Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 148. V LJJuRLJANL. sreda, 7. julija 1926. Posamezna številka Din 1*—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti. Din 20'—, inozemstvo Din SO-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 13.633. Samo konstatacije ne zadostujejo. Svoje dolžnosti ima časopisje in svoje dolžnosti imajo stranke. Dolžnost časopisja je samo ta, da odkriva obstoječe napake v javnem življenju in da kaže iei m nat in potrebnega dela. Dolžnost sianve pa je, da to delo izvede in da 7„,ne zadovoljt samo s konstatacijami, cim - casoP*8 J'e brez politične moči, do-more™^ Stran^a politično moč, časopis V, samo svetovati, dočim je ^oga strailkei da dela. v ] • lazl^e pa se naši politiki ne za-^dajo in mnogi mislijo, da popolnoma Za ostuie, če delajo stranke samo časopisno delo in. da prepuščajo svoje pravo strankarsko delo fcasu, da ga ta reši, če bo ravno sreča ugodna. Tako na primer konstatirajo vse naše stranke, da je davčno breme v Sloveniji neznosno. Isto so že pied tem kon-statirali vsi slovenski listi in še pred njimi naši gospodarski krogi sami. — Konstatacija strank je bila zato pravzaprav že odveč, ker so konstatirale samo že splošno znano resnico. Njih dolžnost je bila najti sredstva in pota, da se to breme za davkoplačevalce vsaj nekoliko olajša. Kako to dosežejo stranke, je seveda njihova stvar, toda nekaj pozitivnega morajo doseči, ker same konstatacije zla ne zadostujejo. O^rabr*^0*-6 z dru£imi vprašanji. I a rabi za treta mo zreducirani slovenski teritoi lj nujno zvezo z morjem, je evidentno. Ni naloga slovenskih strank, da to potrebo naglašajo, temveč da zvezo ustvarijo. Toda naše stranke na to niti ne mislijo in zato niso prišle niti do tega spoznanja, da je naravnost škandal, če slovenske stranke zaradi par volil-cev še danes niso edine, katera zveza bi bila za Slovenijo najboljša. Da, godi se celo to, da ravno slovenske stranke same najbolj ovirajo, da še ni napredovalo vprašanje zveze Slovenije z morjem. Celo vrsto drugih važnih in pomembnih vprašanj imamo, glede katerih ne more biti nobene nejasnosti in ki bi jih vse slovenske stranke morale reševati ^ hajvečji enotnosti. Omenjamo v tem J''lru samo vprašanje Trboveljske pre-n°gokopne družbe. Toda kljub jasnosti vPraŠanja pa moramo konstatirati, da se venske stranke za to vprašanje niti Rimati nočejo in da jim je tu celo kon-odveč. 'ovenske stranke docela pozabljajo, ^aJ j« namen mandata, ki ga dobe ob yolitvah. Nekatere očividno mislijo, da J© mandat samemu sebi namen, ne pa da je le sredstvo, da s« * nji doseže praktične uspehe. J Slovenske stranke se iitgovari • ne morejo doseči teh uspehov, ]^. . njih politična moč premajhna,’ ker je slovenski narod premaloštevilen. Toda vprašamo: ali so slovenske stranke že kdaj resno poskusile, da vržejo v lepi »togi ves političen vpliv slovenskega naroda na tehtnico? Ali so že kdaj po-s ^'le, da se dogovore le v eni stvari za skl'Pen nastop? Ne zadostuje, če stranka samo končati ra, kaj je napačno in ne zadostuje, f® stranka sama izjavi, da ne more ne-aj doseči, ena mora dokazati, da res Ki^mogla doseži. Stranka mora Pokazati na svoja de j a n j a in ne samo ha s v o j e o b 1 j u b e in dokler se naše stranke ne bodo po tem ravnale, bodo ftaše letne bilance vedno negativne, pav-Perizaeija naroda pa stalno večja. Stranke niso tu za dekoracijo, temveč za delo in to bi morale tudi slovenske stranke enkrat dokazati! Možnost sklicanja skupttlne zaradi povodnii. I Senzacijski načrt Caillauxa. Beograd, 7. julija. Predsednik vlade Uzunovič je sinoči ob 7.40 odpotoval na Bled. Njegova pot je v zvezi z veliko škodo, M so jo napravile povodnji. V parlamentarnih vrstah so mnenja, da pride na Bledu jako lahko-do odločitve, da »e hitro skliče narodna' skupščina. Pred odhodom ha Bled se je Uzunovič o namenu svojega potovanja izjavil, da ima nalogo, kralju poročati o stanju poplav in kaj namerava vlada glede na sedanje nelegalno stanje napraviti. Treba se je dogovoriti o ukrepih, ki naj se store glede na zaprošeno pomoč in o na-j činu, kako naj se nadoknadi primanjk-I ljaj v dohodkih. Stjepan Radič o Dalmaciji in o vladni koaliciji. Zagreb, 7. julija. Včeraj ob 10. dopoldne se je predsednik Hrvatske seljačke stranke Štefan Radič povrnil s svojega potovanja v Zagreb. Popoldne je bila seja vodstva stranke. Na seji je Radič obširno poročal o razmerah v krajih, ki jih je prehodil. Omenjal je najpreje prirod-ne krasote Dalmacije. Govoril je posebej ° vsakem kraju, kjer je lii. Opisal je lepoto Korčule in zlasti povdarjal lepoto Marjana v Splitu. Na mnogo ljudi, ki so prišli iz Napclja v Split, je napravil Split boljši vtis kakor Napoli. — Sam Split je mednarodni problem. Država vsega zaledja ne more drugače rešiti, kakor tako, če je Split glavno mesto tega ozemlja. To ni samo izjava politika in Hrvata, temveč to je jasno za vsakogar, ki vidi logične posledice gravitacije in vso strukturo tega kraja. Radič omenja dalje lepoto Vele luke in Blata ter pravi, da je Blato lepše od Sarajeva in Mostara. Nato povdarja naravni položaj Makarske in pravi, da se ie izkazalo, da je to najboljši kraj ob Jadranskem morja .» bili že načrti, da se tu zgradi ogromno letovišče, toda ti načrti so propadli. Zdaj si je treba prizadevati, da sami napravimo tam letovišče, ki bo privabilo tisoče in tisoče tujcev. Ko se uredi naša riviera, se sme brez pretiravanja pričakovati, da bo prihajalo v kratkem sem na letovišče pol milijona do enega milijona ljudi iz Za-padne Evrope, pozimi pa 50 do 100 tisoč. Greh in sramota je za naše ljudi, ki se bavijo z javnimi posli, s knjigami in umetnostjo, da si niso še ogledali teh lepih krajev. Prebivalstvo Dalmaeije je popolnoma hrvatsko in je ohranilo svoje kmečke posebnosti. Narod je neobičajno živahen in posebnega temperamenta; pri tem pa realen. Toda beda naroda je nepopisna. Ljudje komaj toliko pridelajo, da imajo za golo življenje. Temu narodu je treba pomagati. Najnujnejši pogji, da se more pomagati narodu, so tu. Prvič je tu naš kralj, ki zastopa državo napram inozemstvu in ki jo je na znotraj učvrstil. To je naroden kralj. Potem imamo narodno vlado, ki po malem postaja tudi seljaška. To je vlada narodnega sporazuma, kar pomeni, da je v Dalmaciji Hrvatska, v vsej državi pa seljaška. Tudi če današnja vlada ni še čisto taka, vendar je narodni sporazum odprl pot, da bo ta vlada v Srbiji srbska, na Hrvatskem hrvatska in v loveniji slovenska, v vsej državi pa na zunaj jugoslovenska. Potrebna je pomoč tem ljudem, ki stradajo ni s strahom pravijo, kaj bi bilo, ce bi prišlo do česa z Italijani. Kaj bi se zgodilo, če bi n. pr. prišli s par ladjami, ki bi prinesle hrano v te kraje? Ne zgodilo bi se nič. Otroci so za Časa italijanske zasedbe pometali v morje čokolado, ki so jim jo dajali Italijani. To nam daje veliko sigurnost. Na dalmatinskih otokih vlada poseben sistem, ki ga je uvedel Milan Pribičevič. Povsod na otokih je bilo namreč najti 20 do 50 ljudi, ki so dobivali po 50 do 60 dinarjev na dan. Ti so hodili vedno oboroženi okoli. Ljudje so se morali tem slepo pokoriti. Tamošnje ljudstvo je bilo v resnici zastraženo. Administracija sama je imela poseben značaj in je bila v najtesnejsi zvezi z nekim posebnim odborom v Beogradu, v katerem so bili zlasti ljudje iz Pašičeve okolice. Bilo je dosti, da je Rade Pašič rekel le besedo sreskeinu poglavarju pa ■se je vse naredilo. Tako so bili najslabši elementi, ki jih je narod povsod imenoval italijanske in avstrijske vohune, popolni gospodarji. V Dalmaciji je gospodar občine tudi gospodar vsega. Ta stvar pa se je zdaj spremnila, ker so vse občine z malo izjemami prišle v roke Hrvatske seljačke stranke. Vendar imajo ljudje še vedno občutek, da so pod obznano in da imajo v Beogradu namero, te kraje po-srbiti ali poradikaliti ali pa narod razseliti. Socialno najvažnejša stvar bi b.ila, da se narod tako zaposli, da si bo mogel ob najmanjši državni podpori pomagati iz sedanje bede in priti do 'blagostanja. Dalmacija mora iza Hrvate postati središče politike. To bo treba svetovati tudi radikalni stranki in drugim srbskim strankam. S tem nasvetom in s to zahtevo bo treba hkrati reči, da je to pogoj za nadaljnje sodelovanje. Če se ne sprejme agrarni zakon za Dalmacijo, bo HSS ukinila koalicijo, ker nima smisla to vlado še naprej podpirati, ako nam ona ne ustreže. To vprašanje je bilo že urejeno, upirajo pa se zdaj štirje radikalni poslanci, ki so sami osebno prizadeti. Pa bomo rekli'radikalom: Če vi bolj potrebujete tiste štiri poslance kakor našo stranko, potem dobro. Če se ta zakon ne sprejme že zdaj, kesneje nima smisla, ker potem pride trgatev in bi se takrat odnošaj zapletel. Mnogo je v Dalmaciji odvisno tudi od izvedbe nettunskih konvencij. Tu pa ima glavno besedo minister za socijalno politiko od katerega je vse odvisno. On bi pa rad nettunske konvencije izkoristil zato, da prisili dalmatinske Hrvate v radikal-. no -stranko. Če Simonovič ostane še naprej minister za socijalno politiko, potem je stvar popolnoma jasna, in to tembolj, ker je Simonovič pristaš najožje Pašičeve okolice, ki nič ne taji, da je bil po njeni misli sporazum največja pogreška in da je treba iskati druge kombinacije brez seliaške stranke in proti njej. SEJA HSS V ZAGREBU, j Beograd, 7. julija. Sinoči so vsi poslan-‘ ci HSS, kolikor jih je bilo še v Beogradu, odpotovali v Zagreb, da se udeleže da-leže današnje seje HSS. Od ministrov sta , odšla v Zagreb Pucelj in dr. Šibenik. Dr. Nikič je že predvčerajšnjim odšel iz Beograda, dr. Šuperina je pa v Pragi in se zato ne bo mogel udeležiti seje stranke. IZJEMNE ODREDBE NA ANGLEŠKEM PODALJŠANE. Lcnikn, 7. julija. Spodnja zbornica je s 180 proti 64 glasovom izglasovala podaljšanje izjemnih pooblastil, ki so bila dana vladi ob izbruhu splošne stavke. Pariz, 7. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se je začela pol ure prej, nego je v zbornici pričela razprava o finančnem položaju, je finančni minister Caillaux podal poročilo o svoji akciji, ki jo namerava začeti za stabilizacijo franka. Poročilo je ministrski svet odobril. V poročilu je finančni minister naglasil, da v celoti usvaja predloge v poročilu finančnih strokovnjakov in da bo na osnovi teh predlogov izdelal poseben zakonski načrt za sanacijo franka. Finančni minister zahteva od parlamenta, da izglasuje vladi pooblastilo, da sme v roku šestih 'mesecev aplicirati vse re-strinktivne ukrepe, ki so jih predlagali finančni strokovnjaki. Pariz, 6. julija. Na današnji seji parlamenta je podal Caillaux svoj sanacijski načrt. V glavnem se ujema ta načrt s predlogi strokovnjakov, toda ne v vseh podrobnostih. Predvsem bo skušal doseči Caillaux ravnovesje v proračunu. Izdatki za obnovo od vojne porušenih krajev se kot investicije izločijo iz rednega proračuna. Finančna uprava se bo reorganizirala in s tem se bo dobilo toliko novih dohodkov in tako zmanjšalo izdatke, da ne bo treba povišati davkov. Nujno pa je, da se uradnikom povišajo plače ker drugače ne bo uprava dcbrc funkcionirala. V bodoče se bodo dovoljevali novi izdatki le, če se z novimi davki poskrbi za njih kritje. Nato je govoril Caillaux o finančnem stanju Francije. Notranji dolgovi znašajo 286 milijard. Nujno potrebno je, da najame Francija zunanje posojilo in zato je ratifikacija washingtonskega dogovora neobhodna. To svoje mnenje je Caillaux obširno utemeljeval, nakar je bila seja prekinjena. MONGOLIJA ZA RUSIJO. Berlin, 7. julija. Po vesteh iz Moskve je mongolska vlada zaprosila sovjetsko vladen, naj ji pošlje vojaške inštruktorje in vojni materijal za mongolsko vojsko. Zaradi te zahteve mongolske vlade je japonski poslanik v Moskvi napravil de-maršo pri sovjetski vladi. Svet ljudskih komisarjev je zato sklenil, da v Mongolijo ne pošlje inštruktorjev. Pač pa je pristal na to, da pošlje tja vojnega materi-jala za deset milijonov zlatih rubljev. POLOŽAJ MINISTRA SIMONOVIČA — OMAJAN. Beograd, 7. julija. Včeraj so tudi sami radikali priznali, da je napad Štefana Radiča na ministra za socialno politiko Simonoviča popolnoma opravičen. Radikali ugotavljajo, da Simonovič ves čas svojega ministrovanja ni v svojem resoru ničesar napravil v korist stranke in države in je edin efekt njegovega dela ta, da se je sprl e raznimi organizacijami. BOJ ZA BEOGRAJSKO OBČINO. Beograd, 7. julija. Demokrati so imeli sinoči sejo 'osrednjega odbora za mesto Beograd. Na seji so razpravljali o vprašanju kandidatur za občinske volitve. Iz~ gleda, da demokratje ne bodo postavili svojih kandidatov, dokler se ne razčisti situacija v radikalni stranki. Po neki verziji, ki so širijo sami radikali, ni izključena možnost, da se Pašič, še predno bi iz Karlovih Varov odšel v kako francosko kopališče, vrne v Beograd in sam razčisti situacijo v radikalni stranki. Beograd, 7. julija. V radikalnem proglasu, ki bo izdan za občinske volitve, se poudarja velika važnost občinskih volitev. Občinske volitve bodo merilo za bodoče skupščinske volitve. Lord Grey of Fallodon. (Iz njegovih memoarjev.) II. Balkanski konflikt 1. 1912 je bil prvo zna- j nastop lep in on je to tudi izkoristil. STeiii ta- menje svetovnega požara, 'ki je izbruhnil dve ■ -- -*----- ~ *— — -= *--• — leti pozneje. Že takrat se je zdelo, da se bo ' vojna za razkosanje turškega teritorija v Evropi razširila čez balkanske meje, kajti Ru- sija je stala očitno na strani Srbije in Bolgarije^ in poizkusna mobilizacija« Avstrije nam je še živo v spominu. V tisti nervoznosti je ohranil mirne živce samo sir Grey, ki je predsedoval takrat v Londonu zborujoči konferenci veleposlanikov. V svSbjih spominih opisuje, kako so prijateljsko občevali med seboj poslaniki Francije, Italije, Rusije in 'Nemčije ter se prav lahko sporazumevali pod njegovim predsedstvom. Celo nemški poslanik, princ Lichnovv-ski (po pokolenju poljski plemenitaš) se je v vsem strinjal s svojimi tovariši. Grey prav posebno naglasa njegovo miroljubnost in lojalnost. Orijentalno vprašanje, ki je krvavo grozilo Evropi, se je v Londonu za zeleno mizo rešilo v miru. Ta veliki uspeh je v Grevu globoko utrdil vero v konference in ga takorekoč zazibal v brezskrbnost sredi naj-večjih bojnih priprav na kontinentu. Kajti nemški junkerji niso bili duha princa Lieh-novvskega. Berlin je začel po balkanski vojni z oboroževanjem v tako ogromnem obsegu, da se je Francija čutila prisiljeno, vpeljati triletno obvezno vojaško službo. Toda Grey ni niti mislil na kako nevarnost in takratni britanski premier Asquith je bil prav tako prepričan o tem, da je kaka vojna z nemške strani izključena, v dobri veri je živel tudi sam nemški poslanik Liehnovvski in -izgleda, kakor da ga- je Tirpitzeva klika v tej veri potrjevala, zato da bi bila Anglija tem bolj prepričana o miroljubnosti Nemčije. Sir Grey in princ Liehnovvski, ki je odhajal na svoj dopust, sta imela 24. junija 1914 še konferenco, pri kateri sta pregledala evropski položaj in ugotovila, da ni nikjer znaka kakega konflikta. Grey je na tej konferenci predlagat, naj bi se interesne sfere med trojno antanto in trozvezo uredile z mirnimi pogodbami, ki bi garantirale svetovno ravnotežje. O tem razgovoru je angleški zunanji urad po svojih običajih obvestil angleškega poslanika v Berlinu s posebnim pismom in to pismo je poslednji diplomatski dokument angleškega zunanjega ministrstva v seriji iz mirnega časa. Štiri dni pozneje je bil umorjen v. Sarajevu avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Vsa Evropa je zašla v skrajno napetost. Sir Grey, ki ga je 'bila londonska veleposlaniška konferenca -prepričala -o uspešnosti osebnih razgovorov je verjel, da se bodo nasprotja izgladila tudi sedaj. Verjel je to tako trdno, da je šel celo 3 dni po avstrijskem ultimatu Srbiji, po svoji stari navadi prebit nedeljo 26. julija .iz Londona na deželo. V Londonu je pripravil -le za vsak slučaj vabilo velesilam h konferenci za poravnavo avstrijsko-« lbakega spora in je naročil naj se to vabilo, če bi se situacija poslabšala, odpošlje. V njegovi odsotnosti je dne 26. julija stalni podtajnik sir Arthur 'Nicholson to- t.udi storil. Ko je Nemčija odklonila svojo udeležbo pri kako splošni akciji velesil, je miroljubni Grey mahoma izpregledal im se zavedal ogromne nevarnosti. Angleška deviza v zunanji politiki :;-Wait and -see« (Počakati, -kaj bo) ni bila več na mestu, bilo je treba energične akcije. Gceyev mir se je izpremenil v jezo zoper nemško neodkritost; Bethmann-Ho-llvveg in v. Jagow, ki sta bila zatrjevala, da nista vedela za avstrijski ultimatum prednp je -bil jodpe dam in da ga v celoti ne odobravata, sta se nakrat postavila na stališče, da je Nemčija proti temu, da bi se kdo vtikal v zadeve »njene slabotne zaveznice Avstrije«, ki naj sama uredi svoje račune s Srbijo. Grey poskuša vsa sredstva, toda situacija ni več v rokah diplomatov, ata pa k tajne vojaške in junkenske ■ kamarile, ki je »civiliste« potlačila popolnoma v kot. Ta kanta ril a ie zahtevala vojno, če se Rusija .in Francija ne ukloneta. Tudi Holl-weg in Jagow se zavedata, da bi se jima vsaka druga akcija vštela kot veleizdaja, zato sta konferenco odklonila. Vendar sta' oba še vedno računala z nevtralnostjo Anglije in medtem, ko francoski poslanik sploh ni bil sprejet za časa krize niti enkrat, ije imel angleški sir Gosehen vedno dostop do Jagowa in Bethmanu-Holhvega. Da 6e je Nemčija zanašala na nevtralnost Anglije nekako utemeljeno, temu je brez dvoma vzrok angleško javno mnenje, v katerem še dolgo ni prišlo do zavesti, da bije tudi za Britanijo usodna ura in da se tiče balkanski konflikt tudi Anglije. Prvi je to spoznal jasno in zavestno Grey je naslovil na Berlin svoj prvi opomin: črtal ,pot, po kateri je odločno stopal. 24 ur potem ko je odklonila udeležbo pri mednarodni konferenci, je nemška vlada zaprosila angleško, da ji le-ta zagotovi svojo nevtralnost za .slučaj hraneoeko-nemške vojne. Odgovor Greyev je bil odločna odklonitev: »Anglija ne prevzame nikake obveznosti.-- Toda kljub .temu so -tudi po tej izjavi ' G-reyeve depeše v Berlin sestavljene skrajno miroljubno. Zakaj ni Grey vendarle odločno povedal Berlinu, da bo v kčnfliktu Anglija, stopila Franciji ob bok? Iz memoarjev ni razvidno, dasi se čuti, kakor da si lord Grey tudi danes nekako teži ' vest s tem vprašanjem. Mogoče ni smel stopiti iz rezerve radi kabineta, tki je bil po večini svojih članov sestavljen iz pacifistov in zagovornikov miru z Nemčijo. V tern oziru -je dramatičen pasus o takratnih njegovih razgovorih s francoskim poslanikom Carnbo-nom, ki ga je rotil, naj Anglija jasno -izjavi, da bo šla v eventualh vojni s Francijo, kajti s to izjavo 'bo rešen mir. >Cambon, piše Grey, me je rotil, naj -mislim na interese svoje domov-ine, naj .prevda- j rita, kakšen ho položaj Anglije, če bo Nemčija strla Francijo in zagospodarila nad Evropo. Ti razgovori so bili mučni Oba sva imela nastop, ki nama je bil zapovedan. Cambon je bil Liko srečen, da je mogel biti njegov ka sreča ni bila dana, o tem sem si hi! na jasnem. Ampak jaz nisem mogel ravnati drugače kakor sem.« V kolikor ni bilo za vojno pripravljeno angleško javno mnenje, je k temu pripomogla Nemčija- sama s svojimi brutalnimi akti. Grey je naslovil na Berlin svoj prvi spomin: Anglija ne bo dovolila, da bi nemško brodov-je napadlo francosko obalo. Na ta opomin sledi pohod Nemčije na kopnem čez Belgijo. Ta prelomitev nemške besede in surovo nasilje vzdigneta Anglijo. 3. avgusta 1914 je Grey opisal parlamentu položaj in britanska vlada je lahko v polnem- soglasju z narodom poslala Nemčiji ultimatum. Narodi so -bili vrženi na tehtnico usode. V posebnem -poglavju razmotriva Grey vprašanje, ali bi se bila mogla svetovna vojna preprečiti. Izprašuje si vest v podrobnosti: ali bi bilo prav, če bi bil šel -1. 1912 on sam v Nemčijo na razgovor, ali bi bilo dobro, če bi. bil I. 1914 odločno .izjavil v krizi, da bo Anglija šla s Francijo. Zlasti to poslednje vprašanje, ga najbolj teži. Odgovor, ki si.ga daje je značilen: Take odločne izjave ni b-il-o mogoče dati. Nikakor ni mogel angažirati Anglije brez odločitve kabineta, ta> pa se ni mogel odločiti, predno se ni izrekla javno -mnenje. Bicer pa po njegovem mnenju tudi odločna izjava ne bi bila pomagala, kajti nemški vojaški krogi so smatrali angleško armado za brezpomembno organizacijo. Mogoče se Grey moti, kajti eno je gotovo: nemški kancler ni računal z intervencijo Anglije in razburjenje, ki se ga je polastilo ko mu je izročil sir Goshen ultimatum Britanije, da slutiti, da bi se »civilisti« morda vendarle bili ojunačili in postavi-li junkerjem po robu, če bi bili prepričani o intervenciji Anglije. Iz spominov Greyevih veje popolna iskrenost. in človek, ko jih odloži, je prepričan, da Anglija na vojno ni bila pripravljena in ž njo ne računala. Naj omenimo .iz memoarjev še frapantno -stran o dogodkih po bitki pri Charleroi: angleške in nemške armade razbite, kdo bi slutil, da se bliža velika zmaga ob Marni? Nemci prodirajo z veliko, naglieo. Goreči patrijot Cambon je na obisku pri Greyu ves potrt in zamišljen. Grey ga tolaži in mu našteva vse mogoče momente, !ki kažejo, da se bo obrnilo na bolje. Cambon molči,' naenkrat vzplamti in izgovori preproste besede: pa pravica tudi«. In Usoda je šla pot Pravice. _____________________________ Asimilacija tujcev v Franciji. Tujski problem postaja vfcled rastočega dotoka tujcev za Francijo vedno važnejši. Dečim je bilo 1. januarja leta 1914 v Franc-ijj samo 1,752.868 tujcev, jih je bilo leta 1925 že 2,845.254 (od katerih je bilo 20.555 Jugo-slovenov). V tem številu pa niso vključeni 1 turisti ali tujci, ki so le mimogrede v Fran- j ciji, C e se vse te tujce upošteva, potem živi | v "Franciji v vsem tri in pol milijona tujcev, -ali skoraj desetina vsega prebivalstva. Med Francozi se je pričela zato velika akcija za asimilacijo tujcev in sicer na ta način, kakor je izvedena v Ameriki in v Švici. Ta . asimilacija bi se vršila le v državnopolitič-nein smislu in je torej ni istovetiti z denacionalizacijo, kakor bi jo hoteli izvesti n. pr. fašisti med Primorci in Tirolci. Vsi -ti tujci naj bi postali dobri državljani, na katerese bi se smela Francija zanesti v vsakem slučaju, dočim bi svojo nacionalnost lahko ohranili. Da bi se ta asimilacija pospešila, je predložil poslanec ronskega departmana Charles La m beri parlamentu zakonski načrt, po katerem bi se preuredila naturalizacija tujcev. Charles Lambert predlaga: 1. Opcijska pravica v Franciji rojenim otrokom tujcev eno leto po doseženi polnoletnosti se prekliče. 2. Tujec se more naturalizirati ze po treh letih in ne šele po desetih, ko dosedaj. 3. Čakalna doba odpade z-a vse tujce, ki so poročili Francozinjo, služili v francoski vojski ali koristili Franciji. 4. Naturaliziran tujec sme iapremeniti svo-je ime. _ 5. Taksa za naturalizacijo se zniža od l-<° frankov na 100 frankov. 6. Postopanje za naturalizacijo naj se’ omeji in naj traja kvečjemu pol leta. Temu načrtu se seveda šovinisti upirajo, ker se boje, da bi od tega trpela čistost plemena. Toda tu argument je tako neresen, d;i se ni bati, da bi Latnbertov predlog naletel na resen odpor. Za izseljence bi bilo uzakonjenje Lambertovega predloga največ-,ie važnosti, ker bi bili tako obvarovani pred izkoriščanjem s strani brezvestnih agentov. Politične vesti. = Stare kombinacije oživljene. A taka pa-šičevcev proti vladi gosp. Uzuncviča, zlasti proti notranjemu ministru Božu Maksimoviču, je naravno oživila vse kombinacije, ki se redno ponavljajo, kadar se prične govoriti o krizi vlade. Tako se poroča, da so se zopet začela pogajanja med radikali in demokrati glede razširjenja vladne koalicije. Nadalje se gpvori, da hočejo pašičevci na vsak način doseči razeiščenje situacije in da bodo stopili v opozicijo, če ne bi centrumaši docela-pristali na njih zahteve. Obenem se seveda tudi govori, da so silno napeti odnošaji med’ radičevci in radikali. l)a je na vseh teh govoricah nekaj resnice, je sigurno-, samo dane v tem zmislu, kakor bi želeli naši esde-esarji. Jasno je, 23 novem bra 1914 o imenovanju pok. Mimi škoviča za ministra za javna dela. V aktu se pravi: »Nujno je vsled ureditve pokojnine vdovi pok. Draškoviča.« Milorad Draškovič pa je bi! ubit pred štirimi leti. K tej konstataciji pripominjamo s »Politiko«; a| Če mora vdova enega ministra — in tako zaslužnega ministra — čakati štiri leta, d® pride do pokojnine, koliko let pa m0^v potem čakati na pokojnino vdove uradnike ali celo nižjih nameščencev? kort- Rad. Peterlin-Petruška: Na vsesokolski zlet v zlato Prago. Naj živi človek še v tako slabih razmerah, vendar se včasih iztrga iz krempljev vsakdanjosti, kamor ga žene srce. Velika ideja vseslovanskega bratstva, ki jo širi .ravno (Sokol, je pognala tudi 'mene, kakor pred leti v (Sofijo, v oddaljeno Prago, da si oživim duha v objemu sorodnih duš. Peljal sem se preko Jesenic v Beljak •» skozi Visoke Ture v Gastein in Solnograd, od tam pa iz Linča čez Donavo in mirno Bud-jevic in Tabora v Prago. Med potjo do Beljaka sem gov-oril s koroškimi Slovenci in se prepričal o njihovi vztrajnosti v ljubezni do rodnega jezika, od Beljaka dalje pa sem s*i predočeval po imenih gora in vasi, do kam je moralo nekdaj segati naše slovensko pleme. Tujec ga je sčasoma -izpodrinil in popačil pristno slovanska imena krajev. Zal da je skoraj ves čas deževalo in je gosta megla pokrivala snežene vrhove Visokih Tur. Skozi megleni pajčolan sem videl le obrise najbližje okolice, ki je jako lepa ob tej progi. Gez celo dolino Moll te pozdravlja gora sv. Danijela s cgrkvico na ostrem vrhu, malo naprej pa stara gradova nekdanjih roparskih vitezov, Zg. in Sp. Sokolji grad. Železnica vodi visoko nad dolino -tik skoraj navpičnih prepadov skozi celo vrsto predorov, dokler ne zapusti -med postajama -Malniče in BbcksteLn -v višini 1185 metrov nad -morjem Koroško in -se prerije skozi 8500 m dolg predor na Solnograško. Povsodi -po teh kraji*1 je živel nekdaj slovanski rod. Medsebojne razprtije so ga uničile. . . „ -Iz kopališča Gastein letos tujci kai beze: večni dež, mrzlo podnebje v bhzini snegov, ki se kar nočejo pomakniti višje v gore, jim jemljejo veselje do kraja, ki je v resnici krasen. - V velikem nalivu smo dospeli v Solnograd, ki je s svojim gradom in okolico zelo podoben Ljubljani. Ogledal sem mesito, se dvignil 7, vzpenjačo na grad, poslušal igranje zvonov in donenje mogočnih -stoličnih orgelj, nato pa z vlakom -dalje v Line. Od Linča do češke meje je pa začel vlak neredno voziti, radi preobilice deževja, kije naraslo največ -radi sokolskega zleta. V **• Hradištu -nas je prehitel prvi posebni vi jugoslovanskimi Sokoli, ltemp0i:j je Čimbolj smo se bližali Fras1. . 1 J. zaostajal naš vlak, čeprav je bd države ž njim -vozila zletna depu-tacua ^ ’Tr-t.ln ’ med njo celo vojni minister g ...' vič Vse oostaie od meje do Paage so bile okrašene z ^linjem zastavam, m sokolskimi pozdravi; posebno Okusno urejene so bile v Taboru in v Strančicah pri Prag,. Namesto ob pol sedmih smb dospeli na Vi-lsonuv kolodvor šele po osmi uri. Tu je Čakalo našo vojaško deputacijo češka z vojaško godb0, ki je zaigrala -pri prih-odu Bože pravde .in Kde dom' je moj. Jaz nisem čakal -konca -pozdravov, prerS : sem se s težavo do izhoda kolodvora, 1r je brezmejna množici glav in oči čakala j0® -predrage jugoslovanske -brate. Bil -je sprejel® kakoršen je menda mogoč le pri -Cehih: P celem -okrožju je odmeval njih desettisocer pozdrav: Na zdar! Toda to je šele začete šele -6. t. m. na praznik Huea bo Praga set pokazala samo sebe v vsej lepoti in pr,]®' teljstvu. -Oddal sem prtljago na kolodvoru -in se odpeljal na zletišče. To je ogromna stvar, n®' nrav ti ena in urejena po načrtu br. inž. Ludvika Cižeka na visokem polju zunaj mesta 320 tisoč kvadratnih metrov. Na telovadišč11 je prostora za 15 tisoč telovadcev in za okroglo 150 -tisoč gledalcev. Zletišče ima vhodov z enim do osem visokih 9!?br^Qpoli. vsakem, na katerih razpenjajo k rim Pod njimi pa stoje goli nadnaravn Sokoli s kvršku razprostrtimi rokanu, . lih drže prapore s sokolsko envblemo. A a bunami telovadišča so ogromni prostori za te lovadce in celo mesto gostiln,skih stavb. -zletišča, ki leži 330 metrov nad morjem ® 130 metrov višje kot Star-omestn, trg je p,?; I krasen razgled na Prago in njeno okolico. 1 stotine voz električne železnice in nebroj <* j tobusov vozi neprtrgoma od -ranega jutra pozne noči občinstvo gori in doli. Takega navala ljudstva Praga Se ni vide odkar stoji. Dnevne vesti. UBOGA SLOVENŠČINA! Neverjetno so že mrcvarili razni uradi pred in po preobratu našo slovenščino in na marsikaj smo že vajeni. Toda zastrmeli smo, ko sme čitali v zadnjem »Strojevodju«, kakšna slovenščina je še mogoča leta 1926 v uradnih okrožnicah. Tako čitamo v okrožnici, ki jo je izdal 22. maja 1926 g. načelnik W einberger. »Opaža se, da v postaji Borovnica doprežni stroji z odpiranjem valnih petelinov razkopal? (!) in z oljem pobrizgajo (!) postajo... radi malomarnosti strojevodij.. ■ . Strojevodja s tako manipulacijo, ki pelje 12 Ljubljane do Borovnice, to je 21.5 km in Pri tem ne more voziti po kratkem postanku na razdaljo 200 ur brez da ne bi odprl Vamib petelinov, ni strojevodja ... a opozarjamo celokupno osobje, da se 3° Predpisov.*' W o i V i'iruS‘ okrožnici istega g. načelnika »Si™; r«e ra pa čitamo: sledico v, 08«bje opozarjamo na kvarne p e takega nestrokovnjaškega rukovanja.« b°gu, da vemo sedaj, koliko je dol-ga manipulacija. Točno 21 in pol kilometrov! Nase globoko priznanje g. Weinbergeru, da jo je tako točno izmeril! T da šalo na stran in vprašamo železniško ravnateljstvo, kaj misli ukreniti, da se jako mrcvarenje slovenščine neha in sicer takoj! L. INeinberger pa naj zaprosi za dopust, • se nauči vsaj toliko slovenščine, kolikor h;i-mora 2uaL rsak izvošček, če ‘hoče do-_-Za^ostno v slovenščini, kvota 'b,l.»oslweuska ameriška izseljeniška ša i7' ,. . P°r°ča ameriška »Prosveta«, na- pjeniška kvota še ni izčrpana. 'zase t ministrstvu za socialno politiko so čirsk a 'vsa uradniška, zvaničniška, dnevni-javli službeniška mesta. Ministrstvo ob-r'J ’. oa se za enkrat ne sprejemajo nobene Ptosnje več. beograjske »Novosti« zaplenjene. Pon- hiiil stTilka k^graiskih »Novosti« je oila radi nekega članka, ki ' dom umora Hadžipopovife 8jti.goslovenska Sibirija«. la Juzna — Pekret trgovskih pomočnikov in.priv«*, nih nameščencev. Te dni se je vršila v Beogradu SKupščina trgovskih pomočnikov in privatnih nameščencev iz vse države. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, s katero se je postavi', savez na stališče neodvisnosti od delavskih organizacij vprašanje razmerja saveza napram delavskemu pokret.u. se odstavi do iijedinjenja savezov trgovskih pomočnikov in privatnih nameščencev z dnevnega reda, napram delavskim sindikalnim .'centralam velja stališče nevtralnosti. — Dve novi vojašnici. Kot poročajo beograjski listi, so odobreni v ministrstvu vojne m mornarice krediti za zgradbo nove vojašnice v Škofji Loki in na Sušaku. Z zgradbo se onene koncem tekočega meseca. vojne, mmist?st°vu i?? Minister iepe moderne svetle n« ?®® zdl'avia. da Jlh Boki Kotorski ki L ^Me Hm •Kr,i"0Si?ah V voi.iie ministrstvi, .n,.. i 1223 svetovne rajne ministrstvu narodnega zdravza da iih preuredi v sanatorij za tuberkulozni’ Krivo-raje naj postanejo jugoslovenski Davos — Zasilni avtomobilski promet. Prometno ministrstvo je uvedlo po vseh krajih, kjer je železniški promet valed poplav prekinjen in ■kjer je to mogoče, zasilni avtomobilski promet za prevoz potnikov in blaga. Avtomobilski promet bo trajal, dokler se ne popravijo železniške proge in ne vzpostavi zopet želez<-. niški promet. — Avstrijski konzulat nam sporoča: S i. julijem je ustanovila generalna direkcija av- 1čeo-k1nZVeZ,lih, Žel62nic waven že obsto-!nSkfi?a sistema’ nov< Vključno iuliia Austria-Universal- aboiinement«). Dobi se v vseh potniških ura- se ml T a.‘” . •la.6!niku Pravico, da avstri'?Z,1 J. d voziti na vseh progah kj-A j,, železnic v prvem razredu koliko-brev &,e i . 'n Psovanje prekinjati poljubno stana S Drmalitete. Ta generalni abonma "V00 s (oMi 1«00 Din). 7V;e . AZfr trafikantje! Prejeli smo: Udruže-vrste trafikantov vas kliče v svoje ran ie 411)6 trafikanta, ki ni orgauizi-nj L v skupnosti je moč. Kar posameznemu še mnn^u ie vsem skupaj gotovo. Zal je, Trafiu. kl e.6 ne zavedajo svojih dolžnosti, svoii !, 'Histe čutili to malomarnost na Provizija pada vedno bolj. je ib. DrodtiaS1"^ ^afflke’._¥. stare uniču- jejo, prodajalni ^ £ ’zvlWj n 1K dnevno, to eo dejstva, ki .jiih na '16 Ul’ kant ne mora zanikati. Vse to jj. eden trafi-ganizacija preprečila, čisto drumjS*0*^ ur' naš današnji položaj. Zato vas pdzivll ženje se enkrat, da se organizirate. iPristonn^ ra i. Samo talko nam je dana možnost, da si iz. boljšamo naš položaj, da varujemo naš stanovski interes. Prijave za vstop naslovite na te pust v° Udružeuja tobačnih trafikantov, Sv. «©&ta 62. Člani poravnajte zaostalo čla-dolžnoN-^ ne zadostuje biti član, če svojih nih hAc i ne izl>olnujete. — Udruženje tobač- Uih^trafijkantov z« Slovenijo, štvn ,zP,sana sodniška mesta. Predsednici ° ''021,ega sodišča v Maribora razpisuje pjA0 u^zelnosodnega svetnika in sodnega Svetn u''!li^a v Dtu.ju, mesto deželnosodnega bboi 'n aodneSia predetoinika v Murski 8e 'i1 s0 Littlehamar v Vasle- fit,.v^aTnmerfest v Hamarfest. službene statistfe^K®,11* v Glasom seca maja t. L 1 MVlSSSS ”ne Skom jiini- j6 to število naraslo na 16t4 9iY> nunes zinaša število vseh brezposelnih 2 790C00 — Goveja kuga v Besni. V nekkterih krajih Bosne se je jaojavda g-oveja kuga, ki za-’ vzema vedno večje dimenzije. Ministrstvo polj »pri vred e in voda je odredilo vse potrebne mere, da se širjenje bolezni ustavi. — Velika železniška nesreča na Francoskem. V »oboto zvečer se je pripetila na progi Le Havre—Pariš 22 km od pariškega kolodvora Saint Lazare velika železniška nesreča. Neki brzovlak, ki je vozil s hitrostjo 90 !km, je skočil na kolodvora Achere, kjer so popravljali tračnice, s tira. Vlak je zavozil kakih 100 metrov daleč po nasipu, končno se je prevrnil. Vagoni so zavozili drug v dragega ter so se skoraj vsi razbili, tako da je ostal od njih samo kup ruševin. Nesreča je bila tem večja, ker je lilo kakor iz škafa ter je neurje razdrlo vse telefonske zveze. Šele čez dolgo uro je prišel iz Pariza prvi rešilni vlak z moštvom rešilnega, oddelka, vojaštvom, zdravniki iu bandažami. Izpod ruševin so izvlekli 18 mrtvili in 97 ranjencev. Dva ranjenca sta med transportom v bolnico umrla, 6 se jih bori s smrtjo. 5 strašno razmesarjenih mrtvecev še nisojmogli identificirati Kaj je povzročilo nesrečo, še ni ugotovljeno. Zdi se, da je pokvarilo neurje električne naprave, ki vodijo h kretnicam. Po drugi verziji je zakrivil nesrečo strojevodja, ker je ob neki kurvi prehitro vozil. Kolodvor v Dijonu pogorel. Kakor poročajo iz Pariza je velikanski požar uničil v nedeljo ponoči kolodvor v Dijonu. — Velike škode od neurja v Parizu. Predvčerajšnjem je divjalo nad Parizom Silovito neurje ter povzročilo velikansko škodo. ‘ Iz ljubosumnosti zabodel ženo. Štefanu Trostu, mizarju iz Rume, je pobegnila žena Antonija. Odpravil se je na pot, da bi jo našel in pripeljal domov. Pot ga je nanesla v Banjaluko, kjer jo je zasačil v neki kavarni kot muzikantinjo. Pregovoril jo je, ^ da je šla z njim v njegovo sobo v hotelu. Tu ji je razkril znova svojo ljubezen, roteč jo, naj gre ž njim, ker brez nje ne more živeti. Ona pa ga je zavrnila, da z njim ne mara več živeti. To je uplivalo na moža tako porazno, da je nastavil na usta stekleničico lizola, hoteč zapustiti to dolino solz. Ona je hitro pograbila stekleničico, preprečila nesrečo, svojemu možu pa obljubila, da bo šla z njim. Nasled-I njega večera pa se mu je zopet izneverila, j Mož jo je našel končno zopet v istem lokalu, kot prejšnji večer. Plesala je ravno z mladim gospodom1. Moža |je popadla ljubosumnost, odtrgal je mladeniča od svoje žene, ženica se je spustila v beg. Ljubosumni mož je hitel z-a njo ter^ jo zabodel v prsa. Zena se je zgrudila težko ranjena na tla. Njo so prepeljali v bolnico, njega pa predali državnemu pravdništvu. Ko ga je sodišče izpustilo na svobodo, si ni mogel kaj, da ne bi bil pred-odhodom še enkrat obiskal svoje mile ljubljene ženke. — Roparski napad 17-letnega mladeniča. Pred dunajsko poroto se zagovarja te dni 17 letni tapetniški vajenec Karl llunger radi hudodelstva ropa. Hunger se je učil pri tapetniškem mojstru Edvardu Watzeku. Mojster je bil ž njim vedno dober, fant vedno priden. Bil je pa strasten obiskovalec kina in to mu je zmešalo možgane. Dne 7. decembra lanskega leta je prisostvoval neki raz- I iburljivi predstavi, kjer se je šlo za ropar-! sk-i napad. (Naslednje jutro je sklenil napasti 1 ženo svojega mojstra ter izropati blagajno. : Počakal je ugodnega trenutka, ko je odšel iz hiše ter je bila žena sama doma. Zaklenil je vrata delavnice, stopil v stanovanjsko sobo, se vsedel poleg žene svojega mojstra ier jo zgrabil nenadoma z obema rokama za vrat in jo pričel daviti. Pravi, da je nekoč čital, da človek omedli, če se mu stisne vratne živce. ‘Gospa \Valzek je sunila mladeniča od sebe ter ga potisnila iz sobe. Fant je napad ponovil, zato je jela klicati na pomoč. Tega se je napadalec ustrašil, vsled česar je zbežal. Pri obravnavi je iHunger priznal, izgovarja se, da ga je zapeljala kino predstava. Psihiatri so izjavili, da je dečko duševno popolnoma normalen in za svoje dejanje v celem obsegu odgovoren. — Prva obsodba radi zakonske nezvestobe v Grčiji po novem kazenskem zakonu. Te dni je stopil na Grškem v veljavo nov kazenski zakon. Ta kazenski zakon vsebuje posebno stroge določbe zoper dvoboj in proti zakonski nezvestobi. Kdor pozove koga na dvoboj, se kaznuje z enoletno ječo. Uboj v dvoboju se kaznuje z ječo dveh do petih let. Kdor dvoboj izzove, dobi ječo enega do treh let. Kdor v dvoboju prekrši pravila in pro-tivnfka ubije, se kaznuje kot običajen morilec. V zakonski nezvestobi in flagranti zasačeni mož ali žena se obsodi na dve leti zapora. Ako živi noseča žena, ki jo je mož pustil, z dragim možem, se kaznuje s šestimi meseci zapora. Te dni sta bila v Solunu dva procesa radi zakonske nezvestobe. Mož, ki ga je žena zalotila v nezvestobi, je bil obf sojen na eno leto ječe. Pri tem je upoštevalo sodišče olajševalne okoliščine. Ženska, ki je bila zalotena z njim, je dobila 10 dni zapora. Na tako »milo« kazen je bila obsojena, ker je bila iz Turčije in ker ni vedela, da je njen sokrivec oženjen, V Atenah je postala žrtev tega ostrega zakona žena, ki jo je v grehu zalotil njen mož. Ker je pred sodiščem in s pričami dokazala, da njen mož sam ne da mnogo na zakonsko zvestobo, je bil proces odgoden. — Uuntrl od prevelikega veselja, ker ga je odlikoval papež. Pariški časopisi prinašajo vest o nenavadnem dogodku, ki se je dogodil v Avignonu. Pred nekaj dnevi je podelil škof cerkovniku katedrale Saint-Didier Louisu Traču na slavnosten način in v prisotnosti številnega ljudstva kolajno, s katero ga je odlikoval papež za njegovo 401etno mežnar-sko službo. Louis Truc je bil ves iz sebe radi tega visokega odlikovanja. Ves dan je drhtel od velikega razburjenja. Ko se je stari cerkovnik vrnil zvečer domov, se je v svoji sobi zgrudil od kapi zadet. _ ~T. . kraljce »bubikopfa«. Miss Irene Last e, bivša plesalka v Ameriki, slavna filmska zvezda, je svojčas propagirala na vse ■načine '»bubikopf*. Ob njenem odhodu v b.vropo Sovjo obsuli številni novinarji z raz-nimi vprašanji. Na njihova veliko iznenade-nje pm je dala izjavo, ki je vzbudila veliko ■senzacijo. Izjavila je, da roti vse ženske, p8*, V l?od' »e posnemajo moških manir. Jer zna, da je ona mnogo kriva današnji modi Kratkih las in kratkih kril. Tega se kesa dno svoje duše. Ameriška dekleta so po- l a vsled te mode nedostojni mladeniči, pred katerimi beže moški popolnoma upravičeno. — K sreči ima ta gospa kratke lase, da si jih v svojem velikem kesu ne moro izruvati. — Angleški oficir v Indiji umorjen. Te dni je umoril v Lucknovvu (Angleška Indija) neki nosač angleškega generalštabnega zdravnika ‘Bransburyja. Morilec je napadel in Krnil tudi zdravnikovega slugo in umoril ženo sluge. — Osrednji odbor Slov. planinskega društva v Ljubljani naznanja, da je Orožnova koča pod Črno prstjo odprta in oskrbovana; Malnerjeva koča se otvori prihodnjo nede-Ijovll. t. m. — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 7. julija t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulice »Za Čreslom«. — Glasbena Matica v Mariboru vabi vse člane moškega zbora, da se sigurno udeleže sestanka v torek zvečer v društvenem lokalu. Gre za izlete in nastope v Šmarjeti in Mali Nedelji in petje v počitnicah sploh. — Pevski zbor »Glasbene Matice«. Ljubljana. 1— G agrarizmu predava g. univ. prof. Veber danes 7. julija v »Ekonomu« (Kolodvorska 7) ob 8. uri zvečer. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. 1— K razstavi »Slovenska žena« nam poročajo: Kaj premore samostojna žena nam jasno priča razstava »Slovenske žene« prirejene v paviljonu K, Ocena razstavljenih del je že povečini priobčena, vendar se ne sme prezreti glavnega utisu pri vstopu v razstavni prostor. iPestra slika predstavljajoča pregrinjalo pred prestolom v živem cvetju je delo samostojne obrtnice g. Franje Korsika. Grupa sestavljena v narodnem slogu in v narodnih barvah je očarala vsacega obiskovalca rastave. Tu je pokazala g. Korsika možnost in okus svoje teoretične in praktične sposobnosti. Nič manj ni zaostajal njen razstavni prostor v paviljonu K. Lepa košarica, aranžirana izključno iz poljskega cvetja, predstavljajoč državno ■trobojnico nam je pokazala kaj zamore ustvariti vešča in strokovna roka četudi iz najprimitivnejšega cvetja. Enako hvalevredna je tudi njena razstavljena kainenita grupa. 1— Himen. Včeraj sta se poročila gospod Karl Miklič, sin hotelirja in gospodična Marija Fink, hčerka ravnatelja policijskih po-možnik uradov. PO KONGRESU POSTNIH MATURANTOM. •Ker bi si lahko marsikdo mislil, kako to, da se ni vršil te dni v Splitu kongres vsega poštnega uredništva brez razlike poroča maturantsko društvo poštnih uradnikov sle- i deče: i Skupen kongres bi se lahko vršil, ko bi se { uredništvo razvrstilo pravično tako kakor veleva zakon. Ker pa naredba poštnega ministrstva ni upoštevala 51. 6. zakona, po katerem gre druga kategorija dovršenim srednješolcem z maturo in je kratkomalo pomešala ljudi z maturo, s štirimi razredi srednje šole in celo z ljudsko šolo, je čisto razumljivo, da je dvignilo te dni v Splitu 400 poštnih maturantov svoj glas proti takemu postopa-j nju. Ta uredba je rodila že take anomalije, da so imenovani za predstojnike večjih uradov ljudje, ki imajo bore malo šolske izobrazbe, ki pa, čeprav mlajši po letih, zapovedujejo starejšim uradnikom z maturo in z izvrstno strokovno izobrazbo. -c. Žalostno jj, da se mora uradnik maturant Boriti za pravice, ki mu jih daje zakon, za pravice, katere je ministrstvo prosvete v popolnem razumevanju dalo že a priori učiteljstvu. — 400 maturantov poštnih uradnikov nima pravice do I. skupine II. kategorije, kar bi veljalo letno nekaj tisočakov, če že hočemo to’ tudi budžetarno' opravičiti —, medtem ko se mimo izdaja letno okoli 15 milijonov dinarjev za njih kolege, ki so samo na podlagi zgoraj omenjene uredbe prišli v II. kat. in ki sedaj zapirajo pot polno kvalificiranim uradnikom maturantom. Temu bodo gotovo pritrdili tudi maturantje uradniki v drugih resortih, ki so zapostavljeni napram svojim kolegom, kateri so manj kvalificirani. Vsekakor bi bilo dobro, da se pridružijo akciji poštnih maturantov tudi maturantje ostalih resortov, da bi izvojevali vse pravice, ki jim greda, po Zakonu in da se 'bo spoštovala v prvi vrsti šolska izobrazba, ki se v državni službi preveč omalovažuje. POPLAVE. Situacija pri Osijeku: Donava in Drava naraščata še vedno. Vsled tega je velika katastrofa iminentna. Veliki župan osiješke oblasti je naročil občinam, da pripravijo vozove, konje in ljudi za reševalno akcijo. V ogroženih krajih se ima vršiti telefonska služba noč in dan. Za službo se imajo uporabiti uradniki, učitelji, duhovniki, pa tudi orožniki. Nalivi trajajo dalje. Med praznovernim ljudstvom se je razširila govvorica, da se bliža vesoljni potop. Vsled tega so postali ljudje apatični. Oblast je ukrenila vse potrebno, da spravi ljudi k reševalnim delom. Sicer pa ae ljudje pozivom na kulult doslej ne upirajo. Večina dela z občudovanja vredno vztrajnostjo. Kot običajno, so se pojavili v ogroženih krajih roparji, ki plenijo zapuščene hiše. Ljudstvo je radi tega silno ogorčeno. Enega takega lopova so ljudje obesili. Oblast je poslala v ogrožene kraje več motornih čolnov, da paralizirajo ropanje. ■Pri Belju je porušen nasip v dolžini 200 m. Naravno je, da zavzema vsled tega poplava vedno večje dimenzije. Bati se je, da se podere ves nasip, kar bi imelo katastrofalne posledice. Pri Zagrebu je izstopil iz svoje struge potok Černomerec ter poplavil vso okolico. Poplavljena je bila Iliča do artiljerijske vojašnice. Med prebivalstvom je vladala silna panika. Ljudje ®o bežali iz hiš. Oblast je re-■kvirirala vojaštvo, ki je napravilo zaščitne nas.ipe ler pomagalo prebivalstvu pri reševanju premičnin. Voda je odnesla več mostov. Glavni drevored v Maksimira je bil podoben hudourniku. Prebivalstvo se boji, da izstopi tudi Sava iz svoje struge. Regulačni urad ima permanentno službo. Sava kaže 2 m nad nornialom. Narasli potok Medvešeak je zahteval tudi eno človeško žrtev. Odnesel je lOletnega dečka Ivana Vidoviča. Deček si je umival v potoku noge, pri tem je padel v vodo. Na njegove obupne klice se mu ni upal nihče prihiteti na pomoč. Tudi v Sloveniji naraščajo reke. O povodnji pri Ptuju smo poročali včeraj. Izstopile so na nekaterih mestih reke Savinja ,in vsi njeni pritoki K<)Privn>cai Hudinja, Voglanja, Sotla. Povodnji so povzročile precejšnjo škodo na poljih in travnikih. Lendava nevarno narašča. V Murski Soboti jfe nekaj ulic poplavljenih. V Baranji in Bački je situacija še vedno kritična. Pri Kučki in »Tikvičld pumpk je porušila voda nasip in poplavila vsega skupaj kakih 30.000 oralov zemlje. JUGOSLOVANSKI ŠAHOVSKI KONGRES V LJUBLJANI. ■ V dneh 15. do 31. avgusta se vrši v Ljubljani kongres jugoslovanskega šahovskega saveza združen a glavnim turnirjem najmočnejših igralcev Jugoslavije. Pravico prijave imajo le prvatki saveznih klubov, nadalje njih prvorazredni igralci in pa lanski nagradniki glavnega .'.turnirja v Subotici. Ker je to največja .šahovskega prireditev od postanka naše mlade države, opozarjamo že sedaj našo šahovsko javnost na njo. Obenem z glavnim turnirjem pa se bo kot novost igral v Ljubljani tudi prvi damski šahovski turnir za naslov prvakinje Jugoslavije. Dame, ki se za šahovsko igro zanimajo in bi eventuelno ra- de sodelovale na 'tem turnirju naj se pravočasno vpišejo v Ljubljanski šahovski klub, ki jim bo do pričetka turnirja nudil potreben teoretičen poduik. Ravnotako vabimo vse ljubljanske šahiste, ki še niso učlanjeni v Ljubljanskem šahovskem klubu, da to store, kajti klub jim bo gotovo nudil vse možnosti za nagel napredek v praktični igri. V načrtu1 so tudi velike prireditve, iki bodo zanimale vsakoga, tudi začetnike. Vstopnina v klub znaša 20 Din, za dijake 10 ‘Din, mesečna članarina je 10 Din. Do*ka-fcati moramo, da nismo samo po kvaliteti igralcev najmočnejši klub Jugoslavije, ampak tudi po številu članstva. Mi bomo -tudi v bodoče držali 'to častno mesto med Jugoslovanskimi klubi, če nas bo naša .javnost zadostno podpirala. Prijavlja se vsak dan od 4. ure do 7. ure zvečer v lokalu Ljubljanskega šahovskega kluba, kavarna Slon, navzočemu tajniku. Šport. Važne inozemske nogometne tekme. V okviru nemških bojnih iger se je izvojeval finale aa savezni pokal, ki si ga je priborila Južna Nemčija proti Zapadni Nemčiji s 7 : 3 (3 : 1). V Varšavi so zmagali Poljaki v meddežel-ni igri proti Estonski 2 : 0 (1 : 0). Varšava pa je zmagala v medmestnem boju proti Lodzu 3 : 2 (1 : 2). V meddeželni tekmi Koroška : Solnogra-ška je zmagala prva 5 : 2 (3 : 0). Nepričakovan izid je nudila tekma; Vikto-rija-Žižkov v Pragi. Ker so P raža ni postavili moštvo, od katerega jih je igralo šest prejšnji dan proti Švedom in ker so vrhu tega postavili še nekaj namestnikov, so pričakovali gotovo zmago Dunajčanov. Toda ti so popolnoma odrekli; nasproti pa so igrali Pražani z veliko večjo hitrostjo in preciznostjo, ter dosegli rezultat 6 : 1. Gole so zabili za Čehe: Jellinek 3, Novak .1, Mareš 1, Meduna 1. Za Vienno pa Bulla 1. Teniški turnir v Wiinblodonu. Amerikanca Kincey- Riohards, ki sta'v Parizu premagala francoski par Cochet-Brugnon, sta Francozoma podlegla v Wimbledonu 7 : 5, 4 : G, 6 : 3, G : 2. Kolosalno zanimanje je vzbudila tudi odločitev v damskem singlu, kjer je porazila Angležinja mrs. Godfree Španko senorito d’ Alvarez in s tern rešila to mojstrstvo za Anglijo. Kolesarska dirka okolu Francije. Šesta etapa .od Cherbourga v Brest (802 km) ni nudila posebnega zanimanja, ker dirkači nočejo preveč stopnjevati hitrosti. Čaka jih namreč težka vožnja skozi Pireneje. Zmagal je Belgijec Van Dam v IG : 12 : 49. Zanimivo je, da je v vseh 6 etapah doslej zmagal Belgijec in sicer v vsaki etapi drugi. Dosedanja klasifikacija je'sledeča: 1. van Škembrock 90 ur 30 min. 48 sek. 2. Dejongihe 90 : 80 : 48 3. Jules Bsy&se 90 : 35 : 3G. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, torek, dne 6. julija 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, ; den. 193, bi. 195, zaklj. 195. — Blago: Brzo- j javni drogovi (smreka, jelka, bor), zdravi, I ravni, obeljeni, stegnjeni, ravno odžagani, od j 8 do 12 m, fco vag. meja, 8 vag., den. 300, ' bi. 300 zaklj. 300. j Zagreb, dne 6. julija. Devize: Ne\vyork 56.46 — 56.76. Pariz 150.06—152.06, Curih 1094.55—1098.55, Praga 167.383—168.383, Berlin 1348.6—1352.6, Dunaj 798.6—802.6. Curih, dne 6. julija. Beograd 9.14, Newyork 566.625, Pariz 13.85, Milan 17.95, Praga 15.3, Dunaj 73. To In ono. KAKO JE POTOVAL ŠPANSKI KRALJ. Alfonz XIII., po milosti Primo de Rlvere absolutni kralj Španske, se je podal nedavno, ko so postala tla v Španiji nekoliko prevroča, v'inozemstvo. Kako ga je spremljala tudi tja ljubezen njegovih podanikov, dokazuje aretacija dveh Špancev, ki sta nameravala izvršiti nanj atentat. Aretacija je rezul- tat silno obširnih varnostnih mer, ki francoskega budžeta najbrže ne bodo ravno malo obremenite. Samo za vožnjo kralja Alfonza v avtomobilu predsednika Doumergue-a k dirki na Longcliamp je moral stopiti v akcijo velikanski policijski aparat. Po vsem potu mu je delala varnostna straža špalir. Na dirkališču je stal za vsak slučaj pripravljen tovorni avtomobil, poln herkulično raščenili detektivov. Hotel, v katerem je stanoval, je stražilo neprestano 50 detektivov. Samo par izvoljenih oseb je imelo dostop v kraljev apartma. Seveda so ugotovili glede vsakogar iiepobitrto identiteto, predno je bi! pripuSSejV k Nj. Veličanstvu. Za hotelske uslužbence ie bilo bivanje kralja Alfonza v hotelu prava muka. Uslužbenci, ki so vršili svojo služb0 korektno že dolgo vrsto let, so bili za ta ca* odstranjeni. V kuhinji je vršil ves čas kontrolo neki gospod z zelenimi očali, ki je gl®' dal kuharju neprestano na prste. Manjkalo je samo še, da ni jedil kemično preiskoval,* je potožil kuhar nekemu poročevalcu. Kot se vidi, se Alfonz XIII. ne straši nobeniih tujih stroškov, da se ohrani svojemu ljudstvu. TU VLADA RED! »Pesti Tozsde« poroča: Neko z inozemskim kapitalom obratujoče tekstilno podjetje naj Madjarskem je prosilo za vselitveno dovolje-nje za novega ravnatelja. Notranje ministrstvo je prošnjo odbilo. Podjetje se je obrnil0 za po-nvoč na Deželno zvezo madjarskih tekstilnih fabrikantov, ki je poslala enega 0Narod#® Dnevniku«! IsdsjsMj 1* odgovorni mnOaOc ALEKSANDER JtBLKZJilKAB. - Z. tiskarna >Meskur v Ljubija«! AsdreJ S«tm.