Poročali smo že, da so prišli na Koroško Titovi agenti,
ki naj bi begunce pregovorili, da bi se vrnili v Titovino. Njihovo de¬
lovanje je še mo6no čutiti* Tako so v Spittalu, kot smo še poročali,
po svojem zastopniku v taborišču pregovorili nekaj beguncev, da so se
vrnili v Titovino. Kakega sprejema so bili ti "skesanci" deležni, smo
tudi že pisali. Toda ti agenti ne delajo samo podtalno po svojih skriv¬
nih zastopnikih, marveč so se drvnili tudi javno pokazati in naše Iju-
' di nagovarjati k vrnitvi. Zdi se, da so po načrtu nalašč izbrali na¬
šo najmanjšo skupino, ki je poleg tega še najbolj oddaljena od drugih:
Judenburg. Če bi jim bilo tu uspelo, bi se upali še drugam k večjim
skupinam. Toda v Judenburgu so klavrno pogoreli. Naši ljudje so jih
spraševali kaj je s domobranci. Odgovarjali so, da ni tako kot se go¬
vori, da je to samo propaganda proti njim itd. Pa se je oglasil nekdo,
ki je rekel: "Kaj boste lagali J Saj sem bil šara zraven in vem, kako ste
jih streljali in klali".In agenti so morali osramočeni umolkniti. Na
koncu so še rekli: "Torej, kdor gre nazaj, naj ostane v dvorani, drugi
naj se pa odstranijo." Da bi videli, kako so jo naši ljudje ubrali ne
samo skozi vrata, marveč tudi skozi cima in tako Titovcem dovolj zgo¬
vorno dokazali, koliko verjamejo njihovim lašnjivim vabam. Ce pa vsega
tega še niso znali razumeti, so mogli na svojem avtomobilu videti in
uvideti, da je nesmiselno in nevarno hoditi po begunskih taboriščih in
nagovarjati begunce k vrnitvi v Titovino.

Pa niso samo slovenski komunisti načrtno začeli nagovarjati
naše lju&l za vrnitev, tudi svoje nemške "tovariše” so pridobili za to
delo. Tako nam poročajo iz lier^c- da so imeli tam komunisti prejšnjo
nedeljo zborovanje - bilo jih >e baje okrog 200 - na katerem so zahte¬
vali, naj bi oblast begunce vrnila domov, ker preveč obremenjujejo
prehrano dežele. Ugotovili so, da dobivajo begunci v lienškem tabo**
rišču mnogo boljšo hrano kot domačini, Ded ljudi so vrgli krilatico:
"Inozemci dobivajo nad 11  leg kruha na mesec, mi pa le 3 kg!" Ta kri¬
latica gre sedaj od ust do ust po vseh tirolskih dolinah - stara pesem:
Zanesti med ljudi nezadovoljstvo; pa bodo polagoma sprejemljivi za ko¬
munistične ideje. Hkrati pa bi rodi naše ljudi katere je dobro tirol¬
sko ljudstvo gostoljubno sprejelo in jim, če le more, rado kaj da ali
proda pri domačinih zasovražili.

Prav je, da to idejno igro komunistov vsi begunci prav
dobro poznamo; slovenski, komunistični agenti nas laskavo vabijo,‘nem¬
ški "tovariši* pa podijo ter ljudstvo in oblast hujskajo preti nsm.Ce
smo na to opozorjeni, ne bo nihče njihovim lažem nasedal.

Vsa ta borba za nas, pa je najvidnejši dokaz, kako naše
oegunstvo njihovemu ugledu škoduje in Titu polagoma maje Stolček.

. J§IIAN_£R0I._ JE.0I>S J0PI1.. _

Svet vedno bolje spoznava Titovo "demokracijo”. Saj skoraj
ni večera, da se ne bi slišali v londonskem radiu ostri glasovi proti
■ jomu. Vedno bolj prihajajo v svet sporočila o resničnem stanju v Ti-
š.zvini. Zlasti zgovorno postavlja na laž Titovo "demokracijo" odstop
: In. Groia, ki je v anglo-amerišken svetu dvignil veliko prahu.

Kako komuniste ta C-rolov korak, s katerim je Tita inzjegovo
Liho pred svetom razgalil, boli, dokazuje članek Milovana Djilasa v
•elgrajski "Borbi", v katerem stoji med drugim tudi sledeče:

" Prav nič ni slučajno, če so se razni reakcionarji tr do-
■J.movini in v inozemstvu začutili zadete z našiki novimi zakoni: o volil¬
nih imenikih, o ustavodajni skupščini, o tisku, o združevanju itd. -
Ljudje, kakor Milan Grol, ki so dopolnili svojo politično vzgojo v

inozemstvu, v emigraciji, kot 61ani emigrantskih vlad ali kot vidne
figure vsega tistega emigrantskega brloga spletk, izdaje, špijonaže,
zločinov, karierizma in korupcije, vsi ti so zgubili ob teh. zakonih
nad o, da bodo lahko s 'vlili vodo v Titovo vino”, da bodo lahko nagnali
vodstvo osvobodilnega gibanja, da krene s poti, po kateri je povedlo
ljudstvo in na katero ga je ljudstvo postavilo. Zato ni prav nič slu¬
čajno, da je prav v zvezi s te-;. . e ; - .oni, s pripravami naših narodov,
da z gumijastimi krogljicarni potrdijo in dovršijo veliko stvar svobo¬
de, katero so začeli 1341» leta, pričel nov načrtno pripravljen po¬
hod tujega tiska in vse domače reakcije. V pomanjkanju močnejšega in
večjega bi majhni konfuzni politikant Milan Grel, konservativni inte¬
lektualec, po rodu Nemec, po kulturi Francoz, po politiki veliko Grb,
frazer o demokraciji, ki nikdar doumel in niti imel moči doumeti vse
veličine dogajanja v naših narodih, ki je cel vek preživel v jalovih
izigravanjih moral postati zastavonoša tega pohoda, ali pa da vsaj po

•'cu , c e voda ne
d. j o teh Dohodov,

razredči v

na in če celo ne bo
i bi onemogočili, da se iz-

naprej zaključenem nač:
vlita v vino, odpre Si

vrši veliko delo narodov Jugoslavije, da se kompromitira v inozemstvu
boj, katerega so vodili narodi Jugoslavije in v katerem so dali ti¬
soče življenj in neprecenljiva materiJalna bogastva. Večinoma na osno¬
vi popolnoma lažnih vesti so mnogi tuji listi, med njimi tudi pariški
"Populaire", kot na pritisk gumba zajecljali proti današnji Jugoslaviji
Razni JN3 - ovski in JEZ-ovski kortezi po palankah Srbije in so se
spremenili preko noči v "demokrate" Milana Grola in se.proglasili za
srbski narod. Grol, ko ni mogel doseči nič večjega v vladi, ja odšel
v J opozicijo”. Toda njegova lastna moč je premajhna in v novi Jugo¬
slaviji je za uspeh premalo, če imaš pomoč od zunaj. Kljub nameravani
zmedi tudi v tem slučaju niso mogli napraviti iz miške leva, marveč
so postali odnosi jasnejši, bolj določni in bolj začrtani. Milan Grol,
ki je bil v vladi tuje telo kot bruno v očesu, je dosegel z odhodom
z vlade samo to: njegovi nameni ( v kolikor so njegovi, čeravno niso
samo njegovi ) so postali jasnejši.

Cernu ta novi pohod, ki ga je navidez začel "tragični" Milan
Grol, v resnici pa so ga začeli, kar se najbolj vidi is inozemskega
'.iška pravzaprav drugi?

ZAPLEMBA NA ZAPLEMBO.

Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, katerega so tvorili:
preds. i kapetan Švigelj Lado, prised.smajor Vanič Ivan, major Trbovič
Dušan, kapetan Trček Anton in vodnik Pogačnik Rajko,so bili obsojeni
funkcionarji ljubljanske Kreditne banica. Obtoženi so bili sodelovanja
z  okupatorji.

Sodba: Dr. ing. Krofta Miloš, 8 let prisil, dela z odvze¬
mom svobode; dr. Kalan Boris, 7 let prisil dela z odvs. sv.; 3chwinger
Rihard, S let prisil, dela; Krofta Januš, 6 let; Rosman Josip, 5 let;
ing. Drčer Oskar, dr. Bole Iv.,dr. Kobal Al., 4 leta prisil.del. z odvz
svobode.Dr. Ernest Rekar 3 leta, dr. Pavlin Ciril, 2 leti - vsi zgornji
so obsojeni na zaplembo celotne imovine in izgubo državljanskih pra¬
vic. Im o vin o so zaplenili tudi sledečim: Gazelju Milanu, Hmeljaku
Francu in dr. Pogačnika Frida, ter Ivanki Vodnik in Jenkotu Avgustu.
Samo del imovine in to deležev s katerim so udeleženi v trgovskih in¬
dustrijskih in denarnih zavodih je bil zaplenjen: Jelačinu Ivanu, Na¬
glasu Viktorju, Sovanu Leonu, st.in ml.; ing. Knezu Tomu. Pri teh je
namreč sodišče upoštevalo olajšilno okolnost, da eo znatno podpirali
OiVZaplenjena je bila tudi imovina ljubljanske Kreditne banke, Združe¬
nih papirnic* Papirosa, in tov. Motvoza v Grosuplju v korist države.

_TIJDI D lJUDSKA^POSOJIINICA^PRED v SODl5CSIa._

Tudi Ljudsko posojilnico v Ljubijaniso prav za njeno pet-
leset letnico - ustanovljena je bila 1895«1 t  ~ posadili na partizansko
zatožno klop z edinim namenom s polastiti se njenega premoženja.0 izidu
razprave še nimamo Doročil, vemo le, da ji očitajo tisti šablonski -'so¬
delovanje z okupatorjem" in da se najbolj zaganjajo v magm.HU Škrbca.,

- 3

"ustanovitelja bele garde in velikega terorista," kot ga imenujejo.

Posojilnico dolžijo, da je nakazovala velike vsota
škofijski dobrodelni pisarni,"denarni centrali bele garde," kot

"7  —  jOj

UTO ZSMS El NOVINARJI NA OBISKU
V 2U2ENBERKU.

Pod gornjim naslovom prinaša ljudska pravica z dne 22. t.m.
daljše porbčilo o obisku inozemskih časnikarjev na Dolenjskem.Naj na¬
vedemo' par citatov? s'’:

Na vprašanje g.Dawiesa,

;e dvignili klici iz množic

so

kaj pričakujejo ljudje od nove oblasti v
; "Hočemo, da se združi Trst s Primor-
še so klicali'? "Primorska in Koroška

sko in Koroška s Slovenijo,
si želita k Jugoslaviji."

Toda g. Dawies se je obrnil do mlade deklice in še enkrat po¬
novil vprašanje in sicer -r  tem smislu, kaj ona osebno pričakuje od

nove ljudske oblasti. Tovarišica Pepca Jeršetova je ravnokar prišla
iz Gorice in hotela bi v prvi vrsti povedati to, kar je tem videla in
o čemer si želi, da bi vedel ves svet s

"Zakaj zavezniki dopuščajo, da se v Gorici vračajo na važna
mesta preoblečeni fašisti, ki jih ljudstvo pozna kot zločince in sov¬
ražnike demokratičnih primorskih ljudskih množic."

Se na kmeta Kelšina se je obrnil g. Davies z istim vprašanjem.

"No sedaj mislim, da bom lahko dobil več zemlje, kot sem si jo

mogel kupiti s denarjem, ki sem ga prinesel iz Amerike. Želel bi si

je kakih ,5 ha, no, tudi 10. Samo toliko bi je hotel imeti, da bi lahko
svojo družino,"

preživljal

"Toda ali mislite, da je tu zemlje dovolj, da bi jo lahko vaak
kmet dobil 10 ha," je vprašal g. Dawies.

"Zemlje je dovolj, so mu od vseh strani klicali^ "So tu na
Dolenjskem ogromna posestva grofa Auersperga, ki je med okupacijo po¬
begnil v Italijo in si tam pridobil italijansko državljanstvo. So tu
velika posestva samostana v Stični, ki bi se morala razdeliti in to
je najboljša zemlja."

Sovjetski novinar major Kudrijašev se je na koncu obrnil še z
enim vprsanjem na zbrane tržane; "Kdo od vas bi želel, da se kralj
Peter vrne?"

"Dol s kraljem, nočemo ga’. Hočemo Tita!"

Množica se je kar dvignila in prodrli so še močnejši klici,ki
so zahtevali'.

"Naj pride kralj in z njim škof Rožman, da jih bo tu ljudstvo
sodilo. Dajte jih nam in dajte nam vse one Rupnikove izdajalce, ki so
tu vršili zločine in se sedaj skrivajo po Koroškem in Italiji. Tu na
mestu jih hočemo soditi!"

Eden novinarjev ja želel staviti še eno vprašanje? "Koliko 1jud
hodi tu v cerkev?" Mnogo rok se je dvignilo."

Tako piše Ljudska pravica. Vprašanje pa je, če so to ljudje res
govorili, če pa so, so jih partizani nalašč naročili.

VESTEN OBSOJEN NA.SMRT. 2 3. t.m.
je izredno voj. sodišče v Ljubljani
obsodilo na smrt z ustrelitvijo in
zaplembo celotnega premoženja Ve-
sten Avgusta, Vesten Adolfa in Pfeif-
fer Josefaj ing. Maks Adolf Vesten
pa je obsojen na 15 let odvzema svo¬
bode, na izgubo jugosl. državljanstva
in zaplembo celotne imovine.

LJUBLJANSKI EESAEJG OBSOJENI.
Pred sodiščem za zločine in pre¬
stopke proti slov. narodni časti
so bili 17. avg.obsojeni.Javornik
Ivan in Javornik Josip, vsak Ha 1
leto izgube narodne časti* poleg

tega še Ivan na 50.000.— Josip
pa na 10.000.— din denarne kaz:
pri čemer je sodišče za Ivana
upoštevalo olajševalno okolnost
da je ves podpiral OP; Krušiš
Ivan na dve leti izgube narodne
časti in na 50.000.-- din denar¬
ne kazni; Musar Josip, na šest
let izgubo narodne časti in na
60.000.—din denarne kazni: Gse*
nar Janez, na tri leta izgube
narodne časti in na 80.000.—-div
denarne kazni; Rozman Martin in
Rozman Jože na eno leto izgube
narodne časti in na 20.000.—din

kazni in Škufca Alojz, na eno leto
izgube časti in 10.000 din.Pobegli
organizator plave garde večjega
formata URBAS Miroslav je bil ob¬
sojen na najvišjo kazen, ki jo
določa zakon o sodiščih slov. nar.
časti, namreč na 10 letno izgubo
narodne časti in na zaplembo vsega
premoženja. Popolnoma oproščena
sta bila Marinko Josip in Žan Ivo.

TO CA V NOVOMEŠKEM OKRAJU.
Strahovito neurje je v pondeljek
opoldne prizadelo velik del novo¬
meškega okraja. Kmalu potem, ko
je odzvonilo poldne, se je neurje
privleklo nad Trško goro. Izprva
je močno deževalo, kmalu pa je
vmes začela padati toča, ki je
bolj in bolj prevladovala in se
je naposled sesula, suha in g&sta
da je pobelila široko pokrajino
tam gori od Trebelnega v širokem
pasu preko Trške gore, preko
Krke v Gorjance in tja doli do •

St.Jernej skega okoliš a. Kakor
lešniki debela toča gosta tako,da
podobne že 15  let ne pomnijo, je
neusmiljeno klestila več kakor
četrt ure in je pred očmi zgro¬
ženih kmetovalcev in vinogradni¬
kov cefrala in drobila letino,
še prav posebno pa vinograde,
proso, ajdo in koruzo. Ko se je
neurje uneslo, so ljudje zgrože¬
ni pohiteli iz hiš in kc so vi¬
deli razcefrane vinograde, odbite
in raztrgano grozdje, obilico
okleščenega sadja, zdrobljeno pro
so in opustošena polja ajde, ki
je prej bila v najlepšem razcvetu,
so mnogi na glas zajokali.

PISMO 2 GORIŠKE. Cez mejo
prihajajo domobranci, ki so ušli
iz groba v Hozlju, kjer so jih
na stotine postrelili, ali pa po¬
lili s solno kislino in jih zazi¬
dali v rove ali jame. Prihajajo
tudi civilisti is vseh krajev,
celo is Belgrada in pripovedujejo
o nevzdržnih razmerah v Titovini.
Volitve v Ljubljani so bile v ce¬
loti potvorjene,■vsaj za Bežigra¬
dom, kjer so ljudje večinoma od¬
dali prazne listke. Delavci in
uradniki dobivajo samo akontacije,
delajo pa kot popreje,izven urad¬
nih ur pa še udarniško delo, kar
jim seveda "silno ugaja". Za re¬
žim so navdušeni le še fUnkcife-
onarji in mularija do 16 leta.Kdor
ni bil aktivist 0E, sploh ne mo¬
re več živeti, večje GR-ovske 1 gla¬
vice že letijo iz služb, nemogoč
je tudi vsak študij.

LJUBLJANO SO POVEČALI*, Komu¬
nistična ljubljanska vlada je 20.
t.m. inkorporirala Ljubljani biv,
občine St.Vid, Ježica in Pelje,na¬
dalje Fužine, Zg.in Sp..Hrušico,
biv. občino Rudnik, Lipe. in Bokale-
ponovno priključila Eauptmanice in
Črno vas.

FRANCE BEVK je izjavil časni¬
kar j em s "Ni niti najmanjšega dvoma,
komu bo prej ali slej pripadla zma*
v torbi med svetom napredka in
svetom reakcije, ki sta se srečala
v Trstu. Zato ima zavezniška vej,.
uprava na Primorskem dolžnost, da
prihrani sebi in arugum materialne
in duševne žrtve, ki, bi jih ute¬
gnilo zahtevati nadaljevanje pre¬
ganjanja ljudskih oblasti, ter, pa
v celoti ugodi zahtevam pokrajinam
ga narodnoosvobodilnega sveta, za
Primorsko in Trst.

"KLJUB NASPROTOVANJU domače
in: tuje reakcije bo bolgarsko
ljudstvo izrazilo v nedeljo pri
svobodnih volitvah svojo voljo” jo
napisala L j. Pr. dne 24. t.m«. v na¬
slovu dolgega članica, v katerem
ostro napada zapadna zaveznika. Pa
se je komunistični tisk zopet en¬
krat oošteno blamiral..

TITOV ZASTOPNIK V UKRRI je
glasoval proti temu, da bi tudi ne
gunci bili deležni Unrrine pomoči,
Sam je izjavil sledeče; "Tretje
zasedanje UNRRE je imelo na dne v ne¬
redu dve važni vprašanji. Razprav¬
ljalo je o vprašanju pomoči izšel j
iiirn osebam. Jugoslov. delegacija 1
stala na stališču, da mora TJNRcU
v polnem soglasju delati z zainter
siranini vladami., o katerih držav¬
ljanih se razpravlja, ne pa po sv:
nreudarku.

KOMUNISTI V LIENZU pobirajo
podpise proti nam. Naknadno smo
izvedeli, da pobirajo komunisti v
Lienzu podpise na vlogo deželni
vladi, v kateri zahtevajo vrnitev
beguncev in protestirajo proti te¬
mu, da bi imeli begunci boljšo h:v
ket domačini.

TABORIŠČE KONIGG PRI TREVIoU
se je te dni preselilo v bližine
Ankone.

IZ LIENZA NAM POROČAJO; Daru:
27.t.m. je priredil naš pevski zen
pod vodstvom g.Miheliča Silvina sv*
drugi pevski koncert, katerega so
poleg taboriščnega poveljnika ma¬
jorja Richardsa in drugih angleški:
predstavnikov obiskali tudi zastop
niki drugih narodnosti v taborišču
Koncert je krasno uspel.