Balkanski narodi. I. Urod. Jngosloranl: Slorenci — Hr- ratje — Srbi — Bolgari. II. Neslovani: Bumnni — Grkl — Turkl — Albancl. III. Ostali. Pregled In sklep. III. Ostali. Poleg teh petero velikih narodov, oziroma plemen imamo na Balkanu že celo vrsto drugib narodičev in plemenskih skupin. Njih število je tako veliko, da lahko trdimo, da ni nikjer več v Evropi prostora, kjer bi bilo srečati na tako majhnem ozemlju toliko različnih narodov in plemen. Nemško časopisje piše časih o Balkanu kot o Wetterwinklu: v resniei se križa tam toliko jezikov, šeg, običajev, ver, krvi in iuteresov, kakor je mogoče kaj takega samo tam, kjer je osredotočen prehod iz enega sveta v drug syet, iz okcidenta v orient. 0 skupinah, ki zavzemajo le neznaten odstotek na Balkauu — kakor o Perzijanih; o Eurkih, ki so sorodni z Armenci in Perzijci; o Čerkezih, ki so se preselili v Turčijo, ko so zasegli Eusi 1. 1869. Eavkaz itd. — o teb naselbinah ne moremo razpravljati na tem mestu. Bazprarljati nam je temveč še o onih narodib, ki trori vsak zase vsaj nekaj stotisoč duš, in ki bi vsaj utegnil priti v poštev pri vprašanju avtonomije narodnih skupin na Balkanu. Predvsem torej o Armencih, Židih, Ciganib in Eucorlabib. Eončno nam bo omenjati še Levantince. Armenci. Arraenei so eden najstarejših in najznamenitejib narodov kavkaškega plemena. Njih prvotna domovina leži med Eavkazom in Mezopotamijo. Arraenci so kristjani, njih vrhovni patriarb stoluje v Oarigradu, ostala dva armenska patiiarha stolujeta v Jeruzalemu in Sisu. Na drugera mestu omenjamo že, [da se poslužujejo jako radi turščine kot občevalnega jezika in jo pišejo s svojo ortografijo, dasi izbaja poleg tega več drugih pristno armenskih časopisov. Vseh je okolo 1,640.000, torej nekoliko več od Slovencev. Izvečine bivajo v Mali Aziji; v Evropi jih živi le okolo 400.000. Lesem jih je poklical sultan Mohamed II. tako kakor Žide, kmalu ko je padel Carigrad v turške roke. Armenci so jako vestni ljudje, spekulanti in vztrajui. Zato se jo pospelo mnogo njih do odličnega bogastva. Po svojem temperamentu stoje Turkom bliže od Grkov in Jugoslovanov, a zato so turški premoei tudi nevarneji, ker so se znali splaziti prav v vse državne kote in izkušali prodreti tam s svojim vplivom. Po drugi strani so se organizovali za hrbtorn sultanove vlade v tajne zveze revolucionarnega značaja. Tako je prikipel nekoč srd Turkov napram Armencem do svojega vrhunca. Nekateri dolže celo Angleže, da so to napetost umetno podpihovali. Leta 1895. in 1896. so poklali Turki v zvezi z divjimi Eurdi mnogo tisoč armenskih kristjanov tako v Evropi kakor v Aziji. Število Armencev je padlo v Evropi po tem klanju na jedva četrti del, do danes se je mnogo preganjanih vrnilo, drugi so se naselili le-sem, da zavzamejo mesto ubilih, tako da jih ni danes v Evropi nič manj, kakor jib je bilo pred armenskim klanjem. V samem Oarigradu jib živi okolo 150.000. Zidje. Znano je, da je židovski pleraenski tip dvojeD. Eden je španski, drugi je rueko-poljski. Prvi je mnogo močnejši, kavkaškemu plemenu jako sličen; rusko-poljski je zanikrn, našim očem oduren, njegov prsni odmer je tako majhen kakor pri nobenem drugem narodu več v Evropi. Oba ta tipa dobimo na Balkanu, in sicer v relikih kompaktnib masab v Eumuniji in v Turčiji. Vseh je na Balkanu do pol milijona, toda do tako izvrstnega mesta, kakor so si ga znali priboriti Židje v zapadni Evropi, se balkanski niso mogli. V veletrgovini so jim delali tukaj Armenci in Grki preobčutno konkurenco. Cigani. Odkod in kako je s Cigani, si raziakovalci še niso na jasnem. Največ jih trdi, da so indijskega izrora. Na Balkanu jih utegne živeti do 200.000. Največ jih pripada seveda od tega na Turčijo. Svoje lastne vere nimajo nobene, marveč jo ravno tako naglo in brez pomisleka menjujejo kakor svoje bivališče. Po svojem načinu življenja jih je prištevati nomadom. Dela se jim ne Ijubi, stalnih poklicev nočejo opra?Ijati. Njih jezik naj je soroden staroindijskim, drugim narodom je težko umljiv. Kucovlabl. Eucovlahi ali kratko tudi Vlahi imenovani žive izključno le na Turškem, in sicer v zapadni Makedoniji ob Pinduzu in Janinskem jezeru. Cenijo jih na 200.000. Kucovlahi so potomci nekdanjih rimskih kolonistov, tako da ima tudi njih jezik gotoTO sorodstvo z rumunskim. Zato so razyili Eumunci veliko propagando, da pridobe te svoje namišljene rojake doeela za svojo stvar. Da kažejo Eucovlabi neko sorodnost z Eumuni, o tem ni dvomiti. Bazmerje bo nekako isto kakor med Vlahi, ki so živeli še pred eno generacijo v naši Istri, južno od Učke gore, v vaseh Brdo, Novoselo in Sušnjevico — domačini so jib imenovali čiribire — ter med Vlahi na Bumunskem. Istrske Vlahe so tamošnji Hrvatje že docela absorbirali, tako da eksistirajo danes le še v Miklošičevib zapiskih. Eucovlahi pa se utegnejo obraniti, ker je propaganda iz Bumunije jako stanovitna. Lerantinci. Erižanee zamorske in evropske krvi imenujemo Ereolce. Kreolci Turkov so Levantinci. Zuano je, da so križarili in trgovali v Leranti svoje čase posebno Benečani in Genuejci. Sčasoma so vzrasle v orientu eele kolonije iz Genue in Benetk, kolonijei so se pomešali s Turki in nastalo je novo pleme. Levantinci so drugače popolnoma nezanimivo pleme, po številu jih je le nekaj tisoč. Po celem orientu so poznani zaradi svoje velike malomarnosti in lenobe, dasi so dfugače jako talentirani in inteligentni ljudje, toda njih izobrazba je navadno le površna in zato navidezna. Italijanski pregovor pravi: Chi voul far sua rovina, prende moglie Levantina — kdor se hoče ruinirati, naj se oženi z Levantinko. Pregled. Sestavimo sedaj kratek pregled vseh narodov, ki bivajo docela ali vsaj v svojem glavnem delu na Balkauu, potem vidimo, da naraste njih skupno število na 34 milijonov duš. Natančnejši sestavek se vidi iz sledeče tabele: Balkanski narodi: Jugoslovani Slovenci. . . Hrvatje , . . Srbi .... Bolgari . . . E u m u n i: na Rumunskem „ Ogrskem . „ Avstrijskem „ Euskem. . Grki: na Grskem „ Bolgarskem „ Rumunskem „ TurSkem . Turki*) Albanci Armenei . . 1,370.000 2,864000 , 6,466.000 . . 5,200-000 . . 5,700.000 . . 3,000.000 . . 250.000 . . 1,250.000 . . 1,850.000 . . 70.000 . . 20.000 . . 1,360.000 iidje: na Turikem . . . 170.000 „ Eumunskem . . 280.000 „ Srbskem . . . 6.000 „ Bolgarskem . . 35.000 „ Hrv.-Slav. v Bosni 9.000 Cigani: na Turikem . . . 60.000 „ Bolgarskem . . 95.000 „ Srbskem in drugod 45.000 Kucovlahi Ostalih Skupno . . . 15,900.000 10,200.000 3,300.000 1,800.000 1,300.000 400.000 600.000 200.000 200.000 200.000 34,000.000 Podati nam je dodatno k gorenjemu pregledu še podrobnejo tabelo o Jugoslovanih z ozirom na ozemelj, na katerib bivajo, da utemeljimo s tem obenem skupno število Jugoslovanov vobče kakor vseh štirih narodnosti posebe. Anton Trstenjak je priobčil nedavno v BSIovenskem Narodu" več balkanskih feljtonov, kjer gorori soglasno z našim izvajanjem o 16 milijonov Jugoslovanov. Pisatelju teh vrstic ni znano, je posnel A. Terstenjak omenjeno število po rezultatu, ki ga je publiciral pisatelj teb vrst že pred nekaj meseci v enem izmed slovenskih dnevnikor, ali pride do omenjenega števila neodvisno od naših raziskovanj. Pribaja A. Trstenjak po lastnih računih do istega rezultata, potem je to soglasje pozdrariti zaraditega, ker je pisal še predlanskem ugleden južnoslovanski list, kakor da je vseh Jugoslovanov 12 milijonor. V sledeči tabeli utemeljuje pisatelj svojo statistiko: Jugoslovani: Slovenci: na Avstrijskem . . r Ogrskem . . . „ Italijanskem . . Hrvatje: na Hrv. in Ogrskem . v Dalm. in Istri . . „ Bosni  Srbi: na Srbskem . . . „ Turikem . . . ? Herceg. in Bos. . na Err. in Ogrs.. . v Dalmaoiji . . . v Crni gori . . . Bolgari: na Bolgargkem . . „ Turikem . . . 1,250.000 70.000 50.000 1.850.00O 614.000 400.000 2,500.000 1,000.000 1,400.000 1.200.000 126.000 230.000 3.5O0.00O 1,700.000 Skupno . . . 1,370.000 2,864.000 6,466.000 5,200.000 15,900.000 Sklep. Kakor se sukajo stvari na Balkanu, utegne prinesti vsak dan novo razčaranje. Dogodki so sledili hitro drug drugemu in premifljali položaj: najprej ustava v Tur- *) Mohamedanov je seveda več, ker se prišteva k tej veri razen Turkov še dosti drugih. Pis. čiji, potem bolgarsko carstvo, nato avstrijska aneksija. Izključeno ni, da nas ue čakajo še uadaljni podobiii dogodki. Toda vsi ti koraki niso nič drugega kakor posamezne faze v razvoju splošoo orientalskega vprašauja. Busija je potisnjena malodane iz Balkana in Oarigrada. Narodi so postali ueodvisui in zafeli so hoditi lastna pota. V Rusiji zro le še svojega zaveznika ia nič več brezpogojuega varuha. Deset let bo približno, kar so se vršili prvi dogovori med Bolgarijo iu Turčijo o Balkanski zvezi: Euo leto kasneje sta se razgovarjala o tem sultan in tedanji srbski kralj Aleksander s svojim prvim ministrom. Abdul Hamid je bil za to idejo jako zavzet ali skeptičen, kakor je postal tekom svojega vladanja, v tako zvezo ni hotel verovati, ker je poznal ambicije Grkov, Srbov kot Bolgarov na gotova turška ozemlja. Turčija je stala na pragu, da bi se ta razkositev rea izvršila Augleški kralj in ruski car sta skleuila važuo pogodbo. Abdul Hamid je slntil, kaj sta se dogovarjala vladarja ? Revalu in zato je proglasil ustavo in poklical Mladoturke na krmilo. S tem je hotel preprečiti tuje spletke. hprva se je kazalo, da je imel popolen uspeb. Poklieal je k vladi nove in mlade moči. Zaupal se je dosedanji opoziciji. Ni dvoma, da bi imeli Mladoturki lahko popolen uspeh. Ako bi se postavili na temelj absolutne enakopravnosti vseh narodov iu veroizpovedanj v Turčiji, bi jih podpisali vsi ti narodi. Toda Mladoturki so se izkazali kot absolutui šovinisti in zato tudi v to pomlajenje Turčije ne verujemo. Slejaliprej se poloti nezadovolJDOst vseh tistih, ki so odložili svoje orožje, ker so pričakovali od nove vlade tudi novega režima in nemiri stopijo zopet na dnevni red.*) Nekateri Turki uviderajo položaj in zato so predlagali, naj bi se evropejski Turki sploh umaknili iz teh krajev ter osredotočili vse svoje sile v Mali Aziji, kjer bi ustanoirili novo krepko državo. Le Čarigrad, svoj Stambul, liekdanji ByzaDtium in Konstantinopolis, bi si obdržali slejkotprej. Ko so se prvič oglasili glasovi po Balkanski Zvezi, je šla iniciativa tako, da bi prevzela hegemonijo Turčija. Prag med okcideutom in orientom naj bi stal pod Todstvom orientalskega naroda. Druga misel stopa v poslednjih dneh na dan : prag med večerom in jutrovem naj stoji pod vodstvom zapadue dinaatije. Nam se zdi, da ima ta misel mnogo reč življenske sile ter realnosti y sebi. Dejauski je podložnib Habsburžanov že danes 6VS milijonov Jugoslovauov in 31/* milijonov fiumunov, torej skupno 10 milijonov balkanskega prebivalstva. T. *) Kratka je bila slava mladoturškega gospodstva. Dne 23. t. m. je konžala mladoturška moč, bržkone za vedno! Ista sila, ki jih je dosedaj držala pokonei, ista sila jih je zapustila. Armada, ki je bila glavna opora Mladoturkov, na kateri je takorokož slonela cela politiika moč Mladotmkov, ona armada se je obrnila protl njim in jih zapustila. Temne sile so rovarile toliko oasa, da so pridobile na svojo stran maso armade. Vojaki so odrekli častnikom pokoršSino, jih prisilili, da so stopali proti svoji volji z njimi, nekatere so ujedi, druge ubili. 0 resnosti položaja nam priča najbolje odpoved Ahmed Riza kot predsednik pariamenta. Ta mož je živel do proglašenja ustave v prognanstvu v Parizu, od kjer je vodil celo Mladoturško gibanje in organiziral iz Parisa celo lansko revolueijo. Mogli bi mirne duše trditi^ da je 8 padcsm Ahmed Riia padla tudi mlada turika svoboda. Prižakovati moramo vsak dan kaka izuenadenja. Uredn.