moja ponudba, o veste . . ." Nadaljn je besede je 1 ustavil tok krvi, ki mu je pri- j vrel iz ust. c Trepetajo in jokaje ga je Eli- r zabeta porinila zopet na blazine, i Obrisala mu je usta, medtem ko c je Marijana tožila: "Bodi tiho, r Peterček! Za Kriščevo voljo, ne c spregovori mi niti besedice več! s . Zdravnik je prepovedal! Radi 1 mene naj gre vse, kamor hoče j . . ; samo da nama ti še ostaneš! . Bajt je dovolj na svetu — ti pa, s [ ti si edin!" Zunaj je čula kle-j petanje iii smeh. Tedaj pa se 1 i je zbudila v njej jeza. "Prokle- 1 i ti ljudje! Napol ubili in zaklali ; so ga . . . sedaj mu pa še miru . ne dado!" Stopila je k oknu in ; je zaprla. Sedaj se je pomirila 5 in se sklonila nad bolnikom. "Bo-. di miren, Peterček! Tvoj ljubi Bog bo že vse zopet poravnal!" j Zcpet je sedla na rob postelje ter vzela njegovo roko v naročje, i Tisti trenutek je stopil v sobo Tone in nekako v zaoiregi je dejal: "Ti, Lizabetka, doktorju pa ( se menda že prav izredno dopa-' deš . . . ves čas mi ni govoril ^ drugega, nego samo o tebi." b Elizabeta ga je pogledala ve-likih oči. "Dopadem? Tjako? 0 In sedaj? ... Ko bi si mogla sleči kožo raz obraz, da bi z njo ustavila Petru kri — pri moji e duši, rada bi storila!" Toneta je triiliil sineh. Prepa-den je iskal besede. Tedaj pa se je začul iz veže nejevoljni očetov glas: "Tone! Poba! Kje pa si?" "Da, oče . . ." Tone je Od-hitel iz čumnate. Vrata, čijih ključavnica se ni dobro zapirala, pa so se za njim zopet odprla. Tako se je čulo celo sem šumar- [ jeve razdražene besede: "Nu, p i cla, sedaj pa imamo! Lase bi si i iztrgal, ker sem pristal tvoji - prošnji ter sem tega norca vzel j > pod streho! Sedaj imamo krva- t vo plačilo! V županovi hiši!" ,, ? "Ampak, oče, za božjo voljo if i "Na miru me pusti! ... In _ i obe ženski, seveda tudi te dve . ) mi že čepite v hiši! Tega ne tr- - pim, da veš!" i "Oče, pojdiva v izbo!" Tonetov glas je bil razburjen. "Se-3 daj ti moram vse povedati!" Za-1 čulo se je loput vrat, a nato je I x bilo v hiši vse tiho. V skrbeh je pogledala Marija-, na Petra. Temu pa je milosrč-e na omedlevica zaprla ušesa in ., oči ter mu s tem prihranila bol. e Trpko se smehljaje, se je Mari- - jana dvignila. "Tu imaš l Sedaj si slišala! . . . Najbolj pa- [- metno bo, da izginem, sicer bodo izlili svojo jezo še nadenj! Ti, o otrok, ti pa boš ostal! In osta-), neš toliko časa, dokler te ne bo-e do naravnost vrgli iz hiše. Za-! služil je, da njemu na ljubo kali ko malenkost" požreš! Ampak :e jesti mi prideš domov vsak dan! i! Tu v hiši . . . niti mrvice mi ne i, sprejmeš!" Elizabeta je zmajala z glavo, se Izgledalo je, kakor bi hotela ne-kaj reči, a niti beseda ni hotela priti preko usten. Marijana se je sklonila nad posteljo ter usmiljeno božala Petrova lica, na katerih so se udarci že spremenili v podplutine. "Bog s teboj, dobri moj fant!" (Dalje prihodnjič) Michael Casserman PLUMBING & HEATING 18700 Shawnee Ave. KEnmore 3877 od 19. do 27. novembra 11. de,), do 11. zvečer dnevno ZABAVA VSESKOZI JOSEPH J. OfilUN 401 Engineer* Bldjj. Mala 4128 Ugodno! Poceni! Nezaslišano! BRAZIS BROS. K0NKURZNA ZALOGA se sedaj prodaja po nezaslišanih cenah $4.75 $9.75 $12.75 $14.95 Okusno pripravljen PURAN Kluba slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu IM Narodnem trgovskem klubu na St. Clair Ave. "PURANOVE ZNAMKE" WANTED REWARD CS.3? JS£» SSH^S* ■IHSSSSE-: «