p/).
ra rlulba
LJjLbJAliA p.P-	v
TEDNIK
—i
SaC^ISTIČNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXII. ŠT. 45
PTUJ, 21.NOVEMBRA 1974
CENA 1,50 DIN
POSPEŠITI IZDELAVO IN REALIZACIJO
STABILIZACIJSKIH PROGRAMOV
Izvršni svet skupščine občine Ptuj
je na svoji 13. seji, kije bila v Ptuju,
14. novembra razpravljal o gospo-
darskih gibanjih v devetih mesecih
letošnjega leta in o izhodiščih za
izdelavo srednjeročnega plana druž-
benoekonmskega razvoja občine
Ptuj za obdobje 1976 - 1980;
nadalje o predlogih odloka o
določitvi matičnih območij in
krajevnih uradov v občini Ptuj ter o
odloku o pogrebnih svečanostih na
območju občine Ptuj. Zanimiva je
bila tudi razprava okrog .^adnje
motela v Podlehniku in o možnostih
gradnje novih proizvodnih obratov v
občini Ptuj. Izvršni svet je tudi
sprejel soglasje k , petdnevnerriu
delovnemu tednu na Poljedelski
živinorejski ŠoU Turnišče. Dopolnil
je odbor za analize in plan z novimi
člani, v odbor so bili vključeni še:
MaAin Berden, Franc Krajnc iz
TGA in Franjo Rebernak. Nadalje je
izvršni svet ustanovil posebno
delovno skupino, ki bo proučevala
in spremljala možnosti novih naložb
v občini Ptuj. V skupino so
imenovani: Jože Batolin, Martin
Berden, Jožica Carman, Franc
Krajnc iz TGA kot vodja skupine in
Franc Meško iz Kreditne banke -
Maribor - podružnica Ptuj. Izvršni
svet je tudi potrdil program osrednje
občinske proslave ob dnevu republi-
ke, ki bo v Ptuju, v sredo 27.
novembra 1974. Izvršni svet je
razpravljal in sklepal še o vrsti
drugih vprašanj.
OCENA DEVET MESECNIM
GOSPODARSKIM GIBANJEM
Po večurni poglobljeni in kritični
razpravi o gospodarskih gibanjih v
devetih mesecih letošnjega leta v
občini Ptuj, v kateri so sodelovali vsi
člani izvršnega sveta skupščine
občine Ptuj, izvršni svet ugotavlja,
da se stanje gospodarskih gibanj v
občini Ptuj po pregledu devetih
mesecev ni bistveno spremenilo,
glede na ugotovitve prvega polletja
1974. Fizični obseg proizvodnje
kaže ugoden trend v primerjavi s
planom za obdobje 1974, zaskrblju-
joče pa so ugotovitve o akumulaciji
v tem obdobju in o reproduktivni
sposobnosti gospodarstva, kar velja
posebej še, če obravnavamo gospo-
darstvo ob izločitvi kazalcev za
TGA. V skladu s temi ugotovitvami
izvršni svet ugotavlja nujnost
pospešiti izdelavo stabilizacijskih
programov v gospodarstvu in
pristopiti k takojšnji realizaciji istih.
Izvršni svet nadalje ugotavlja, da
je program rekonstrukcije proizvod-
nih obratov elektrolize v TGA
„ Borisa Kidriča" v Kidričevem še
vedno zaviran zaradi nerazčiščenih
odnosov elektrogospodarstva do
povečane oskrbe te proizvodnje,
zato izvršni svet vztraja in podpira
zahtevo TGA o zaogotvitvi električ-
ne energije za razširitev proizvodnje
aluminija. Izvršni svet je sprejel tudi
obvezo, da bo to svoje stališče
posredoval gospodarski zbornici in
drugim republiškim organom SR
Slovenije. Izvršni svet je nato sprejel
še sklep, da devetmesečno informa-
cijo o gospodarskih gibanjih predlo-
ži v razpravo vsem zborom
skupščine občine Ptuj.
IZHODIŠČA ZA SREDNJE-
ROČNI PLAN 1976-1980
KMALU V JAVNI RAZPRAVI
Zelo konkretna je bila tudi
razprava o izhodiščih za izdelavo
srednjeročnega plana družbeno-
ekonomskega razvoja občine Ptuj za
obdobje 1976-1980.-^ Izvršni svet
skupščine občine Ptuj je ocenil
osnutek navedenega dokumenta, da
je glede na nakazano usmeritev, cilje
in naloge, vsebinsko oblikovan tako,
da ga je možno dati v javno razpravo
z namenom, da se na osnovi javne
razprave izvrši dokončna izdelava
tega dokumenta. Osnutek gradiva
bo poslan v javno razpravo vsem
TOZD, OZD, SOZD, vsem krajev-
nim skupnostim, samoupravnim
interesnim skupnostim, vsem druž-
benopolitičnim organizacgam in
drupm ustreznim organom v občini
Ptuj. Javna razprava bo do 30.
decembra 1974. Vse pripombe in
predloge bo zbiral oddelek za
finance in planiranje skupščine
občine Ptuj. O predlogu izhodišč bo
razpravljala in sklepala skupščina
občine Ptuj na januarskem zaseda-
nju leta 1975.
Feliks Bagar
I. OBČINSKA REVIJA PEV-
SKIH ZBOROV
ZVEZA KULTURNO-PRO-
SVETNIH ORGANIZACIJ - Ob-
činski svet Ptuj prireja I. občinsko
revijo pevskih zborov, ki bo v
ponedeljek, 25. novembra ob 19.30
v Narodnem domu.
Nastopili bodo mešani in moški
pevski zbori iz kulturno-prosvetnih
društev: Gorišnica, Rogoznica, Dor-
nava, Videm, Cirkulane, Kidričevo
ter pevski zbor Društva upokojencev
in komorni pevski zbor iz Ptuja.
Vljudno vabljeni
vreme
do nedelje,
1. decembra 1974.
Prvi krajec bo v četrtek,
21. novembra ob 20.43.
Napoved: Sedanje južno
vreme bo ob kratkih pre-
kinitvah držalo do 25.
novembra. Katarina bo
prišla v poletni bluzi.
Andrej (30.) bo malo
zrosil zemljo. Snega v ni-
žinah ta mesec ne bo.
Snežni viharji bodo ok-
rog 28. novembra zajeli
višinski svet nad 1000 m
nadmorske višine.
Alojz Cestnik
v.__y
DANES ZAČENJA Z DELOM IX. KONGRES
ZSM JUGOSLAVIJE
Kongres bo trajal tri dni: od 21.
do vključno 23. novembra 1974. Na
kongresu bo sodelovalo zraven
delegatov iz vseh jugoslovanskih
republik tudi 94 delegatov iz
Slovenije: ptujsko mladino pa bo
zastopd Milan Cuček, predsednik
OK ZSMS Ptuj.
Zmotila sem ga sredi priprav na
kongres. Povedal mi je:
Pred menoj je težka naloga, saj
zastopam širok krog mladih ljudi
naše občine (1400) in upam, da
bom zaupanje opravičil. Aktivno se
bom vključil v delo kongresa in
tvorno deloval v svoji komisiji, tj.
komisiji za politični razvoj in statut.
Pred dnevi smo se sestali siovensld
delegati, ki bomo sodelovali na
kongresu in se dogovorili o enotnem
nastopu slovenske delegacije na
kongresu. V okviru mariborske
re^je smo si delo razdelili na
posamezna področja po komisijah
tako, da bomo zajeli vse komisije:
komisijo za družbeno aktivnost, za
družbeno-ekonomske odnose in vas,
za mednarodno dejavnost, za vzgojo
in izobraževanje in komisijo za
politični razvoj in statut.
Na plenarnem zasedanju bosta
imela razpravo dva slovenska
delegata in sicer: s področja
mednarodne dejavnosti in splošnega
ljudskega odpora.
Že IX. kon^es ZSMS v Moravcih
je potrdil idejno in politično
enotnost mladih Slovenije, zato sem
ga vprašala:
Kakšne zaključke 'bo prinesel
jugoslovanski kongres ZSM?
Brez dvoma bo potrdil enotnost
jugoslovanske mladine tako na
idejnem kot tudi političnem
področju. Kongres bo prinesel tudi
dokončno realizacijo celotne re-
organizacije ZSM in nalog, ki jih je
sprejel že naš slovenski kongres.
Ob koncu pa še kratek zapis
obiska predsednika RK ZSMS Ljube
Jasniča in predsednika komisije za
delovne akcije pri RK ZSMS Zlatka
Vogriča v Ptuju, S političnim
aktivom naše občine sta se
pogovarjala o realizaciji republiške
akcije Haloze 75 (graditev vodovoda
Majšperk). V republiki so ta predlog
akcije že sprejeli in bo pred^doma
stekla meseca maja ter trajala štiri
mesece. V njej bo sodelovalo od 800
do 2000 brigadirjev iz vse Slovenije
in iz bratskih občin.
Če bodo zagotovljena finančna
sredstva v občini, bo akcija graditve
vodovoda končana v eni fazi, sicer
pa bo delo potekalo etapno (t. j. v
primeru, Če sredstva v občini ne
bodo zagotovljena).
IS SO Ptuj pa mora do 15.
decembra 1975, poslati na predsed-
stvo RK ZSMS, načrt in finančno
konstrukcijo akcije.	M. Gajzer
2 stran
tednik. — Četrtek, 21. novembra 15)74
ORMOŽ
PROGRAMI DELA SAMOUPRAVNIH
INTERESNIH SKUPNOSTI ZA LET01975
Samo 14 dni nas še loči od
splošnih volitev delegacij za samo-
upravne interesne skupnosti, ki
bodo v skladu z določili ustave
dokončno uredile odnose na
področju svobodne menjave dela.
Ustanavljanje SIS po delegatskem
načelu pomeni korak naprej v
razvoju samoupravljanja in pomeni
odmiranje dosedanjih državnih orga-
nizmov, saj se za potrebe skupne
porabe dogovarjajo porabniki in
izvajalci neposredno. Prav zaradi
tega so SIS morale pripraviti skrbno
izdelane programe svoje dejavnosti v
prihodnjem letu, o katerih prav
sedaj teče tudi javna razprava. Mi
bomo skušali v najskromnejših
potezah podati programe SIS; kijih
bomo konstituirali prve dni decem-
bra, razen skupnosti za zdravstvo,
ker še nismo uspeli dobiti podatkov.
TEMELJNA IZOBRAŽEVAL-
NA SKUPNOST
Program TIS Ormož je
smotrno nadaljevanje programa
vzgoje in izobraževanja iz letošnjega
leta, kar opredeljujejo razen ustave
in zakonskih določil tudi mnogi
dokumenti ' kongresov ZK ter
stališča predsedstva CK ZKS.
Prihodnje leto je treba na področju
vzgoje in izobraževanja posvetiti
največ pozornosti nadaljnjemu raz-
voju samoupravnih odnosov, poglab-
ljanju idejnosti vzgojno izobraževal-
nega procesa, razvijanju ustvarjalne-
ga odnosa, truditi se za stalno
izobraževanje, usposabljanju za
splošno ljudsko obrambo itd.
Na ormoškem območju deluje 10
šol. Obiskuje jih 2534 učencev, uči
pa 107 učiteljev. Vse šole imajo
izdelane progrartie dela. Programi so
osnovani na učnem načrtu s
predpisanim predmetnikom. Sestav-
ni del programa so tudi vse dodatne
obveznosti šol, med katere sodi
dodatni in dopolnilni pouk, podalj-
šano bivanje, varstvo vozač ev,
različne interesne dejavnosti, stro-
kovno izpopolnjevanje, prehrana
učencev, male šole itd. Program
sanacg šol izpolnjujejo v Ormožu z
obveznim združevanjem sredstev
amortizacije šol, programi pa
zajemajo tudi delo, ki ne sodi v
redno dejavnost šol in zato ne
prejemajo denarnih nadomestU, to
so razne proslave, nastopi, akademi-
je itd.
Poseben status ima pri TIS Ormož
pred štirimi leti ustanovljena
posebna osnovna šola. Letos jo
obiskuje 94 učencev, razporejenih v
9 oddelkov. Prihodnje leto se bo
število oddelkov dvignilo na 10 ah
11. Največji problem te šole je
prostor. Že leto dni zbirajo v
Ormožu 1 odstotek od bruto
osebnega dohodka zaposlenih za
prepotrebno gradnjo novega šolske-
ga poslopja za potrebe te šole.
TIS bo tudi prihodnje leto skrbela
za redno dejavnost ormoške glasbe-
ne šole in za izobraževanje odraslih
ter nekaj drugih manjših dejavnosti.
Pri šolah ormoškega območja že
vrsto let deluje in bo tudi prihodnje
leto delovala mala šola. Bo celoletna
s 150-umim programom. Ta oblika
daje zlasti otrokom, ki niso
vključeni v organizirano varstvo, vse
potrebno za vstop v šolo.
Posebno poglavje je modernizacija
pouka. Sem namreč spada nabava
učil in vsega tistega, ter otrok in
učitelj potrebujeta pri pouku. Tudi
glede učbenikov bo treba storiti
korak naprej tako, da bodo šole
zbirale stare učbenike in jih posojale
socialno šibkejšim učencem. Na ta
način bi sčasoma lahko prešli na
sistem, ko bodo učbeniki za učence
brezplačni.
Prehrana v ormoških osnovnih
šolah že lep čas ni več problem.
Deluje na vseh šolah in skoraj ni
učenca, ki ne bi prejemal obroka v
šoli. To so le tisti, ki tega nočejo.
TIS daje pomoč tudi ZPM in
društvu za prizadete otroke. Močno
je tudi pomanjkanje učiteljev, zato
TIS stimulira študij na višjih šolah.
Posebna oblika skrbi za pridobivanje
novih kvalificiranih delovnih moči
je štipendiranje, ki je pri ormoškem
TIS-u močno razvito.
financiranje osnovnega progra-
ma vzgoje in izobraževanja bo
ormoška Temeljna izobraževalna
skupnost prihodnje leto potrebovala
22.884.289,00 dinarjev.
TEMELJNA SKUPNOST
OTROŠKEGA VARSTVA
Osnovni program zajema redno
delovanje otroških vrtcev. Ta čas
dela na ormoškem območju 10
otroških vrtcev, ki vključujejo 394
otrok ali 35 odstotkov vseh od 3. do
7. leta starosti. Cena otroškega
varstva bo po predvidevanjih
prihodnje leto 774,00 dinarjev
mesečno na posameznega otroka.
50 odstotkov te cene bo plačala
TIS, 10 odstotkov TSOV in 40
odstotkov starši. Za to redno
dejavnost rabi TSOV pri 394
otrokih 365.947,00 dinarjev.
Investicijski program dejavnosti
TSOV Ormož zajema v prihodnjem
letu gradnjo novega otroškega vrtca
v Središču ob Dravi ter dograditev
ormoškega, ki je postal premajhen.
Za rešitev prostorskih problemov
teh vrtcev se je TSOV Ormož
udeležila tudi internega natečaja za
dodelitev kreditov pri republiški
skupnosti otroškega varstva. Ta čas
sta že v končni fazi gradnji
otroškega vrtca v Miklavžu in Veliki
Nedelji. . Skupno bo za kritje anuitet
novogradenj	potrebnih
1.162.332,00 dinarjev. Potem so tu
še stroški strokovne službe ter
obvezna rezerva, tako da bodo
skupna sredstva, potrebna za kritje
programa TSOV v letu 1975 in ki
jih zagotovijo podpisniki samo-
upravnega sporazuma znašala
2.134.412,00 dinarjev.
Razen tega republiška skupnost
otroškega varstva zagotavlja otroški
dodatek kmečkim otrokom. V
ormoški občini je take pomoči
deležnih 366 kmečkih otrok.
Prejemajo po 95,00 dinarjev meseč-
no. Tako bo TSOV skupaj s tem
denarjem prihodnje leto potrebovala
za uresničitev celotnega programa
2.551.652,00 dinarjev.
TEMELJNA SKUPNOST
SOCULNEGA SKRBSTVA
Tudi področje socialnega skrbstva
bo s prihodnjim letom prešlo na nov
način organiziranja in financiranja.
Delo skrbstvenega organa bo na ta
način približano delavcem V TOZD.
Socialno skrbstvo obsega dejavno-
sti in ukrepe, s katerimi se
zagotavlja pomoč v razvoju ogrože-
nim posameznikom, družinam in
skupinam delovnih ljudi in občanov,
pomoč občanom, ki so nezmožni za
delo in nimajo za preživljanje
potrebnih sredstev, varstvo mlado-
letnikov, za katere ne skrbijo starši
in drugih oseb, ki niso zmož|ie
skrbeti za se ali za svoje pravice in
koristi ter druge ukrepe, s katerimi
se občanom zagotavlja usposabljanje
za življenje in delo ter preprečuje
nastajanje .motenj v njihovem
življenju.
la. vse tiste ostarele in druge
osebe, ki nimajo svojcev, ki bi jih
bili dolžni po zakonu, oporoki ali
drugem pravnem naslovu preživljati,
skrbi socialna služba. Družbena
denarna pomoč takim osebam je
lansko leto v poprečju znašala
225,00 dinarjev, letos pa 340,00
dinarjev. Prejemalo jo je skupaj 105
oseb. Povišanje pomoči je bilo ^lede
višanje življenjskih stroškov vec kot
nujno.
Posebna oblika varstva ostarelih je
rejništvo v tuji družini. Kljub
visokim rejninam je sedaj še težko
najti družino, ki bi bila pripravljena
starčka sprejeti v oskrbo. Kljub
temu ima ta oblika perspektivo, saj
starček tako ostane v znanem
okolju in ^udeh. Rejnine so od
lanskega na letošnje leto porasle od
275,00 na 360,00 dinarjev. V
rejništvu je 13 oseb.
V domski oskrbi je 27 ostarelih
občanov občine Ormož. Razvija se
tudi sosedska pomoč, delo z
družinami alkoholikov, in skitini-
štvo.
Svojstven način dela ima skrbstve-
ni organ z mladoletniki, ki so storili
kazniva dejanja. Tem sodišče izreka
vzgojne ukrepe. Naloga skrbstvenega
organa je med drugim tudi pomagati
mladoletniku, ga voditi, mu nuditi
pomoč pri iskanju zaposlitve in mu
vsestransko pomagati, da postane
enakovreden član družbe. Pri
zavodskih ukrepih pa skrbstveni
organ plačuje oskrbo.
Nadaljnja naloga skrbstvenega
organa je sodelovanje pri razvršča-
nju otrok v šole (kategorizacija),
rejništvo, letovanje otrok ter
številne' druge naloge. Razen tega
rabi skrbstveni organ nekaj sredstev
za investicije za dom ostarelih v
Lukavcih ter nekatere druge zadeve.
Skupno bo za delo skrbstvenega
organa treba prihodnje leto zbrati
2.855.000,00 dinarjev.
TEMELJNA KULTURNA
SKUPNOST
Ta skupnost mora omogočati in
pospeševati tiste vrste kulturne
dejavnosti, ki približujejo kulturne
vrednote čim večjemu krogu
delovnih ljudi. Prihodnje leto si
bodo kulturni delavci v Ormožu
prizadevali, da se bo ustvarjahiost
amaterjev in poklicnih ustvarjalcev
povezovala v pravilnem razmerju.
Izboljšanje možnosti za kulturno in
umetniško ustvarjanje bo tudi v
postopnem urejanju dvoran in
izboljšavi opreme. Ostala dejavnost
TKS Ormož pa je v večini povezana
z delom posameznih zavodov in
organizacg, ki jih TKS združuje in
financira. Tu je Zavod za spome-
niško varstvo Maribor, Pokrajinski
muzej Ptuj, Zgodovinski arhi\' Ptuj
in Ptujski tednik Ptuj kot medob-
činski zavodi, znotraj občine pa
delujejo Matična knjižnica Ormož,
občinski svet ZKPO, Lokalna
radijska postaja, pevski zbor in
godba Ormož ter TKS neposredno.
Vsak izmed teh zavodov in
organizacij ima svoj program dela, ki
je sočasno program TKS.
Skupaj bo TKS Ormož za redno
in izredno dejavnost ter administra-
cijo in obvezno rezervo potrebovala
prihodnje leto 1.453.670,00 dinar-
jev.
jr
Skupščina
IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
OBCINE PTUJ
VABIJO NA
OSREDNJO OBČSNSKO PROSLAVO
DNEVA REPUBLIKE
KI BO V SREDO, 27. NOVEMBRA 1974, OB 19.30
V TITOVEM DOMU — MESTNI KINO PTUJ.
Program izvajajo:
—	Komorni moški zbor Ptuj
—	Mladinski pevski zbor osnovne šole, »Toneta Zni-
dariča« Ptuj
—	dijaki srednjih šol in vojaki JLA Ptuj
—	Godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBCANOM ČESTI-
TAMO OB DNEVU REPUBLIKE TER JIM ŽELIMO
PRIJETNO PRAZNOVANJE!.
VABLJENI I
TEDNIK — četrtek, 21. novembra 1974
stran 3
OB 50 LETNICI FRANCA FIDERŠKA
Življenjska pot Franca FIDERŠE-
KA, dolgoletnega tehničnega sekre-
tarja komiteja OK ZKS Ptuj, se je
jričela 4. novembra 1924 leta v
'^adolah v Halozah.
Frančeka pozna mnogo ljudi,
poznamo ga kot izredno marljivega,
vestnega in sposobnega delavca na
komiteju in kot družbenopolitične-
ga delavca v občini Ptuj, vse do
marca 1945 leta dalje, ko je v
Nadolah prevzel prvo dolžnost v
odboru OF. Takrat se je pričela
njegova pot nenehno aktivnega,
požrtvovalnega in ustvarjalnega
političnega delavca. Leta 1947 ga že
srečamo med člani SKOJ-a, leta
1948 pa je bil sprejet v vrste članov
KPJ. Iz leta v leto je prevzemal
odgovorne naloge, ^dasti v organiza-
ciji KPS oziroma ZKS, kjer je bil že
leta 1951 član okrajnega komiteja
KPS Ptuj, sedaj pa je že več let eden
izmed najaktivnejših sekretarjev
terenske organizacije ZKS v Ptuju.
Bil je tudi odbornik okrajnega
ljudskega odbora Ptuj. Pomembno
mesto in vlogo ima tudi v sindikatih,
kjer je kot sindikalni delavec zelo
cenjen. Sedaj je podpredsednik
občinskega odbora sindikata delav-
cev v upravi, pravosodju, javno
varnosti in družbeno političnih
dejavnosti Ptuj ter njegov delegat v
republiškem odboru istega sindikata
Slovenije. Pomembno in odgovorno
delo opravlja tudi na področju
obveščanja javnosti, za kar žrtvuje
svoj dracoeni čas za oddih, da v
lokalnih in republiških informa-
tivnih sredstvih seznanja javnost s
problemi, delom, uspehi in prizade-
vanji delovnih ljudi občine Ptuj.
Značilnost njegovega značaja je
skronost, poštenost, tovarištvo in
delavnost. Delo ga je oblikovalo in
kalilo njegovo osebnost ter lik
tovariša in komunista. Vsakdo, ki
pride k njemu, je dobrodošel in ga
sprejme s toplo tovariško besedo,
nasmejan in vedno voljan človeku
svetovati in poma^ti. Po značaju,
vrlinah in dejanjih je resnični tovariš
in prav zato je takšen kot ga
poznamo, zato radi prihajamo k
njemu i se veselimo dela z njim. Ves
je predan delu in ne pozna
42-umega delovnega tednika, ker
njegov del ovni dan traja pozno v
noč. V javnosti je cenjen kot eden
najmarljivejših delavcev. V sebi ima
Veliko delovne energije, znanja,
volje, t vztrajnosti in izdržljivosti,
delo, ki ga opravi je z veseljem
pogledati, kar pa napiše pa z
Veseljem prebrati. Prizadeva si z
veHko odgovornostjo in dosled-
njostjo, da bi čim bolje opravil
delovne dolžnosti in naloge družbe-
nopoolitičnega delavca.
Ža požtrvovalno delo na delov-
nem mestu in za aktivnost na vseh
področjih družbenopolitičnega de-
lovanja je bil leta 1961 odlikovan z
medaljo dela.
Ob njegovi 50-letnid mu želio vsi,
da bi tudi njegova nadaljnja
življenjska pot bila tako ustvagalna
v dobrobit delovnih ljudi in
občanov.
Čestitamo mu k njegovemu
jubileju. Želimo mu trdnega zdravja
in tovariškega sodelovanja tudi v
bodoče.
FeUks BAGAR
P. S. Uredništvo Tednika se
pridružuje čestitkam tovarišu Fran-
cu Fideršku v imenu vseh bralcev
Tednika kot svojemu zvestemu
poročevalcu na političnem področ-
ju ter mu iskreno želijo predvsem
mnogo zdravja.
GP »DRAVA« IN GP »GRADNJE«
V NOVEM LETU ŽE SKUPAJ
SKUPNA SEJA DELAVSKIH SVETOV OBEH PODJETIJ - TRI
TEMEUNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN
SKUPNE SLUŽBE - REFERENDUM ZA ZDRUŽITEV BO 16.
DECEMBRA LETOS
Povezava obeh podjetij, ki se v
Ptuju ukvarjata z gradbeništvom, je
te dni prešla v zaključno fazo
dogovarjanja, javne razprave in
priprav na referendumu. Gradbeno
podjetje „Gradnje" je bilo prejšnji
teden v torek gostitelj skupnega
razgovora članov delavskih svetov
obeh ptujskih gradbenih podjetij.
Do sestanka je prišlo na pobudo
gradbenega podjetja „Drava". Pove-
dati je treba, da sta temu razgovoru
obe podjetji posvetili izredno
pozornost, saj sta oba delavska
sveta, kljub temu, da so morali člani
priti tudi iz oddaljenih delovišč, bila
skoraj 100 odstotno sklepčna.
Beseda je tekla o opravljenem delu
za povezavo obeh podjetij ter
tekočih nalogali za uspešen potek
združitve.
SKUPNI SMOTRI
Poseben elaborat, ki ga je na
osnovi sklepa delavskih svetov obeh
jodjetij izdelala skupna komisija in
ci je v podrobnosti opredelil položaj
obeh organizacij združenega dela ter
njune skupne smotre, so člani obeh
delavskih svetov podrobneje analizi-
rali že pred torkovo skupno sejo.
Komisija je sumirala vse podatke,
perspektivni razvoj in nadaljne
možnosti povezovanja. Problema-
tika obeh organizacij združenega
dela, ki se v Ptuju ukvarjata z
gradbeništvom, je povsem identična
- vsi začnemo in končamo v blatu,
je poudaril predsednik omenjene
komisije. Zato morajo skupne
kapacitete obeh podjetij biti takšne,
da bo delo čim prej opravljeno in da
bo za delitev in nadaljno repro-
dukcijo ostajalo čim več sredstev.
Več dela, hitreje in bolje pa se da
narediti samo z sodobno opremo, ki
bi jo ločeno, vsaka gradbena
delovna organizacija posebej, silno
težko nabavljala zaradi visoldh cen.
Četudi bi si ena izmed podjetij
lahko privoščila tak drag nakup, pa
se takoj pojavlja vprašanje izkorišče-
nosti ter v zvezi s tem rentabilnosti
take naložbe. V skupnem podjetju
bi bUa izkoriščenost strojev in
drugih naprav precej večja in zato
ekonomičnejša.
Po 30 letih dela in „spravljanja
skupaj" ptujsko gradbeništvo raz-
polaga z 1,5 stare milijarde osnovnih
sredstev. Obe podjetji sta ta čas
dosegli določeno strokovno raven,
ki so jo investitorji spoznali in
priznali. Skratka, razvoj je bil
takšen, da dobiti delo ni več noben
problem. Iz tega pa izhaja redna
zaposlitev in reden dohodek zapo-
slenih. Dela je torej dovolj in razne
oblike zavlačevanja posameznih
aranžmajev so že davno preživele.
Na pohodu je tudi močna
solidarnostna gradnja, tako da sta s
tem ali onim delom oba delovna
kolektiva okupirana že za vse
prihodnje leto. Razlogov za more-
bitno nasprotovanje združitvi obeh
podjetij torej v tem ni, temveč gre
za prav nasprotno: združevanje sil,
tako ljudskih kot strojnih, da bo
uresničen osnovni smoter: delati
hitro, kvalitetno in poceni. Samo
tako bo ptujsko gradbeno dejavnost
lahko postala močnejša in konku-
renčnejša na trgu gradbenih storitev.
DILEME KUUB
ISKRENEMU NAMENU
Člani obeh delavskih svetov so ob
analizi skupnih interesov obeh
gradbenih podjetij iznašali tudi
nekatere dileme, ki so se nanašale
predvsem na pomanjkljivosti njiho-
vega dela in razpoloženje med
delavci. Gotovo je dejstvo, da
delavce zanima, kako se integracija
pripravlja, vendar o tem izredno
malo vedo. Cas teče, je pribil
nekdo, javnost v naših kolektivih pa
še ne ve, o čem se pogovarjamo.
Prav tu je razlog za govorjenje, češ,
eni so delili dobiček, drugi ne, eni
so večji drugi manjši. Jasno je, da
vse to delovnega čteveka zanima, da
o tem razpravlja s sodelavci in tudi
sklepa. Ob tem pa seveda pozablja,
da vsi v združenem delu dobivamo
skozi vse leto akontacije in da se
dejanski osebni dohodek formira ob
bilancah, ko pregledamo, kako smo
gospodarili. Ce imamo v nekert?
podjetju osebne dohodke ali
akontacije postavljene na splošno
vige kot v drugem, potem bo ob
približno enakem poslovnem uspehu
ostalo za delitev dobička (ki to v
bistvu ni!) manj kot v tistem
podje^u, ki je skozi leto izplačevalo
nižje akontacije in zato „delilo
dobiček". V tem je vsa skrivnost
dobičkarstva. Ob pripravah na to
integracijo bo treba prema^ti tudi
zakoreninjeno nasprotovanje obeh
podjetij. Polnih 25 let sta si podjetji
jemali kruh - včasih tudi do
poslovno nelogičnih trenutkov.
Člani obeh delavskih svetov so prav
zato sklenili izpolniti iskren namen
povezati delovni organizaciji v eno
ter enkrat za vselej prenehati z
takim ,4gračkanjem". Ptujsko grad-
beno operativo je treba združiti v
korist vseh zaposlenih delavcev v tej
stroki in seveda v korist vse
družbene skupnosti. Opustiti bo
treba naslove posameznih podjetij
ter nadaljevati delo komisije,
nadaljevati tako, da bo integracija
uspešna.
TRI TOZD
Nova oblika ptujskega gradbe-
ništva, ki bo seveda obravnavana v
javni razpravi in zato seveda ni
dokončna, bi po predlogu vsebovala
tri temeljne organizacije združenega
dela, ki bodo povezane s skupnimi
službami, sicer pa samostojne.
Vsaka bo imela svoj delavski svet,
žiro račun itd. Predvidena je TOZD
za novogradnje, TOZD za adaptacije
(zajemala bi naj tudi gradnjo
zasebnih hiš in vso obrtno
dejavnost) ter TOZD separacija (z
beton ar no).
Prva in največja naloga članov
obeh delavskih svetov je temeljito
informirati oba delovna kolektiva o
namenu in pomenu integracije ter
(Nadaljevanje na 6. strani)
4 stran
tednik. — Četrtek, 21. novembra 15)74
PRAGERSKO-VZORNA KRAJEVNA SKUPNOST
Ce na območju občine Slov.
Bistrica spregovorijo b dejavnostih
krajevne skupnosti, v kateri so v
preteklem obdobju storili za
urejenost svojega okolja in zagotav-
ljanja boljšega življenjskega standar-
da največ, omenjajo krajevno
skupnost Pragersko, čeprav ob njej
ne moremo zapostavljati tudi drugih
u^ešnih v občini.
Krajevna skupnost Pragersko ob-
sega skupno štiri naselja, to so
Pragersko, Gaj, Lesko vec in Stari
log. Čeprav po številu prebivalcev
niso med prvimi, saj šteje ta KS
okoli 2000 prebivalcev pa se gotovo
ponašajo s tem, da imajo v svojih
sredinah ljudi, katerim nobeno delo
ni pretežko in noben korak storjen v
prazno, da ob tem ne bi pomislili.
kaj bodo novega in boljšega storili
za svoje okolje in predvsem tudi za
svoje prihodnje generacije. Prager-
sko je naselje dekvcev in manjšega
števila kmetovalcev, ki živgo v
prijetnem sožitju, pomoč pa jim ni
neznana beseda. Naselje z nekaj
hišami se je razvilo pred okoli 130
leti pod imenom, ki ga nosi še
danes, Pragersko, kot železniško
križišče. V začetku se je komaj
opazno širilo, pravi razmah pa je
doživelo po drugi svetovni vojni.
Kadar na Pragerskem govorijo o
posebno hitrem razvoju, največkrat
omenjajo obdobje zadnjih desetih
let, ko so se prebivalci te KS pričeli
zavedati, da bodo lahko največ
dosegli samo z lastnimi prizadevanji
^a tudi vlaganji in ne malokrat
žrtvami Predvsem je bila to velika
delavnost, katere rezultat je danes
veliko zadovoljstvo vsakega posa-
meznika nad doseženim.
Med pomembnejše dogodke v
smeri hitrejšega razvoja krajevne
skupnosti beležko asfaltiranje prvih
metrov cestišča pred petimi leti.
Takoj po tem so pričeli z zbiranjem
finančnih in dtugih sredstev za
asfaltiranje novih cestnih odsekov.
Hitra rast števila prebivalstva kakor
tudi stanovanjskih hiš je narekovala
sprejemanje novih nalog, med
katerimi so bile nadaljnje urejanje
cest, gradnja otroškega vrtca,
obnova že davno premajhnega
krajevnega vodovodnega omrežja in
še bi lahko naštevali naloge in
zamisli, od katerih so mnc^e že
izvršene, druge pa še čakajo na
uresničitev.
Med najpomembnejšimi dosežki, s
katerimi se prebivalci KS Pragersko
z gotovostjo lahko „postavijo", je
gradnja novega vodovoda, s katerim
je 97 odstotkov hiš v Pragerskem in
okolici dobilo prepotrebno pitno
vodo. V ta namen so krajani
izkopali nad 30 km jarkov za cevi.
Pri tem pa se niso ustavili. Razen
prostovoljnega dela so prispevali
tudi po 2 do 3 tisoč dinarjev za
nabavo potrebnega materiala. Se ena
pomembna pridobitev je postala
neločljivi del kraja Pragersko. Pred
dobrim letom so predali svojemu
namenu nov otroški vrtec, ob njem
pa so uredili cestišče in potrebni
teren za igro otrok. Tudi ta
pridobitev je bila rezultat odločitve
in tudi konkretnega sodelovanja
krajanov, ki so sami zgradili temelje
in uredili okolje, s tem pa prihranili
230.000 dinarjev. Ob tem je
potrebno prišteti tudi prihranek
gospodinj in drugih mater, ki so
morale prej ostajati doma ali za
varstvo otrok odštevati precejšnje
vsote denarja.
Tudi v kraju Leskovec niso držali
križem rok, saj so skozi naselje
asfaltirali cesto, sedaj pa si
prizadevajo še za ureditev Doma
kulture in razmišljajo o gradnji
oddelka otroškega vrtca. Želje po
urejenosti krajev so prisotne tudi v
Gaju in Starem logu, prav tako pa si
žeUjo tudi v Pragerskem obnoviti
svoj dom kulture ali pa zgraditi
novega.
Prav gotovo bi težko našU
krajevno skupnost s tolikim števi-
lom odborov in komisij, od katerih
vsaka ima točno določene naloge,
vse pa so usmerjene v boljši in lepši
jutri v celotni KS Pragersko.
Ob vfem tem pa niso pozabili na
področje samouprave in družbeno
politično življenje krajevne skupno-
sti, saj je prav ta bila osnova tesne
povezanosti in enotnosti v prinaša-
nju odločitev za konkretne akcije. V
KS Pragersko je danes aktivnih na
10 družbeno političnih organizacij
in društev, ki s svojim aktivnim
delom tvorijo ogrodje gradnje
novega in danes že skoraj sodobnega
naselja.
Krajani KS Pragersko se zavedajo,
da še vedno niso storili vsega tistega,
kar bi bilo za kraj in njegov še
hitrejši razvoj potrebno, zato ob
dosedanjih uspehih ne mirujejo.
Skupščina občine Slov. Bistrica,
ki vsako leto podeljuje najzaslužnej-
ši krajevni skupnosti posebno
nagrado za dosežene uspehe v
razvoju kraja, ktos pri določanju ni
imela težav. Enoglasno seje odločila
nagraditi KS Pragersko, katere
uspehi so tudi v republiškem merilu
med KS v samem vrhu. Ob tem je
treba še upoštevati, da so krajani za
svoj kraj opravili nad 15.000
prostovoljnih delovnih ur in s tem
prihranili več milijonov, če ob tem
upoštevamo še podatek, da ta KS
prejema letno za svoje dejavnosti le
okoli 120 tisoč dinarjev.
VH
Motiv s Pragerskega
TEDNIK — ČETRTEK, 21. novembra 1974
stran 5
VČERAJ ŠOLA, DANES DOM
ZDRAVJA V POLJČANAH
Težko je reči, koliko let bi se
zavarovanci na območju krajevne
skupnosti Poljčane še pritoževali
nad težavami v zdravstvenih storit-
vah, vendar je gotovo, da bi problem
in negodovanje ostala še vsaj nekaj
let, če v občini Slov. Bistrica ne bi
uspešno izvedli referenduma o
samoprispevku za gradnjo in obnovo
šolskih prostorov. Iz sredstev tega
referenduma so pred dobrim letom
zgradili v Poljčanah novo šolo, v
katero so se preselili iz do tedaj
neprirrieme zgradbe in za sodobni
pouk utesnjenih prostorov. Stara
šola je tako ostala prazna in krajani
so se odločili, da to izkoristijo za
rešitev skoraj nemogočih težav
zdravstvene službe. Da bi to kar
najbolje zainteresirali za svojo
odločitev, so staro zgradbo osnovne
šole v Poljčanah ponudili podenoti
teritorialne enote Zdravstvenega
doma Slov. Bistrica v Poljčanah
brezplačno. Zdravstvena služba.
zavedajoč se ugodnosti za rešitev
svojih kakor tudi težav zavaro-
vancev, ki jih je na območju
krajevne skupnosti Poljčane kar
okoli 9000, so takoj pristopili k
reševanju tega problema.
Za obnovo in prilagoditev dose-
danjih prostorov v zdravstvene
namene, kakor tudi nabavo neka-
terih prepotrebnih aparatov ter
opreme v prenovljenem zdrav-
stvenem domu Poljčane so investi-
raU 770.000 dinarjev. Od tega je
340.000 dinarjev prispevala osnovna
zdravstvena služba občine iz
sredstev združenega kmečkega in
delavskega zavarovanja.
Zdravstvene storitve kljub preno-
vitvam ne bodo popolne, vendar
bodo zavarovanci sedaj v znatni
meri porabili manj časa za čakanje
na zdravniško pomoč pa tudi
storitve bodo v novih okoliščinah in
ob sodobnejši opremi kvalitetnejše.
VH
Pred konferenco aktiva mladih v TVI
Znano je, da je bila majšperška
.mladina zadnja leta manj aktivna.
Praktično so obstajala dva mladin-
ska aktiva: aktiv Majšperk - vas in
aktiv mladih delavcev v TVI
Majšperk. Vaška, ki so jo tvorili
predvsem tisti, ki so obiskovali
ptujsko gimnazijo, je z njihovim
odhodom na študij praktično
izumrla. Med tem časom pa se je
zelo razvila mladinska organizacija,
oz. aktiv mladih delavcev v Tovarni
volnenih izdelkov Majšperk. Največ
truda za to je vložil predsednik
aktiva Albin LEŠNIK, ki nam je ob
nedavnem obisku povedal tole: „Na
območju Majšperka, oziroma Haloz
na ^lošno se mladi srečujemo z
mnogimi problemi. Naša mladina
izhaja pretežno iz kmečkih družin,
zato je navajena dela in trdega
življenja že od mladih nog, kljub
temu pa ni lahko otroku iz haloških
gričev, ki ima po dve uri in več do
šole. Med potjo ga večkrat ovira
blato, še huje je pozimi, ko je snega
na pretek. Veliko težje pa je tistim,
ki po končani osnovni šoU oddidejo
v uk ali srednjo šolo. Zato
potrebujejo še dodatno uro ali dve
do Ptuja ali Maribora. Ce pa
vzamemo konkretno naše podjetje,
to je Tovarno volnenih izdelkov
Majšperk, pridemo tudi tu do
nekega nesorazmerja, kljub temu, da
je stanje na splošno dobro. Za kaj
gre? Izmed 470 zaposlenih je 105
mladincev, torej starih pod 27 let,
kar je za samo podjetje zelo ugodno.
Takoj pa moramo ugotoviti, da je
izmed teh zelo malo strokovnega
kadra, predvsem domačega. Zato
moramo v bodoče močneje po-
udariti skrb za stalen kader, ki se ne
bi v Majšperku samo izpopolnjeval
in po določeni dobi prakse odšel tja,
kjer so boljši pogoji, Iger se „več
zasluži", torej v mesta ali pa celo v
tujino. Prav zaradi tega je nujno
potrebno takšnim nerazvitim pod-
ročjem kot so Haloze nuditi če že
ne enakih vsaj približno takšne
pogoje kot v razvitejših področjih.
V Majšperku je dlje časa vladalo
mrtvilo ne samo v mladinskih
organizacijah. Tega pa ne moremo
in ne smemo trditi več danes, saj je
prav to leto eno izmed najuspešnej-
ših, kar se tega tiče. V vseh
organizacijah je delo zopet zaživelo
in upam trditi, da je med njimi tudi
naš aktiv mladih delavcev v TVI
Majšperk. Na zadnji konferenci smo
si postavili zelo širok program dela.
ki je bil vezan v mnogočem na
objektivne pa tudi subjektivne
vzroke. Mladi potrebujemo delo,
potrebujemo pa tudi razvedrilo. V
TVI smo angažirani na vseh
področjih. V vseh samoupravnih
organih imamo svoje predstavnike, v
veliki meri smo prispevah pri
izpeljavi raznih volitev, ki jih letos
ni bilo malo, udeležili smo se dveh
delovnih akcij v popoldnevih, sproti
pa smo sodelovali tudi pri raznih
drugih akcijah. Obiskali smo
tekstilno tovarno NOVOTEKS v
Novem mestu. Iger smo si ogledali
potek dela v sodobni tekstilni
tovarni Ker je v našem podjetju že
precej zastarel strojni park, smo se
odločili za obsežno rekonstrukcijo,
oz. modernizacijo, kajti konkurenca
na tržišču je vedno močnejša in
modernizacija je ena izmed poti iz
začaranega kroga tržišča. Zraven
ostalih sredstev, smo se odločili za
veliko lastno udeležbo. Vsi mladi
smo enoglasno podprli akcijo
prostih delovnih sobot, tako, da
bomo v dveh letih zbrali 180 ur za
stabilizacijo podjetja. Torej delamo
in smo za delo. Mladi pa potrebujejo
tudi razvedrilo, za to pa je bilo v
Majšperku kaj malo posluha.
Poglejte: v Majšperku, ki bi naj bil
industrgski center Haloz, ima
mladina samo eno kinodvorano, v
kateri se predvaja kakšen film le ob
sobotah in nedeljah. To pa je tudi
vsa zabava mladih. Niti v Majšperku,
kaj šele v drugih haloških predelih,
ni nobenega kulturnega doma, niti
kakšnega športnega objekta, d,a o
čem drugem sploh ne govorimo.
Ostanejo še sicer tri gostilne, ki pa
so za kulturno zabavo mladih
povsem neprimerne. Do sedaj je
služila edina večja dvorana v
Majšperku za skladišče, sedaj smo ta
problem rešili in upamo, da bo
bolje. Organizacije imajo posluh za
mlade predvsem v podjetju in vemo,
da bomo skupaj dosegli to, kar
želimo, kar nam navsezadnje tudi
gre. Haložan je zelo trden in
vztrajen in zagotovo bi žrtvoval za
svoj kraj, za svoje podjetje marsikaj.
To pa ni odvisno samo od njega,
ampak od širše družbe. Ce se samo
spomnimo na razne katastrofe,
vedno je Haložan bil pripravljen
pomagati, čeprav je bil sam
potreben pomoči, zato upamo, da
kot nismo mi pozabili nikogar, tudi
drugi ne bodo nas."
M. Ozmec
F. B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
Popoldne se je straža menjala. Bavarce je 47
nadomestila skupina Prusov. Ti so bili mnoj^
bolj zagrizeni in predani hitleijanskim
zablodam ter pravi okrutneži. Surovo so
pognali skupine na svoja delovišča. Naš
oddelek je nadaljeval z delom na cesti. /
Zasipavali smo hudourniške razgrebotine, ob
straneh skopali jarke in še počez po kolovozu
poševen usek, ki smo mu zavarovali robove z
Vgrajenimi hlodovi, da ga kolesje ne bi prehitro
zasipalo. Oklestiili smo drevje in grmičevje, da
bi bila cesta bolj zračna.
Tisti dan ni bilo več nobene kontrole.
Gestapovci so radi zvečer posedeli s ptujskimi
pobratimi po stisnjenih, domačnost sevajočih
gostiščih. Tako razpoloženje je prišlo prav tudi
nam zapornikom. Hitreje so izginili in ostale so
samo nočne straže. Bolj sproščeno smo
posrebaU tudi zvečer običajno krompiijevico in
hitro so nas nagnali spat.	^
Svoje ležišče sem imel ob bočni steni med
dvema, sedaj že zdavnaj pokojnima prijate-
ljema. Na levi strani je ležal odvetnik z bradico,-
ki je vedno o vseh stvareh govoril zelo
prevdarno, na desni pa dolgoletni sošolec,
zdravnik v Središču ob Dravi. BUa sva zelo
dobra prijatelja, odlikovala ga je vesela nalrava
in prijetna prešernost. Po mojem prigovarjanju
in posredovanju se je odločil za službovanje v
lepem in bogatem, gospodarsko trdnem in
narodno zelo zavednem trgu, ki je bil rodni
kraj mojih staršev.
Tam je imel naš Turkov dedek lepo kmetijo
z razmetanimi njivami po Krčeh in Koteh.
Mnogotero nikdar pozabljeno urico otroške
mladosti sem preživel z njim v mikavni središki
naravi. Posebno doživetje je bilo ob Dravi in v
Šparavcih, kjer je bilo v tistih časih mnogo
divjadi, predvsem lepih fazanov. Na nekaterih
predelih jih je bilo toliko, daje po koruzah kar
skrebetalo in se je rdečilo po tleh lepotcev
petelinov, ki so se kovinasto modro leskfetali v
večernem soncu, ko so se umikali z njim v
grmovje . . .
Središče, sanje mladosti. Dolge vrste belih
kapitolskih gosi in lepo negovanih rjavordeč-
kastih mlekaric, ki so se vračale z javne paše v
Stiperišču. Mogočna največja slovenska reka
Drava in njena pritoka Črnec in Trnava. Vse
tako lepo in neizbrisno v spominu. Središke
tece s pisanimi rutami na glavi in teteci, skoraj
pri vsaki hiši dalnji sorodniki, znanci, sošold in
prijatelji. Tudi v zgodovini imeniten kraj. Za
čaja-Marije Terezije zapisan med najboljšimi. Z
lastno kroniko preteklih dni. Pot številnih
vojnih pohodov, kjer še dandanašnji po mnogih
žilah polje turška lai.. .
V tem kraju je opravljal zdravniško službo
človek, ki je bU poročen s slovensko renegatko
z daljnjega vzhoda. To nas je vedno motilo in
skušali smo zadevo izravnati. Tujerodni kolega
se je za to indirektno maščeval. Na koncu pa je
doletela njega ista usoda, ki jo je pomagal
krojiti središlam domačinom". Moral je povezati
culico oditi ,Heim ins Reich'. ..
Za nas zapornike sta bila noč in dan še
vedno v bistvu enaka. Šikane in maltretacije.
Naslednje jutro je že zgodaj skozi ozka hlevska
okna posijalo spoml.adansko sonce s svojo
značilno toplorumeno barvo. Kratko skupin-
sko umivanje pri primitivnem vodovodu.
Dalje prihodnjič.
6 stran
tednik. — Četrtek, 21. novembra 15)74
KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR PTUJ
USPEŠEN ZAČETEK SEZONE
1974/75
že na koncu lanske sezone, v
maju, se je Komorni moški pevski
zbor Ptuj pod vodstvom prof.
Branka Rajšteija odločil, da bo
nastopil na vsakoletnem republi-
škem tekmovanju pevskih zborov v
Mariboru, ki je bilo letos 12. in 13.
oktobra v unionski dvorani. Popol-
nih počitnic pravzaprav zbor ni
imel, saj je bil program, ki je
vseboval eno obvezno in dve prosto
izbrani pesmi, zelo zahteven.
Predvsem Foersterjev Spesk, ki je bil
obvezen, predstavlja za vsak zbor
trd oreh. Tako so bile vaje po
glasovih tudi v počitniŠcem času,
julija in avgusta.
Po tako napornih in temeljitih
vajah uspeh ni izostal, saj se je zbor
v hudi konkurenci uvrstil zelo
visoko. Osvojil je srebrno plaketo
NAŠA PESEM 74 in tako še enkrat
dokazal, da vsi uspehi v prejšnjih
letih niso bili slučajni, ampak so
plod trdega in načrtanega dela.
Namreč, po dveh mednarodnih
tekmovanjih v Gorici, leta 1966 in
1972, na katerih se je zbor dobro
uveljavil (dvakrat dru^ in enkrat
tretje mesto) je to prvi velik uspeh
na domačem odru.
V oktobru je imel zbor vsakoletni
občni zbor, na katerem je bilo
pre^edano delo v minulem obdobju
in sestavljen nov delovni načrt.
Izvoljen je bU tudi nov upravni
nadzorni odbor; predsednik prvega
je Marjan Brglez, drugega pa Martin
Vinkler.
Že v nedeljo, 10. novembra, je
zbor v mariborski unionski dvorani
posnel osem pesmi za RTV
Ljubljana, naslednje snemanje pa bo
okrog 14. decembra. Ce bo dovolj
razumevanja pri ptujskih občinskih
forumih in delovnih organizacijah,
bo zbor izdal samostojno ploščo s
pesmimi, značilnimi za nase kraje.
To pričakovanje je povsem realno,
saj so posnetki iz vseh vidikov zelo
kvalitetni. Vsekakor je že skrajni
čas, da Ptuj postane znan tudi na
zborovskem področju.
Zbor bo nastopil tudi na občinski
reviji pevskih zborov, 25. novembra,
razen tega pa resno pripravlja nov
program, s katerim se bo predstavil
domačemu občinstvu na celovečer-
nem koncertu, ki bo v okviru
praznovanja Prešernovega dneva
slovenskega kulturnega praznika, -e
Literarni večer
V organizadji Kluba slovensko-
bistriških študentov bo v petek, 22.
novembra 74 ob 19. uri, v prav za
takšne prireditve namenjenem in
preurejenem prostoru v viteški
dvorani gradu v Slov. Bistrici,
literarni večer slovenskobistriških
študen tov- pe snikov.
Literarni večer, prvi te vrste, bodo
izvedli bistriški študentje iz Ljub-
ljane v okviru svojega, pred
nedavnim sprejetega akcijskega pro-
grama kluba na področju izven
studijskih dejavnosti. Literarni večer
bo namenjen tudi tesnejam povezo-
vanjem in spoznavanjem med
mladimi občine Slov. Bistrica ter
bistriškimi študenzi vigih in visokih
šol, ki se izobražiDejo v Ljubljani.
VH
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Po tretjem odstavku 12. člena zakona o oblikovanju in volitvah
delegacij ter 4elegiranju delegatov v skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori
družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 34-410/74) in 1.
točki sklepa skupščine občine Ptuj, št. 020-62/74 z dne 31. oktobra
1974, o pooblastitvi občinske volilne komisije, da razpiše volitve
delegacij, če tega ne storijo ustrezni organi samoupravnih organizacij
oziroma skupnosti, je občinska volilna komisija na seji 19. novembra
1974 sprejela	,
Siciep
o razpisu volitev delegacij v občini Ptuj za delegiranje delegatov v
skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno
odločajo s pristojnimi zbori družbeno političnih skupnosti.
1.
Občinska volilna komisija v Ptuju razpisuje volitve delegacij za
delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori družbenopolitičnih
skupnosti, v vseh tistih temeljnih organizacijah združenega dela ter v
drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer volitev
delegacij ne bodo razpisali delavski sveti oziroma njim ustrezni organi
samoupravnih organizacij oziroma skupnosti.
2.
Volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in
drugih samoupravnih organizacijah, delovnih skupnostih državnih
organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, v drugih delovnih
skupnostih, ki niso organi oziroma kot organizacije združenega dela,
kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v oboroženih silah
Socialistične federativne republike Jugoslavije bodo
V PETEK, DNE 6. DECEMBRA 1974.
3.
Volitve delegacij v krajevnih skupnostih bodo
V NEDELJO, 8. DECEMBRA 1974.
ŠtevUka: OVK-16/74-1	Predsednik
Ptuj, dne 19. novembra 1974 občinske volilne komisije
Vladimir Ban, dipl. pravnik 1. r.
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE
'	Ko mi je Edi Mum
povedal, kako ga je Barčka s pogledom obsodila, češ da služi gestapu
pri gnusnem poslu, se je razjokal. Čutil je potrebo, da se komu
izpove. Zaupal mi je toliko, da me je kar presunilo. Le meni se je
lahko potožil, kajti tedaj še moj kolega, paznik Pihlar, ni pristopil na
mojo stran pri pomoči političnim jetnikom.
Ko mi je Mum pripovedoval o sebi, je iz njega kar vrelo. Hotel je
najti opravičilo za svoje vedenje, za zablodo, ki mu je tovariši
komunisti ne bodo mogli nikoli odpustiti. Dejal je, da je dolgo
kljuboval strašnemu pretepanju v gestapovski mučilnici, to je v kleti
Brenčičeve hiše, pod sedežem gestapa. Teden dni mu niso dali hrane,
ampak so ga v času obrokov, namesto hrane pretepali. Od slabosti je
padal v nezavest, iz katere so ga prebujali z mrzlimi curki vode. Po
hudem trpinčenju so živci tako popustili, da je sem pa tja odgovoril
na kakšno vprašanje. Vse njegove odgovore so sestavili v zapisnik in
nabralo se je kar pre(5ej izjav o njegovem delovanju v OF. Murna je
lastna slabost spravljala v obup. Obsojal je sam sebe. Govoril je o
materi, boku ženici, kateri so kirurgi odstranili nogo zaradi hude
sladkorne bolezni. Mati je imela le njega na svetu. Govoril je tudi o
dekletu, s katerim ima otroka, a se z njo še ni poročil, za kar mu je
zaL Naj kar tu napišem, da je Murnov otrok pozneje umrl, star okrog
štiri leta.
Mum mi je izlival svoje duševno trpljenje, ko je opravljal razna
pisarniška dela na zapoved gestapa v zaporni pisarni. Njegov obup me
je prizadel. Smilil se mi je mož, ki je klonil pod hudim nasiljem.
Nekajkrat sem ugodil nje^vi želji, da sem obis^ njegovo mater, ki
je stanovala v hia, kjer so imeli protestanti svojo molilnico.
RESNICA O BARCKI
Vse kar sem napisal o Barčki po Murnovi izjavi se pa ne sklada z
Barčkino izjavo. Ko je namreč tovarišica Mima Kovač-Zupančič,
nekdanja Barčka, prečitala odlomek mojih spominov o njej, je dejala,
da se napisano ne ujema povsein z resničnimi dogodki. Res je, da so
jo gestapovci mrzlično iskali. Res je tudi, da je večkrat prenočila v
hiši blizu hajdinske železniške postaje pri Vidovičevi družini. Toda
gestapovci je v tis^ hiši niso legitimirali, kakor je povedal Mum in
sem to po njegovi izjavi napisi. Barčka trdi, da so jo legitimirali
gestapovci na cesti blizu Ptujske gore. Peljali so se z avtom. Ko so jo
na cesti zajedali, so avto ustavili, jo pobarali, kdo je in kam ctb, ne
da bi jo aretirali. Morda je bil tedaj v avtomobilu Murnov E^, za
katerega pa je bila prepričana, da je ne bi izdal.
Izgleda, da je Edi pač spremenil zgodbo o srečanju z Barčko. S
kakšnim namenom je govoril drugače? Menda samo zato, ker ga je
hudo pekla vest. Vedel je, da mu je Barčka zamerila, ker ni ostal
trden, ker se je sovražniku uklonil. Svoj padec je sam ožigosal z
zgodbo o Barčki.
GESTAPOVCI ZAPREJO LEPOTICO
14. avgusta 1942 so pripeljali polidsti v ptujske zapore lepo
mladenko. Na zapornem povelju sem bral, da je to Nada Rajh z Mote
pri Ljutomeru, stara dvajset let.	(Dalje prihodnjič)
GP DRAVA IN GP GRADNJE
(Nadaljevanje s 3. strani)
bodoči notranji razdelitvi dela po
TOZD. Z bodočo organizadjo dela
želita delavska sveta obeh podjetij
mobilizirati in aktivirati vse ljudi k
odločitvam in tudi obveznostim.
Ustvariti hočemo zavestne kolek-
tivne posameznike, je podčrtal
nekdo. Nove vsebinske spremembe v
delu in odnosih morajo roditi uspeh.
Delavcem je treba po domače
razložiti ter se pogovoriti in
prisluhniti predvsem njUiovim pred-
logom. Računajo tudi na pomoč
sindikalne organizadje. Obveščanje
bo potekalo po gradbiščih, sicer bi
zamudili ves delovni dan. Sklicati
zbor obeh kolektivov tudi ne bi
imelo smisla, saj bi to bil že manjši
miting in posamezni predlogi ne bi
prišli tako do izraza. Nekaj je
dejstvo: Človek, ki se bo odločal,
mora vedeti zakaj se odloča in mora
imeti vpliv na t^šno ali drugačno
odločitev. Tisti, ki bodo vodili
razpravo na delovnih enotah so
zadolženi, ne da delavce prepričajo
o potrebnosti integradje, temveč jih
obvestijo o njenih prednostih,
delavci pa se naj svobodno odločajo
za ali proti. To bodo storili na
referendumu, ki bo po sklepu
delavskih svetov v obeh podjetjih
16. decembra letos. Delavd se ne
bodo odločali samo za združitev,
temveč tudi za notranjo razdelitev
dela in sredstev po posameznih
TOZD. Razumljivo je, da bo bodoče
združeno podjetje moralo imeti
poseben pravilnik o medsebojnih
odnosih in druge dokumente.
Ob koncu naj zapišemo skupno
misel, ki je v nekaj več kot dve
urenem razgovoru ni nihče izrekel,
vendar je bila ves čas prisotna;
Združimo se v organizadjo, ki nain
jo omogoča nova ustava in
ohranimo samoupravne pravice
delavcev, sicer nas bo čas, ki
neusmiljeno trka na vrata majhnih
podjetij, prehitel in ostali bomo
zmeraj šibki in majhni. To pa
pomeni težke pogoje dela in slab
zaslužek.
jr
TEDNIK — ČETRTEK, 21. novembra 1974
stran 11
M0Ž(5ANSKE KAPI
Nadaljevanje in konec
l*ri ohromitvi desnih okončin »
desničarjev nastopi običajno PO-
POLNA AFAZIJA, kakor imenu-
ji.jmo motorično nezmožnost go-
vora. Motena zavest se v lahkih
primerih popravi včasih že po nekaj
niinutah ali urah. V težkih primerih
pa traja komatozno stanje več dni,
se celo stopnjuje in poglablja. Cesto
sc pridruži povišana telesna toplota
s pljučnico. Taki primeri se iztekajo
vselej s smrtjo. Po prenehanju
niož^nskega insulta traja enostran-
ska ohromelost z ali brez afazije
različno dolgo časa.
Pri mnogih bolnikih se ohrome-
lost popravi že tekom nakaj dni.
Večina pa ostaja hroma tedne in
mesece pa tudi leta. Nekateri
ostanejo hromi celo življenje.
Zapisati je treba žalostno resnico, da
TISTA OHROMELOST, KI TRAJA
VE C KOT LETO DNI, NAVADNO
OSTANE ZA VEDNO NEPOPRAV-
IJIVA - vsaj popolnoma nikdar ne.
Še eno neveselo opazovanje mrači
prognozo. Bolnika, ki je preživel
prvi napad kapi, RADO ZADENE
SE PONOVNO. To naj služi
opozorilu, da je POSLEJ PO-
TREBNO ŽIVETI STROGO HIGI-
JENSKO, posebno še kar zadeva
dieto in emocionalni — čustveni del
življenja.
EMBOLIJE MOŽGANSKIH AR-
TERIJ, ki kažejo kapem povsem
podobne sUke, SE POJAVUAJO
TRENUTNO brez predhodnih na-
povednih znakov — kot strela z
jasnega. Pri embolijah so znaki, ki
nakazujejo zvišan pritisk v možga-
nih, manj izraziti, ali pa celo sploh
manjkajo. Na splošno pa je
EMBOLIJE LE TEZKO KLINICNO
LOCITI OD OBIČAJNIH KAPI.
Univerzalno prognoziranje pri
kapeh ni mogoče. VSAK PRIMER
JE POTREBNO POSEBEJ INDIM-
DUALNO OBRAVNAVATI IN
OCENITI. Primeri s kratkotrajnimi
motnjami zavesti imajo ugodnejše
izglede k okrevanju. Važno je
vedeti, da VSEM LAŽJIM, KAKOR
TUDI TEŽJIM NAPADOM GROZI
MOŽNOST PONOVITVE INSUL-
TA. Efektno preprečevanje možgan-
skih kapi je komaj omembe vredno,
ker je to NAGNENJE VROJENO V
KONSTITUCIONALNIH OSNO-
VAH. Običajna predhodnika sta
zvišan krvni tlak in poapnitve žil.
Pri ugotavljanju diagnoze iščemo
najpomembnejše napotke v ana-
mnezi, dednoostnih in konstitucio-
nalnih faktorjih^ v naglem ali
počasnem nastajanju; živčnih izpa-
dih, starosti in seveda med
osnovnimi boleznimi, kakor hiper-
toniji, možranski sklerozi ter srčnih
obolenjih. Pri nezavestnem bolniku
pomislimo tudi na komatozna stanja
po uremiji, sladkorni bolezni, na
akutne zastrupitve z alkoholom,
uspavalnimi sredstvi i. p. Včasih
pojasni shko rentgenološka preiska-
va možganskega ožilja.
ZDRAVLJENJE je dandandes
toliko komplicirano in razvejano, da
je NAJPRIMERNEJE PREDATI
BOLNIKA SPEOALNEMU ŽIV-
ČNEMU ODDELKU, kjer takega ni.,
pa oddelku za notranje bolezni. Med
splošnimi ukrepi v eventualni
domači negj je omeniti skrb z,a
dovoljno pregrevanje telesa, pn-
memo hranjenje, ker je aJct
požiranja često prizadet; urejanje
prebave, posebno preprečevpmje
hujših zapek, eventualno k.ate-
teriziranje sečnega mehurja pri listih
bolnikih, kjer seč zastaja. Ko se
bolniku počasi vrača zavest in
pc stane sposoben kontakta, je
posebne važnosti Z BODRILNIM
SPODBUJANJEM PREMAGOVATI
STRAH, ki ga zapušča apoplektični
šok. Včasih je potrebno poskrbeti
tudi za splošno umiritev in omiliti
nespečnost.
Pti bolnikih, ki so dalje časa
priklenjeni na posteljo, je potrebno
z menjavanjem lege in primernim
podlaganjem telesa preprečiti mišič-
ne skrčitve ter kontrakture nasploh.
Posebno pozornost je treba posvetiti
obležaninam - dekubitus - ki
sčasoma nastopajo na določenih
delih telesa, predvsem tam, kjer so
izbokline kosti blizu pod kožo.
Kasneje začnemo z uvajanjem
flzioterapeutskih ukrepov, počenši s
pasivnim razgibavanjem. Važno je
takega bolnika ZAVAROVATI
PRED RAZBURJANJEM iz oko-
lice, opustiti kajenje in alkoholne
pijače. Pri negi je potrebno mnogo
angelskega potrpljenja, zato je
dobro, da je za strežbo na voljo
VEC STREŽNIKOV, ki se me-
njavajo. Strežnike si naj izbere po
možnosti bolnik sam, da izbegnemo
eventualnemu neraz;položenju, ki bi
moglo zdravstveno stanje zelo
poslabšati. Medikaraentozno zdrav-
ljenje odredi in vodi zdravnik. V
PREHRANI NAJ BO MNOGO
PRESNEGA SADJA, VSAK DAN
IN VEČKRATNA DAN!!
POTRDILO ENOTNOSTI MLADIH
Danes se je v Beogradu začel tri
dnevni kongres Zveze socialistične
mladine Jugoslavije. Na predlog
kadrovske komisije pri OK ZSMS
Ivan Vajda, delegat na kongresu
ZSxMJ iz Ormoža
Ormož je bil v javni razpravi kot
delegat mladine občine Ormož na
zvezni kongres delegiran Ivan Vajda,
predsednik OK ZSMS Ormož. Pred
odhodom v Beograd smo ga
povprašali, kaj bo počel na kongresu
oziroma, kaj od njega pričakuje.
Povedal je, da je v okviru
obdravske regij ebil zadolžen
pripraviti diskusijo na temo, ki jo je
ormoška mladina posredovala tudi
republiškemu kongresu slovenske
mladine - to s dislocirani obrati in
njih porblematika. Razumljivo, da je
bilo tokrat treba zajeti celotno
območje petih obdravskih občin ter
nakazati možnosti formiranja dislo-
ciranih obratov v TOZD. Razen tega
je delegat ormoške mladine na
zveznem kongresu pripravil precej
podatkov o delovanju mladine v
dislociranih obratih in vključevanju
mladih v organe samoupravljanja ter
izboljšave delovnih pogojev. Udele-
žencem kongresa bo j>ostregel tudi z
najnovejšimi rešitvami in povezo-
vanju dislociranih obratov, širitvi
njihove proizvodnje ter povečanju
dohodka in osebnih dogodkov v
takih delovnih kolektivih.
Na naše drugo vprašanje je Ivan
Vajda odgovoriT, da od kongresa
pričakuje predvsem potrdilo za
enotnejše delo mladine v jugoslo-
vanskem prostoru, S tem bi mlada
generacija lažje priborila mesto v
družbi, lažje pa bi enotno reševali
tudi svoje probleme. Kongres bi naj
potrdil tudi reorganizacijo ZMJ
tako, kot se je pričela s 3.
konferenco ZKJ. Gre predvsem za
priključitev študentov v mladinske
vrste, ki so bili doslej organizirani
izven ZSMJ. Tako bo mladina
združena v enotno organizacjo ne
glede na to, kdo si in od kod
prihajaš.
jr
12 stran
tednik. — Četrtek, 21. novembra 15)74
KAJ JE NOVEGA V MAJŠPERKU?
Lepo, sončno vreme je bilo, ko
smo se v prejšnjem tednu napotili v
Majšperk in če bi bilo drevje še
zeleno, bi človek pomislil da smo
sredi poletja. Prvo presenečenje smo
doživeli že na poti. Lepa dovolj
široka asfaltna cesta se vije od
Lovrenca pa tja do vrha Ptujske
gore. Še nekaj kilometrov pa bo tudi
v Najšperku, vsaj tako so nam dejali
delavci, ki so urejali robove cestišča.
Se trije, štirje ovinki po hribu
navzdol in že smo zagledali prve
hiše, ki so bile zavite v meglo. In kje
naj človek izve čim več novega,
zanimivega? Na krajevni skupnosti
seveda, zato smo jo mahnili kar
naravnost k predsedniku KS Majš-
perk Ivanu Smoleju, ki je ravnatelj
osnovne šole v Nerapljah. Povedal
nam je toliko, sicer pa najbolje, da
mu kar prepustimo besedo: „Kljub
temu, da imamo na naši krajevni
skupnosti formirane vse organe
upravljanja z vsemi komisijami, se
srečujemo s kopico težav. Kje pa jih
ni? Kar nas najbolj kolje pa je
seveda čas. Zakaj? Na naši KS ni
niti enega profesionalca, ki bi lahko
določene probleme redno spremljal
in jih poskušal kar najbolje
odpraviti. Res je, da nas je veliko, ki
posvečamo skoraj ves prosti čas
delu v KS. Zato lahko govorimo
tudi o precejšnji aktivnosti in
zanimanju za dogajanja' na našem
območju. To pa je zdaleč premalo.
Potrebujemo tajnika KS, ki bi lahko
bD zmeraj „pri roki". Prepričan
sem, da bi našli človeka, ki bi bil
pripravljen delati na tem področju.
Tukaj pa trčimo ob nov problem,
kajti človeka je treba plačati. Mi pa
iz sredstev občinskega proračuna
tega ne moremo kriti, 'drugih
dohodkov pa nimamo. Srečni smo,
da nam veliko pomaga uslužbenka
SO Ptuj Francka Reisman, ki je
tukajšnji tajnik krajevne pisarne.
Kljub temu, da opravlja najrazličnej-
še administrativne ^sle, je tudi
matičar, zraven vsega tega pa najde
še čas za delo pri KS. Vemo, da je v
veliki meri preobremenjena, kajti
vsako sredo odhaja na delo v
Stoperce, med poletnimi dopusti pa
tudi na Ptujsko goro. Skratka,
marsikatero stvar bi lahko speljali
bolj ekspeditivno, če bi imeu vsaj
enega profesionalca. V Majšperku
bomo letos verjetno že decembra
odprli novo telovadnico tik ob šoU,
ki nas bo po predračunu stala 179
milijonov. S tefovadnico pa smo
pridobili tudi asfaltirano igrišče za
rokomet, ki bo služilo v različne
namene. Komfeija za vzgojo in
telesno kulturo pri naši KS pa ima v
načrtu tudi gradnjo nogometne^
igrišča, vendar so dosti bolj pereča
druga vprašanja. Najvažnejša je
gotovo stanovanjska problematika.
Prav letos smo začeli s pripravami
za gradnjo novega bloka. Zanj je
zbrala in prispevala sredstva Tovarna
volnenih izdelkov. Kljub temu, da
bo z njegovo gradnjo rešenih 20
stanovanjskih problemov, bodo
mnogi ostali odprti. Od strokovnega
kadra stanuje v Majšperku le nekaj
pedagogov. Ostali strokovnjaki se
vozijo od blizu in daleč, tudi iz
Maribora. S tem je brez njihove
krivde njihovo delo prikrajšano za
dogodke, ki pa ^a do vrha Ptujske
gore. Se nekaj kilometrov pa bo tudi
v Majšperku, vsaj tako so nam dejali
delavci, ki so urejali robove cestišča.
Se trije, štirje ovinki po hribu
navzdol Seveda se tukaj srečujemo
tudi z reševanjem splošne zaostalosti
in sociahie problematike. To
področje pa je za nas najhujše.
Organizirali smo razne akcije
zbiranja sredstev, rdeči križ je
prispeval že velikokrat. Ne morem
reči, da nismo bUi deležni pomoči.
Toda vse, kar so nam pomagali, je
bilo začasnega značaja. Premalo je
pomoči trajnejše narave. Zato sem
mnenja, da je potrebno vsem
socialno ali kako drugače ogroženim
^udem zagotoviti delo. Tukaj blizu
bi bilo nujno potrebno odpreti nova
delovna mesta, kjer bi lahko vsakdo
imel zagotovilo za obstoj eksistence.
Zato je treba pritegniti k sodelova-
nju razna podjetja iz centrov. Naj tu
odpro razne obrate. To pa je zo pet
vprašanje zase, kajti ne izpolnjujemo
vseh pogojev infrastrukture in toliko
težje bo katerokoli podobnih akcij
speljati. Pripravlja se konkretna
delovna akcqa za napeljavo vodovo-
da prek Ptujske gore do Majšperk a.
Potrebna je bencinska črpalka,
skratka, čaka nas kup dela, treba lao
vložiti še ogromno truda in trde
volje. Te pa imamo še dovolj,
potrebni smo le večje pomoči
družbe."
Besede Ivana Smoleja so zvenele
trdo in odločno. Njegov obraz je bil
kljub temu srečen, kajti vedel je tole
staro pravilo: Kjer je volja, tam je
moč. Tudi mi smo bili veseli, k'ijti
zvedeli smo veliko zanimivih stvari.
Veliko smo jih prenesli na papir in
bomo o njih še pisali v prihodnjih
številkah. S precej polno beležko
smo se nato odpravili v TVl
Majšperk pa v obrat Konusa, v
krajevno pisarno in povsod so nas
lepo sprejeli, zato smo jih obljubili,
da bomo odslej z njimi tesneje
povezanL Bodo tudi oni z nami?
M. OZMEC
Ivan Smolej
Pred konferenco mladih v krajevni
skupnosti pri OK ZSMS Ptuj
Že iz priprav na 9. kongres ZSMS
kakor tudi iz sklepov in dokumen-
tov IX. kongresa ZSMS in sklepov
RK ZSMS izha^, da se morajo OK
ZSMS reorganizirati in ustanoviti
konference po posameznih področ-
jih.
Eno od teh področij je tudi
krajevna skupnost. Ziadnji rok za
ustanovitev občinskih konferenc
mladih v krajevnih skupnostih je
november 1974.
Zakaj tudi konferenca mladih v
krajevni skupnosti? Ker se krajevna
samouprava gradi na novih vsebin-
skih temeljih, zapisanih v ustavi, ko
le-ta pridobiva iz dneva v dan nove
kvalitativne pridobitve in seveda ne
more mimo mladih v KS, saj so njen
konstituivni del in zaradi tega tudi
vnašajo nove elemente v krajevno
samoupravo in se vanjo vsebinsko in
aktivno vključujejo in dograjujejo
svojo organizacijo v KS in s tem
krajevno samoupravo.
Tam, kjer so že ustanovljene
konference mladih v krajevnih
skupnostih, se srečujejo v svojem
delu s številnimi težavami: neurejen
in nedorečen sistem financiranja in
prostorskega delovanja mladih v
krajevni skupnosti, kakor tudi ne
dovolj jasno opredeljena vloga
mladih v krajevni skupnosti; relacije
in povezave znotraj KS ter povezave
z drugimDPO itd. Razen tega pa
niso dorečena in izpeljana tudi
določila statuta, ki govori o
članarini, načinu pobiranja ter o
namembnosti teh sredstev. Prav
tako je potrebno s poslovniki jasneje
opredeliti vlogo mladih v KS. Mladi
torej ne želimo samo formalne
spremembe naziva, hočemo vsebin-
sko dorečeno in jasno perspektivno
vlogo mladih v krajevni skupnosti.
Ustanovna konferenca mladih v
KS pri OK ZSMS Ptuj bo 22.
novembra 1974. Na njej bodo
izvolili predsedstvo in sprejeli
okvirni akcijski program; dokončne-
ga bodo sprejeli po ustanovni
konferenci mladih v krajevni
skupnosti pri RK ZSMS.
MAJDA GAJZER
tlldnik — Četrtek, 21. novembra 1974
stran 13
Priprave nia maturantski ples
na ptujski gimnaziji
Dijaki in profesorji četrtih
razredov imamo tudi letos veliko
dela s p ripravami na maturantski
ples, ki ga na naši gmnaziji
prirejamo v mesecu februarju. Zi to
slovesno sirečanje dijakov, profesor-
jev in staršev potrebujemo seveda
precej m.ateri^ne podlage, ali
preprosteje povedano: precej denar-
ja, če žeUm o, da je ta'ples res nekaj
enkratnega.
Preden si;^ lotimo vseh drugih
opravil, te h je za pripravo
maturantskejsa plesa ogromno, mo-
ramo najprej najti pokrovitelja, ki je
v določenem pomenu glavni temelj
naše ' prireditve. Maturanti se
pokrovitelju oddolžimo s propa-
gandno dejavn ostjo.
Za letošnji maturantski ples smo
zaprosili za pt:>kroviteljstvo Veletr-^
govino Mercatc>r - TOZD Panonija
Ptuj, ki se jie naši prošnji z
razumevanjem ' odzvala. Samo-
upravni organi 1"0ZD Panonija Ptuj
so nas resnično loodprli, saj so nam
odobrili kar 15.{jOO N din pomoči.
Razen tega sib nam obljubili
brezplačno aranžii anje plesne dvora-
ne in darila.
Posebej pohvalno pa še je to, da
bo delovni kolekti*' TOZD Panonija
podaril plesne oblt^ke tistim matu-
rantom, ki izhaji ijo iz socialno
slabših razmer in s. imi ne bi mo^
ali pa bi zelo težko zmogli denar za
obleke. To bo tudi h ^pa gesta TOZD
Panonija pri odpravi janju socialnih
razlik meci dijaki.
Namen tega sesta vka ni samo
obvestiti javnost o pripravah na
letošnji maturantski ples, temveč
naj velja tudi kot zahva la delovnemu
kolektivu Mercator - TOZD
Panonija Ptuj.
ŠE: ZANIMIVE CE NE BI-
STRIŠKIH TRCX)VCE V
Pisec je pravilno navedt" 1 cene za
kis in sir. Pri kontroli oziroma
primerjavi cen smo ugoto\ 'ili, da je
delavec cene za kis zamenja.i', pri siru
pa je prav gotovo nastala i ačunska
pomota.
Potrošnikom se opravičuj za
neljubi spodrsljaj.
Žopet odgovornega delavc a smo
uvedU postopek za kazn ovanje
kršitve delovnih dolžnosti.
Market-samoposti "ežba.
Slov. Bi; strica
Obenem se zahvaljujemo za
pomoč tudi vsem drugim delovnim
kolektivom in zasebnim obrtnikom,
ki so nam že ^ili pa nam še bodo
kakorkoli pomagali, da bomo naš
maturantski ples in vse zamisli ob
njem kar najlepše uresničili.
JOŽICA FIDERSEK
Prenovljen
Planinski dom
na Boču
Preteklo soboto, 9. novembra so
člani Planinskega društva Poljčane
predali namenu prenovljeni Planin-
ski dom na Boču. Dosedanji
prostori zaradi dotrajanosti opreme
niso več ustrezali vse večjemu
številu obiskovalcev, od katerih je
od nedavne otvoritve avtomobilske
ceste do planinskega doma na Boču
največ motoriziranih.
Člani Planinskega društva Poljča-
ne so s krediti in lastnimi sredstvi in
še posebno z velikim številom
opravljenih prostovoljnih delovnih
ur dosegli nov uspeh v svoji
aktivnosti. Tokrat so uspeli obnoviti
in razširiti restavracijo ter kuhinjo,
dogradili so poseben prostor za
skupinske obiske ter izvedli več
manjših popravil, pomembnih za
boljše počutje obiskovalcev.
Dela, ki jih je opravil Gradbeni
servis iz Slov. Bistriccr so veljala
220.000 dinarjev, od tega so več kot
polovico sredstev zagotovili člani
PD Poljčane in ljubitelji planinstva
iz Poljčan ih širše okolice. Prispevek
je dalo tudi Gozdno gospodarstvo,
obrat Slov, Bistrica. V kratkem
nameravajo v restavraciji doma
urediti še večjo kmečko peč.
VH
osebna
hronika
RODILE SO:
Zdenka Kovačič, Štrafelova 7 -
Simona; SilvaFrangež, Prepelje 13 -
Dušana; Jožica Horvat, Barislavci 5
—	deklico; Darinka Bezjak, Zg.
Hajdina 38 - Mojco; Ela Brlek,
Potrčeva 31 - dečka; Marija
Jerenko, Lancova vas 4l - Tanjo;
Darinka Sadek, Budina 56 -
Simono; Vida Potisk, Stopno 4 -
dečka; Danica Marinič, Cven 42 —
Sandrja; Cvetka Horvat, Drakovci 79
—	dečka; Slava Kulur, Zabovci 23 -
dečka; Nada Bračičj. Gorišnica 35/a
—	deklico; Marta Cavničar, Grabe
45 - Mojco; Katica Planec,
. Krčevina pri Vurberku 28 -
Klavdijo; Angela Žnidarič, Cukovci
n, h, — deklico,
POROKE: Konrad Jurgec, Paradiž
27 in Marija Turščak, Drenovec 8;
Marjan Černezel, Ob Studenčnici 13
in Stanislava Fric, Štrafelova 26;
Zvonko Plohi, Tomšičeva 30 in
Irena Peršuh, Lovrenc na Dr. Polju
51; Alojz Pihlar, Sp, Velovlak 24 in
Marjeta Peteršič, Dornava 64; Miloš
Šmigoc, Muzejski trg 1 in Silva
Škrget, Slovenski trg 2; Ivan Kirbiš,
Prepolje 30 in Ara Potočnik,
Strnišce 7; Stanislav Baun, Zagorci
41 in Zdenka Toplak, Slavšina 3,
UMRLI SO: Marija Murk, Tibolci
4, roj, 1938,, umrla 11, nov. 1974,;
Ignac Bolcar, Brstje 15, roj, 1907.,
umrl 15. nov. 1974.
14 stran
tednik. — Četrtek, 21. novembra 15)74
ODLIČJE 22. DECEMBER -
Nagrada najboljši OK ZSMS in
garniziji JLA na področju
SR Slovenije
Republiška konferenca Zveze
socialistične mladine Slovenije in
komanda ljubljanskega armadnega
območja razpisujeta v skladu z
razpisom zveznega sekretariata za
narodno obrambo in Zveze sociali-
stične mladine Jugoslavije tekmova-
nje mladih v poznavanju zgodovine
Zveze komunistov in tekmovanje
mladih v različnih kulturno-umetni-
ških in zabavnih skupinah.
Skupna aktivnost mladih je v
preteklosti pomenila pomemben
vsebinski element delovanja ZSMJ,
ki je v takih in podobnih oblikah
dobivala tudi novo vsebino na
idejnopolitičnem področju.
Koncept SLO je spremenil tudi.
vlogo JLA in Z MS tako, da obe'
nastopata na več področjih delova-.
nja in priprav na vseljudsko
obrambo.
15. novembra 1974 bo v Mariboru
regionalno tekmovanje na temo
razvoja komunistične partije Jugo-
slavije, ki se ga bodo udeležili tudi
vojaki iri mladina iz Ptuja. Najboljše
ekipe bodo sodelovale na republi-
škem tekmovanju, ki bo 29.
novembra in pozneje na svečani
akalemp 22 decembra v dvorani
Tivoli ob praznovanju dneva JLA.
Najboljša ekipa bo potovala na
zvezno tekmovanje v Beograd.
Uspehi ptujskih ekip iz prejšnjih
let na podobnih tekmovanjih so
pičli. Upamo, da bomo imeli letos
več tekmovalne sreče.
V preteklem obdobju v tekmova-
nju za odUčje 22. december smo
dosegli velik uspeh: 3. mesto v
Sloveniji. Zato je pred nami naloga,
ohraniti to mesto.
Da bi si neka OK ZSMS in
garnizija JLA pridobila to odUčje,
morata skozi vse leto sodelovati na
družbenopolitičnem področju, kul-
tumo-zabavni dejavnosti, športni
dejavnosti in ostali dejavnosti.
Vsaka dejavnost se točkuje po
določenem kriteriju.
Reči moramo, da je naše
sodelovanje v zadnjem času zelo
plodno in je že prešlo klasične
oblike sodelovanja med mladino in
JLA. Z novim kongresom smo prešli
na ustanavljanje osnovnih organi-
zacij zveze socialistične mladine
tudi v garnizijah. Saj so dejansko
vojaki mladi ljudje in potemtakem
ne smejo biti izolirani od ZSM in jih
tudi ne moremo obravnavati kot
posebno tvorbo v naši organizaciji.
Letošnje odličje 22. december
bodo podelili v Murski Soboti.
MG
Rejci malih živali v Ptuju se bodo
povezali med seboj
Kdo so rejci malih živali?
Premalo jih poznamo, da bi jih
ocenjevali. Brez dvoma pa so to
ljudje z velikim srcem, ljubeznijo do
malih živali. Odločili so se, da se
bodo med seboj povezali in v Ptuju
ustanovili svoje društ^^o. Dosedaj so
defcvaU v Mariboru,
Njihovo delo je dragoceno, saj jim
je uspelo ohraniti nekatere vrste
živali, ki jih v naravi sploh ni več.
Zakaj ne? Odgovor je enostaven:
čedalje večje poseganje človeka v
naravo in njene zakone, njegova
uničujoča tehnika, onesnaževanje
okolja.
V naši neposredni bližini jih je
veliko, ki se ukv^"ajo z rejo malih
živali. Nekatere izmed njih bomo
spoznali na razstavi, ki jo bodo rejci
priredili skupaj s Klubom mladih iz
Ptuja, v njegovih prostorih ob
prazniku republike 29. novebru, v
dneh ob 24. do 26. novembra 1974.
Kaj želijo povedati z razstavo?
Predvsem želijo vzgojno delovati na
nas vse, da ne bomo nasilno posegali
v naravo in njene zakone, da ne
bomo ubijali. Na razstavi bomo
videli razne ptice pevke: kanarčke,
papige skobčevke, vančeke, aga-
pornice, barvaste papige, japonske
galebčke, križance naših zunanjih
ptic s kanarčki in zunanjih ptic med
seboj. Pri svojem delu so dosegi že
velike uspehe. Tudi v prihodnje jim
želimo veliko uspeha.
ftujčani in okoličani, da;irno
priznanje našim rejcem, obišč imo
razstavo v čim večjem številu.
MAJDA GAJ2;ER
UUTOMER
21. novembra: am. barv. vojn.
film NEVARNA LETA; 23. in 24.
novembra: Šved. barv. film DNEV-
NIK NEKE POLDEVICE; 27.
novembra: fran. bar. film SFf.EČNI
DOBITNIK.
SLOV. BISTRICA	'
21. novembra: am. bar. k(j medija
AMERIKANEC V EVROPI; 23. in
24. novembra: am. bar. kri.i ninalka
VROČI DIAMANT; 27. nc-vembra:
fr. bar. kriminalka SIRENi"^ MISSI-
SSIHJA.
PTUJ
21. novembra: am. bar. film
GUSARSKI SVETILNIK.:, 22. no-
vembra; am. bar. fihn STRAŠILO;
23. in 24. novembra: /: aKAJ TE
OCKA PUŠCA SAMO am. bar.
film; 24. novembra: ob ]. 0. uri dom.
bar. film VOLK SAMOT AR; 26. in
27. novembra: it. bar. kriminalka
SKRIVNOST ČRNE P.OKAVICE;
27. novembra ob 20. u ri nem. bar,
film DEKLE IZ HONKONGA.
t ♦ ♦ beriteir TEDNIK
fednik — Četrtek, 21. novembra 1974
stran 15
rezervirano
za lujzeka
Fsi fkup najpret prav lepo
pozdrovleni! Po stari kmečki navodi
se najpret malo o vremeni
pomenimo. Po mokri no skos no
skos polulani jeseni smo se kumar
nialo sunčnih dnevov fčakali. Gnes
v pondelek, gdo van jas toti raport
pisen, je praf toplo no lepo vremen,
ki smo ga izkoristili za grabloje listja
v šumi. Tudi drva smo si že nasekdi
za zimo, mrkefco smo spipali, zaj
repo obrezovlemo no se tak po
malen priprovlamo za zimo. Pret sen
van napisa, da mrkefco obre-
zovleiTO, Jas ven o toten svinj sken
priboljški eno pesmico, ki se tak
fkup rimle: „Mrkefca, mrkefca —
žuto koreje, — kera je deklica n^j si
jo pleje ,. . , Nisen jas deklica, -
nemo. je plela, nisen jas svinja, -
nemo je jela,.," Pesen je pač
pesen, mrkefco smo že dovno opleli
no smo jo zd^ pač spipali. Moren
van še to povedati, da ma mrkefca,
kiji po slovensken kca-enjejjrovimo
- sv^'o nadnarovno moc: Naše
gospodije še gnešnji den trdij^ da se
svije po mrkefci rgjši bučejo. Pa vete
kal to pomeni bulčati se? Eni vete,
drugi pa ne vete. To pomeni, da
grota svinja lubezensko navdahnjena
no si zazeli obiska meresca, ki po
čista narovnen zokoni _poskrbi za
rojstvo malih pujčekof. Če ^ih si jas
po mojen prepričaj i nesen cista nič
sjjujceki v žlohti pa mi Mica fseeno
fcosik notri v župo mrkefco nareže.
Samo vete, pri nama je pač tak, da
nama zavolo sedmih križof, ki jih
nosim na plečah, — mrkefca čista
nič več ne hasne, rožen tejko, da
obodvo po hiši no okoli voglof
„krofčema" kak mali pujceki, ki se
okoli kopaje drengajo. Kopaji po
slovensken - korito provimo no je
na račun tote posoae več dobrih
štosof spletenih, Jtokšnih, ki so tudi
za lidi mišleni. Če ma keri dobro
službo, hišo no še rit na kolcah
novadno rečemo: Poglednite ga,
lehko je njemi, saj je pri koriti no
neje nikol v težovah! Jas pa tak
provin: Riti mamo samo do (Ko)rita
nemremo fsi zlesti.. ,
ŠE EN BOREC PRTA ALKOHOLI
To prejšnji tjeden sen van pisa, da
sen se v dirustvo bor cof prta aukoholi
vpisa no pijen samo se brezalko-
holne pijače. Ta ovi den mi je pisa
prašek iz Haloz. Tak se mi je
izpoveda. Poslušajte ga;
„Pozdrovleni Lujzek! Duma sen v
Halozah, tan ge mamo več vina no
šnopsa kak zdrave pitne vode. Neje
še preteklo dosti let od tistih cajtof,
gdo so nan naše matere cuclček v
snops namočle, da se nesmo preveč
v kinderpetli drli. Namesto mleka
smo deca fčosik vino pili. Gnejši
den se v naših krajih to več ne
dogoja, čen pa ti povedati, da ma
alkoholizem v nasi dfužbi še zlo
globoke korenine. Živin na pu-
klasten bregi no man skoro pul
kilometra, fsaj trikrot ali štirikrot
dnevno v dolino — po vodo za iti.
Stori sen že no toto vodeno pot
žmetno zmoren. V kleti man ovo
polovjoka dobrega vinčeka. Fsoki
den ga spijen dve do tri kupice, saj
mi to do moč, da se še sploh lehko
po totih naših bregah vločin.
njonec nesen nikoli bija no se ti
moren s ten pohvoliti. Gledan pa
sosida, ki se mu kar roke trosijo, ce
kupico zagledne. Pijan je od zore do
mroka no de se najbrž še pijan v
grob zvma, Gdo spije svojo vino, te
pa začne pri sosidih fehtati. Nos ma
rdeči kak, da bi puronof vozger
gleda, Deca so več lačni kak siti.
Koča se mu skoro podira. Vidiš to
je tragedija . .. Na srečo so tokšni
primeri tudi v Prlekiji no Halozah
ise boj redki, so pa še no jih
premalo vročimo. Pa, ke si nebi kdo
misla, da srečamo pijonce samo v
naših krajih ge vinska roža rose.
Tudi po mestah mamo kronične
pijonce. Pa niti malo jih neje.
Pogledni si samo mestne gostilne,
kak so pune! Jas nibenemi nesen
fošen, če spije pivo, špricar ali pa
dvo dečka dobrega vina. Saj si ga
zasluži. Samo naj ne pije tejko, da bi
ga mogli potu štirje prta dumi
podpirati, drugi den pa je na
delovnen mesti v tovarni ali pa ge
indi kak muha, ki jo z vodoj poleješ
no ne mre letati,,,
Lujs, tejko sen ti hteja povedati
no poupreti tvoje besede, ki si jih
napisa v prejšjen tjedni o posledicah
alkoholizma, ki je največkrot boter
hujdin prometnin nesrečan,^ pre-
piron no pretepaji v družinah,
nezmožnostin za delo no še betegon
poleg, Tejko sen ti hteja povedati,
TOzdrovlan te — Drašek!"
Drašek, — resen je tak kak si
napisa. Ne man kaj fcoj dodati.
Pozdrovla vas Lujs.
NEDELJA, 24. NOVEMBRA:
60,00-8.00 Dobro jutro — vmes ob
6.05 Poročila; 6,30 EP; 6,50 Za vas;
7,00 Jutranja kronika; 7.20 EP;
7,30 Za kmetijske proizvajalce; 7..50
EP; 8,00 Poročila-Radijski in T V
program; 8.07 Veseli tobogan; 9.00
Poročila; 9.05 Še pomnite tovariši;
10,00 Poročila; 10,05 Karavana
melodij;	11.00	Poročila;
11,15-14,00 Poslušalci čestitajo -
vmes ob 11.50 Pogovor s poslusald;
12.00-12.10 V nedeljo opoldne;
13,00 Poročila; 13.15-13.30 Obve-
stila in zabavna glasba; 14,00
Poročila; 14,05-18.00 Nedelja
popoldne; 18.00 Poročila; 18.03
Radijska igra; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila;
19.40 Glasbene razglednice; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo
zvečer; 22,00 Poročila; 22.20
Serenadni večer; 23.00 Poročila;
23,05 Literarni nokturno; 23.15 V
lučeh semaforjev; 24.00 Poročila.
PONEDELJEK, 25. NOVEM-
BRA: 14,00 Poročila; 14.10
Amaterski zbori pojo; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.45 Vrtiljak; vmes ob
15.30 Moda za vas; 16.45 Interna
469; 17.00 Poročila; 17.20 Po
željah poslušalcev; 18.00 Poročila;
18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki
glasbi; 18.50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40
Ansambel Dobri znanci; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Če bi
gtobus zaigral; 20.30 Operni kon-
cert; 22.00 Poročila; 22.20 Popev-
ke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila.
TOREK, 26. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Skladbe za mladino;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak;
16.45 Narava in človek; 17.00
Poročila; 17.20 Zveneča imena;
18,00 Poročila; 18,05 V torek
nasvidenjej^ 18,35 Lahke note; 18.50
Lahko noc, otroci; 19.00 Radijski
dnevnik, 19.30 Obvestila; 19.40
Ansambel Weekend; 19.50 Lahko
noč, otroci; 20,00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi; 20,30 Od
premiere do premiere; 21,30
Zvočne kaskade; 22.00 Poročila;
22,20 Simfonični opus Lojzeta
Lebiča; 23,00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23,15 Popevke;
24.00 Poročila.
SREDA, 27. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Pojo naši operni
pevci; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Loto vrtiljak; vmes ob 16.30
Sodobna oprema prostorov; 16.45
Orkester radia Koeln; 17.20 Ko-
morni zbor; 18.00 Poročila; 18.05
Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo
vam; 18.50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40
Ansambel Slavka Znidaršiča; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Iz opusa
Emanuela Bacha; 20.15 Koncert
Simfoničnega orkestra; 22.00 Poro-
čila; 22.20 Jazz; 2 3.00 Poročila;
2 3.05 Literarni nokturnoj 23.15
Zabavna glasba; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 28. NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Poje zbor
JLA; 14.40 Enajsta šola; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak;
16.45 Jezikovni pogovori; 17.00
November 74; 17.30 Kuhurna
kronika; 17.45 Kasete in gramo-
fonske plošče; 18.00 Poročila;
18.05 Iz domačega opernega arhiva;
18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel
Bojana Adamiča in Jožeta Kampiča;
19,50 Lahko noč, otroci; 20.00 Dan
republike v Jajcu; 22.00 Novice;
22,20-24.00 Na predvečer praznika
- vmes ob 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 24.00 Poročila,
PETEK, 29, NOVEMBER:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.50 Za vas; 7.00
Jutranja kronika; 8.00 Poročila —
Radijski in TV spored; 8.05 Tanja
Pirš: Deček in vojna; 8.35 Mladina
poje; 9.00 Poročila; 9.05 Pesem
veselih ljudi; 9.30 Maijan Drobež:
Boj delavskih generacij; 10.00
Poročila; 10.05 O domovini in o
svobodi; 11.00 Otvoritev kulturnega
doma v Kumrovcu; 12.30 S
festivalov JLA; 13.00 Poročila;
13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Pesmi iz naših krajev; 14,00
Poročila; 14.05 Vojko Novak:: Na
pragu svobode; 14,45 Slovenski
instrumentalni solisti; 15.00 Poro-
čila; 15^10 Pihalna godba; 16.00
Branko Soemen: Prevarani s tišino;
17,00 Poročila; 17.05 Mladi pojejo
in plešejo; 18.00 Poročila; 18.05
Radijska igra; 18.45 Zabavni
orkester; 19.00 Radijski dnevnik;
19,30 Obvestila; 19.40 Minute z
ansamblom; 19.50 Lahko noč,
otroci; 20.00 Revolucija in glasba;
21,15 Oddaja o pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.20 Iz logov domačih;
23.00 Poročila;.23.05 O. Župančič:
Pesmi; 23.15 Če bi radi zaplesali;
24.00 Poročila;
SOBOTA, 30. NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.05 Silvo Matelič:
Nemčijo imam doma; 14.30 Po
domaoe; 14.55 EP; 15.00 Poročila;
15.10 Iz oper; 16.00 Vrtiljak; 17.00
Poročila; 17.05 Viktor Konjar: Ko
bi bila AVNOJ-ska noč danes;
17.50 Lepe melodije; 18.00 Poro-
čila; 18.05 Signali; 18.35 Domovina
je vse; 19.00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila; 19.40 Minute z
ansamblom; 19.50 Lahko noč,
otroci; 20.00 Radijski radar; 21.00
Za prijetno razvedrilo; 21.30-23.00
Oddaja za izseljence - vmes ob
22.00-22.20 Poročila; 23.00 Poro-
čila; 23.05 V novi teden; 24.00
Poročila.
OVEN (21. 3.-20. 4.): Posebej
delikatna naloga bo še ta teden za
vami. Pomenku s sodelavci sledi
sestanek v dvoje. Novost, ki ste si jo
izmislili še pred dopustom, boste
šele sedaj uveljavili, na uspeh pa bo
treba še počakati.
BIK (21. 4.-20. 5.): S pravo
politiko vam ljubezen ne uide, s
pravo taktiko pa pridete še do
denarja. Ne doimšljajte si veliko več
kot je res, to škoduje vašim živcem.
Kratek izlet tja, kot po navadi.
Pikanje!
DVOJČKA (21.5.-22. 6.): Za
zimsko igračkanje sedsg še slabo
kaže, zato raje ostanite doma. Še
malo pa vam bo ^ubezen za dolro
ušla čez hribe in doline. To bi oba
rada preprečila, a se ne da, ker sta
odvisna od drugih.
RAK (23. 6. - 22.7.): Rahel
mrazek bo pobožal vašo ljubezen,
zato ne bo več take vročine. Starejši
se bodo smejali vaši mladostni
zaljubljenosti a bo kljub temu
zabavno. Dobro vam bo delo, če ne
boste sitnarili.
LEV (23, 7,-22. 8.); Brez sitnosti
ta teden ne bo. V precepu boste, ker
vas bodo zalotili pri uživanju
prepovedanega sadu. V tej sili se
sijajno izakze dober prijatelj in
pomiri duhove. Izgubi bo sledil
dobiček,
DEVICA (2 3. 8. - 22,9,): Sredi
tedna boste nekoga prijeli za dolg
jezik, da bo mir. Potem boste
zakoličili parcelo, to pa bo tudi vse,
ker bo za drugo zmanjkalo volje in
denarja. Neprimerno več uspeha bo
pri simpatiji, ki jo že lep čas
zalezujete,
TEHTNICA (23. 9.-22. 10.): Za
vaš dom je ^ede na odnose s
^sedom priporočljiva dodatna klju-
čavnica. Veljalo bi tudi malo
popaziti, V službi vam nehajo delati
probleme. Zavist obesite na klin, v
petek vznemirljiv obisk, ki sili k
razmišljanju.
ŠKORPIJON (23. 10.-22. 11.):
Čez teden se vam obeta izredno
lahek zaslužek, v soboto in nedeljo
pa srčkano doživetje. Družinsko
delo in skrb vas še vedno močno
OkUD irata. V službi vam zavidajo
izreden okus v oblačenju, ki ste ga
že odkrito povedano — precq
potrebni ., ,
STRELEC (23. 11.-20. 12.):
Dosedanjo umirjenost vaših čutil ta
teden razdraži nenavaden obisk in
prijetna družba v mešanem setavku.
Nekdo pričakuje, da mu poplačate
dolg, zato bo najbrž potrebno
potovanje po zraku.
KOZOROG (21. 12.-20. 1.): V
ljubezni boste padli tam, kjer
n^'manj pričakujete, pa bosta oba
zadovoljna in hudo nenasitna. Nekaj
preglavic vam bo delalo vrnitev na
staro delo, domače zadeve pa
urejujte postopoma.
VODNAR (21. 1.-20. 2.): Radi
bi ostaU doma, vendar je treba od
časa do časa tudi na potovanje.
Spoznali boste, da ni vse zlato, kar
se sveti in da samo ljubezen nekaj
velja. Zboljšanje odnosov s sorod-
niki in povabilo na sestanek.
RIBI (20. 2.-20. 3,): Nekdo vas
upoazuje, zato prenehajte z užitki
pri ustvarjanju godlje in zdrah, saj
pri tem žgubljate prijatelje in
simpatije. Tudi v ljubezni imate zato
več smoel kot sreče, pa tudi z
denarjem ste vedno na suhem.
16 stran
tednik. — Četrtek, 21. novembra 15)74