POStniiio piucano v gorovim. Leto LXXIL, št. 100 a Ljubljana, sreda 3. maja 1939 Cena Din 1 Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska ce*a, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ut. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Odgovor na nemške zahteve: Tudi poljska zahteva svoj življenjski prostor Po načelih narodnega socializma in doktrinah nemške politike lahko zahteva Poljska z enako pravico priključitev Vzhodne Prusije, šlezije in Gdanska — Napeto pričakovanje Beckovega odgovora Nemci že v naprej zavračajo poljske zahteve in groze s primerom češkoslovaške VARŠAVA, 3. maja. br. Objava žalitev, ki jih je postavila Poljski Nemčija, je izzvala v vsej poljski javnosti hudo reakcijo. Brez razlike na strankarsko usmerjenost in ne slede na dosedanje notranje politične spore so si vsi sloji edini v tem, da so nemške zahteve nesprejemljive in naravnost žaljive za poljski narod in poljsko državo. Val ogorčenja gre po vsej državi. Ukrepi, ki jih je izdala vlada za zaščito poljskih interesov, so povsod naleteli na največje odobravanje. Odloki oblasti se brezhibno izvršujejo in vse govori za to, da je poljski narod trdno odločen stati neomajno na braniku svojih pravic in svojih koristi. Z napetostjo pričakuje vsa javnost izjave, ki jih ho v petek podal zunanji minister polkovnik Bc c k v narodnem predstavništvu. Kakor zatrjujejo informirani kroi»i. ho Beck pobijal nemške argumente, pojasnil ves razvoj odnoša-jev med Poljsko in Nemčijo ter orisal stališče poljske vlade. Ponovil ho konkretne predloge glede ureditve spornih vprašanj ter postavil poljske zahteve napram Nemčiji. Ves poljski tisk že razpravlja o tem odgovoru Hitlerju in opirajoč se na načela, ki jih je proglasil kancelar Hitler o pravici do samoodločbe narodov in o življenjskem prostoru podčrtavajo, da ima Poljska vsa pravico zahtevati, da se likvidira vzhodna Prusija kot nemška provinca in priključi Poljski kot življenjski prostor poljskega naroda. Isto velja tudi za Slezijo. ker sta to poljski ozemlji, na katerih živi le umetno vzdrževana nemška manjšina. Gdansk mora priti pod poljski protektorat, ker bodo le na ta način zajamčene pravice Poljske in ustvarjen temelj za mir v tem delu Evrope. Z enako pravico, piše »IlIuM rovani Kurier Codzcnnv« kakor je Nemčija okupirala Avstrijo in Cesko. sme Poljska okupirati vzhodno BERLIN, 3. maja. br. Reakcija poljske javnosti in poliske^a tiska na nemške zahteve .je izzvala v nemških krogih in v nemškem tisku silno ogorčenje. Nemcem je naravnost nerazumljivo, da se Poljaki sploh upajo upirati nemškim zahtevam. Največje ogorčenje pa so izzvale poljske zahtevo po izročitvi Gdanska. vzhodne Prusije in Slezije. Današnji »Volkischer Beobachter« se bavi s temi zahtevami v uvodniku in jih seveda z ogorčenjem zavrača, češ da bi Poljaki na ta način prav tako lahko zahtevali, da jim NemČi.ia prepusti Posaarje in vso Nemčijo, ker so na tem ozemlju pred tisoč leti živeli Slovani. Krivdo za tako »naduto in domišljavo stališče«, kakor se izraža list, jo treba po sodbi nemških krogov pripisati Angliji in Franciji, ki sta s svojim jamstvom pod- LONDON, 3. maja. c. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, so bila pogajanja z Rusijo zelo pospešena in bodo v najkrajšem času uspešno končana. Željo po sklenitvi čvrstega zavezništva z Rusijo, v katerem vidijo najboljše jamstvo obrambe proti vsakemu novemu napadu na neodvisnost posameznih držav, ne izražajo samo opozicijski listi, marveč zastopajo enako mnenje tudi krogi, ki so zelo blizu vladi. Vse kaže, da vpošteva to mnenje tudi ministrski predsednik Chamberlain, ki si zelo prizadeva, da bi razblinil v nekaterih krogih še obstoječe nezaupanje do Rusije. Čeravno se ruski krogi izražajo, da v Londonu ne najdejo potrebnega popolnega razumevanja, zatrjujejo poučeni angleški krogi, da gre pri tem z ruske strani v glavnem za taktičen manever. Dejstvo je, da je Rusija predlagala mnogo širši varnostni sistem, kakor pa ga je prvotno predlagala Anglija. Rusija, predvsem želi, da se Poljski in Rumuniji dana jamstva razširijo na vse vzbodno morske drža--?C ki mejijo na Rusijo. Zato pa je Busija pripravljena dati zapadnim ve- Prusijo in Šlezijo ter Gdansk, ker so to ne samo poljske pokrajine, marveč življenjsko važen prostor za poljski narod. Poljski odgovor Nemčiji VARŠAVA, 3. maja. e. Zunanji minister Josef Beck bo v petek, 5. t. m. pred sejmom podal svoj ekspoze, v katerem bo odgovoril Hitlerju. Istega dne bo izročil poljski odpravnik poslov v Berlinu Ljubomirski pismeno noto poljske vlade kot odgovor Poljske na nemško spomenico. Poljski veleposlanik v Berlinu Lipski je prispel v Varšavo in bo prisostvoval govoru zunanjega ministra Becka prav tako, kakor je nemški varšavski veleposlanik Moltke prisostvoval govoru Hitlerja v rajhstagu. Poljska vlada je tudi sklenila, da Beck ne bo sprejel v avdienci Moltkeja pred svojim ekspozejem. V glavnem so obrisi Beckovega govora Hitlerju že znani, sedaj se je pa izvedelo, da bo Poljska ne samo odklonila nemške zahteve, temveč bo postavila protizahteve, ki bodo v glavnem naslednje: 1. Poljski protektorat nad Gdanskim. 2. Pravica poljskega veta glede sklepov gdanskega senata. !$. Okupacija svobodnega mesta Gdanska po poljski vojski. 1. Poljska kontrola težke industrije na področju Gdanska. VARŠAVA. 3. maja. AA. Predsednik republike je podpisal dekret, ki med drugim določa, da se orožne vaje rezervnih oficirjev podaljšajo od 2 na 10 tednov. VARŠAVA, 3. maja. i. Poljski parlament je včeraj sprejel zakoniti načrt i;lede dodatnih kreditov za vojno ministrstvo. /uaJi poljsko »nenasitnost«. Chamberlain in Daladier nista niti s prstom mignila, da bi zavrnila poljske zahteve in poljsko »izzivanje«. Baš nasprotno, ves angleški in francoski tisk je solidaren s Poljaki ter je poln žolčnih napadov na Nemčijo. »Volkischer Beobachter« vidi tudi v pogajanjih Anglije z Rusijo dokaz skrajne mržnje Angležev proti Nemčiji. Toda vse to pušča Nemce hladne, nadaljuje list. toda resno svarimo Poliake pred tako zaslepljeno politiko. Če se Poljaki iz primera Češkoslovaške niso ničesar naučili, jim ni pomagati. Če se Poljska ne bo sporazumela z Nemčijo, io • utegne doleteti enaka usoda, zlasti še. če se bo preveč zanašala na rusko, anplrško lj\ f--.ncosko pomoč. lesilam enaka zagotovila in prevzeti t naka jamstva za vse one države, ki jih želita zaščititi še poleg tega Anglija in Francija. Pogajanja s Turčijo pred uspešnim zaključkom PARIZ, 3. maja. e. Pogajanja s Turčijo se naglo bližajo svojemu zaključku in bo sporazum v najkrajšem času objavljen. Sporazum .-e v prvi vrsti nanaša na prehod vojnih ladij skozi Dardanele v primeru vojnega spopada. Anglija je zahtevala na pritisk Rusije od turške vlade dovoljenje za prehod vojnih ladij skozi te morske ožine. Zatrjujejo, da je turška vlada že dala pozitiven odgcvor. Weygand v Ankari ANKARA. 3. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik republike Ismet Ineni je včeraj popoldne ob 17. sprejel v daljšo avdijenco generala Weyganda. Av-dijenci sta prisostvovala tudi francoski poslanik Massigli in zunanji minister Sarad-zoglu Maršal Fevzi Čakmak. načelnik tur škega generalnega štaba, je priredil kosilo na čast generalu Weygandu, ki so mu prisostvovali tudi vojni in zunanji minister, ter vojaški odličniki. Energični ukrepi proti neprijateljski propagandi v Angliji in Belgiji BRUSELJ, 3. maja. br. Belgijska vlada je pooblastila pravosodnega ministra, da lahko podvzame posebne ukrepe proti tuji propagandi. LONDON, 3. maja. br. »Evening Standard c poroča, da je angleška policija pod-vzela izredne ukrepe proti nemškim narodnim socialističnim agitatorjem v Angliji. Sedem narodnosocialističnih agitatorjev je bilo takoj izgnanih. V tem pogledu je bila poostrena nadzorstvena služba v vseh angleških mestih, zlasti pa v pristaniščih. HAAG, 3. maja. AA. Parlament bo raz- RIM. 3. maja. e. Poveljnik nemške vojske general Brauchitsch. ki je prispel v Rim, je bil sprejet v avdienci pri kralju Italije in cesarju Etiopije. Brauchitsch je imel razgovor, ki je trajal eno uro. Obisku generala Brauchitscha pripisujejo popolnoma političen značaj. V političnih krogih poudarjajo, da je bil namen tega obiska podčrtati manifestacijo skupnega italijan-sko-nemškega sodelovanja na vojaškem polju. To sodelovanje je, kakor poudarjajo, odgovor na angleško politiko obkrože-vanja. Obisku generala Brauchitscha pripisujejo tudi veliko važnost zaradi tega, ker se je iz Rima odpeljal v Libijo v družbi generala Parianija. Poudarjajo, da je tudi maršal Goring nedavno obiskal Libijo. Po mneniu agencije Ha vas bo ta obisk nudil priliko za posvetovanje glede strateških in taktičnih vprašanj v severni Afriki. Po istih vesteh pa gre tudi za pretres možnosti za pripravo skupnega itali-jansko-nemškega poveljstva v primeru vojnega spopada. Naposled bi se pa tudi še pretresale možnosti za to. da se sedanji sporazum pretvori v vojno zvezo, kar naj pravljal o zakonskem načrtu, ki določa prepoved listov in časopisov, ki bi pisali v škodo javne varnosti in ugleda oblastev. Vložen je tudi zakonski načrt, ki določa med drugim kazen pet let zapora za ljudi, ki bi propagirali čeprav samo delno nadvlado katere tuje države nad Holandsko. Propagandno ministrstvo v Angliji LONDON, 3. maja. g. Na snočnji konferenci novinarjev je notranji minister Samuel Hoare napovedal, da namerava vlada ustanoviti posebno propagandno ministrstvo, ki mu bo podrejeno ves tisk. radio in film kakor tudi vse druge publikaci t protiutež sistemu življenjskega prostora. N'i ala-bo imeti tujo garancijo za svojo varnost, toda ne smemo pozabiti, saj so nas lastne izkušnje poučile, da je lastna moč najbolj zanesljiva in učinkovita garancija* Kaša garancija je v naši miroljubnosti, v naši lojalnosti kot soseda in prijatelja, v naši zunanji politiki, ki ne obrača svojih poglede*' preko tujih plotov, predvsem pa je naša garancija v naši narodni ntoči , v naši r\a-rodni vojski in v* našem orožju, ki se je nam le redke* izneverilo, dasi se je že \*eč-krat križalo s samimi cesarskimi vojskah mi,. . pogajanji, ki se vodijo glede ne lit ve palestinskega problema, zatrjujejo v inh rmrranih krofih, da skuša an;j!cVK;i vlada \ kai največji meri Ugoditi arabskim zahtevam. Arabci so pripravljeni ustaviti .-vi)j<» teroristično akcijo, če se sestavi v Palestini vlada, v kateri bodo samo zastopniki domačinov, katerim pa bi sc pri delil i angleški svetovalci. Letalski boji na Kitajskem HongkoiiK, 2. maja. d. Agencija United Press poroča: Ob koncu preteklega tedna se je v kitajsko-japonski vojni razvilo izredno živahno obojestransko letalsko udejstvovanje. pri čemer so Kitajci izvajali napade v dosedaj še nepoznanem obsegu! Bombardirali so zbiranje japonskih čet na progi Nancang-Kukiang- kakor tudi japonsko vojaško letališče Hungheng v provinci šansi. Nad Lantienom je prišlo do velike bitke v zraku. Trideset kitajskih bojnih letal se je spopadlo s 17 bombniki in 25 japonskimi bojnimi letali. Po japonskih poročilih so bila sestreljena skoro vsa kitajska letala, dočim so se japonski aparati vrnili v svoje oporišče. Kitajci poročajo nasprotno, da je bilo v teh bojih uničenih 12 japonskih in 5 kitajskih letal. Tudi Japonci so izvedli celo vrsto letalskih napadov na kitajska mesta. Pri napadu na Ičang je bilo ubitih 200 civilistov. 156 poslopij pa je bilo uničenih. Letalski napadi so bili izvedeni tudi na mesta Ningpo. Fučau in Venčung-. ^MAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Berlin je skrajno ogorčen, ker se Poljska noče pokoriti Volkischer Beobachter46 pobija poljsko stališče in opozarja na usodo Čehov Nemško-italijanska vojaška zveza ? Ozadje Brauchitschevega bivanja v Italiji — Priprave za skupno akcijo v Afriki Sfaon 2 »SLOVENSKI NAROD«, mla, 3. maja 1939. Stev. |(j0 Spremembe v voznem redu Nov nočni vlak Maribor-Celje, ki bo omogočal okoličanom posečanje prireditev v Mariboru Maribor, 2. maja Z novim voznim redom, ki stopi v veljavo dne 15. maja t. 1. je železniška uprava na področju bivše mariborske oblasti uvedla nekatere važne spremembe. Vposta-vila je tudi nekatere nove zveze in ugodila na ta način z velikim razumevanjem vsaj najvažnejšim perečim potrebam našega naraščajočega železniškega prometa ob naši meji. ter upoštevala pri tem težnje naših gospodarskih in tujskoprometnih ustanov, predvsem Tujskoprometne zveze >Putnika : v Mariboru. Velikega pomena za naše potnike z obmejnega področja je uvedba prometa z direktnimi vagoni II- in III. razreda med Mariborom in Beogradom. S tem bo prihranjena potnikom neprijetnost prestopanja na drugi vlak ter čakanja v Zidanem mostu ali pa v Zagrebu. Direktni vagon bo vozil iz Maribora s potniškim vlakom ob 20.55. V Zidani most pride ta vlak ob 23.05. Iz Zidanega mosta odhaja z brzovla-kom ob 23.19 in prispe v Beograd ob 8.40. V obratni smeri pa bo vozil direktni vagon iz Beograda z večernim brzovlakom ob 20.58. Prihod v Zidani most ob 6.21 odhod iz Zidanega mosta s potniškim vlakom ob 7.02, prihod v Maribor ob 9.13. Med Zidanim mostom in Beogradom ter obratno lahko uporabijo potniki tudi spalni voz. Gotovo važna je tudi uvedba nočnega potniškega vlaka iz Maribora do Celja. Ta vlak bo odhajal iz Maribora ob 23.40 in bo prispel v Celje ob 1.13. S tem bo številnim okoličanom omogočen obisk gledaliških predstav v Mariboru, pa tudi drugih večernih, prireditev, saj je s tem novim potniškim vlakom omogočena vrnitev po predstavah in prireditvah. S tem bo mnogo pridobilo predvsem mariborsko gledališče, ki je bilo doslej spričo neugodnih nočnih železniških zvez skoraj izključno navezano na kader mestnega prebivalstva. S tem se našemu mariborskemu gledališču odpirajo možnosti lepšega razvoja, pa tudi poglobljenega in povečanega kulturnega poslanstva ob naši meji. Savinjska in Mislin>ka dolina na dobita tretjo in zelo važno direktno zvezo med Celjem in Dravogradom v zgodnjih popoldanskih mah. Vlak bo odhajal iz Celja ob 12.35. V Dravograd prispe ob 15.10. kjer dobi zvezo proti Mariboru. V nasprotni smeri odhaja vlak iz Dravograda ob 12.10 in pride v Celje ob 14.50, kjer dobi zvezo na brzovlake proti Mariboru kakor tudi proti Ljubljani in Zagrebu. . Pomembne spremembe je uvedla železniška, uprava tudi v prometu z našim Prek-murjem. Vpostavljena je namreč nova nočna zveza med Ormožem in Mursko Soboto. Vlak odhaja iz Ormoža ob 22.51 in prihaja v Mursko Soboto ob 0.17. V obratni smeri odhaja iz Murske Sobote ob 0.38 in prihaja v Ormož ob 2.06. Iz Ljutomera ima vlak tudi zvezo od Gornje Radgone in do Gornje Radgone. Važno pa je, da je s to novo zvezo omogočeno prebivalcem iz Prekmur-ja in Murske Sobote, da odpotujejo ponoči odnosno zjutraj od doma v Maribor. Ljubljano al: Zagreb, kjer lahko preko »ineva opravijo svoje posle, pa se potem še isti dan zvečer lahko vračajo domov. Druga koristna novost pa je uvedba jutranjega vlaka med Ormožem in Mursko Soboto. Ta vlak bo vozil po sledečem voznem redu: Odhod iz Ormoža 5.14, prihod v Ljutomer ob 6.02, odhod ob 6.48. prihod v Mursko Soboto ob 7.31. V obratni smeri pa bo odhajal vlak iz Murske Sobote ob 7.OS. Prihod v Ljutomer ob 7.46. odhod ob 8.12. priho'1 v Ormož ob 9.03. Ta zveza bo važna predvsem za dijake, ki so doma ob omenjeni progi in ki obiskujejo razne Šole v Murski Soboti. Koristna bo predvsem naši prekmurski metropoli, saj bo s tem precej olajšan študij dijakom ob tej progi, ki radi ubožnih domačih prilik niso mogli stanovati v Murski Soboti, pa so se morali odpovedati študiju. Ta vlak pa bo koristen tudi za ostalo prebivalstvo, ki želi opraviti v Murski Soboti svoje posle po uradih in drugod. Poleg teh ugodnosti in novosti predvideva novi letni vozni red, ki stopi v veljavo s 15. majem, tudi druge manjše spremembe, ki jih bo naše obmejno potujoče občinstvo nedvomno z velikim veseljem pozdravilo. Železniški upravi in našim tujsko-prometnim ustanovam pa gre spričo teh pomembnih sprememb polno priznanje za njeno vsestransko razumevanje za naraščajoče potrebe železniškega prometa ob naši severni meji. Prizadetih je 1800 delavcev in delavk ker je tvornica Doctor in drug znatno omejila svoj obrat Maribor. 2. maja Tekst M no delavstvo Maribora in okolice je spet pred nr,vo preizkušnjo, številnim odpustom :n omientvam obratov v zadnjem času sc je pridružilo novo /'o. Pri Zelenki in Co. obratuje le tika'niča in se trdovratno vzdržujejo vesti o preselitvi tvor-ničnega obrata v Egipt. 2 a k i h. ki je odpovedala vsemu delavstvu. Sedaj pa je kri/,a pomanjkanja sumvji /ije'a tudi dnjgo največjo tekstilno tvornico v Mariboru Doctor in diru«, ki je kakor znamo, nedavno premestila sedež svojojja obrata v lic o.U rad. Vodstvo tekstilne tvornice Doctor in drug se je namreč odločilo, da omeji obratovanje na štiri dni tedensko. S tem je občutno prizadetih okoli 1800 delavcev in delavk, ki so uposleni v tej tc-kst.lni tvornici. O/adje omejitve obratov.m ia je v pomanjkanju bombaža, ki ^»a ima tvo«rn>ca Doctor in dmg na zalogi še komaj za približno 14 dni. t. j. za 10 vagonov. Sko:;ij va-gon bombaža pa ure v enem delovnem dnevu. Cc bi naročene kohčvnc bombaža pravočasno ne prispele, potem bodo morali ustaviti ves obrat, ki bi moral počivati do prispetja bombaž:. In vendar je naročil lotos i/redno mnogo. Zc dolgo ne pomnijo tako imenitne konjunkture. Kolika ško da za obrat, pa tudi zn dclavst\o. k: bi ob velikih naročilih lahko lepe zaslužilo. Nevarnost, ki preti drugi največji mariborski teksti'lm tvornici, pa *•<- nc bo ustavila pred ostalimi tekstilnimi obrati. Tudi ostale tvornice imajo na 7ti'lnih tvornic in s tem /a-'u/ek. kruh 70 do 8000 tekstilnih delavcev. Mariborčani pa upajo, da no bo :l'_U udarca, ki bi bil usoden za vse mariborsko gospodarstvo, saj je priz-adeta tudi maribonska trgovina, ob'tništvo itd., rn da se bo v zadnjem hipu posrečilo odvrniti pretečo nevarnost Delavstvo samo pa skuša s svoje strani ublažiti udarce s tehtnimi predlogi, ki naj tisoče obvarujejo pred najhujšim. Tako je v teku akcija. -da bi se tam. kjer je to neobhodno potrebno. odpuMfPi predvsem tisti delavci, ki imajo svoje posestvo, hišo itd. aili pa katerih žene so zaposlene v drugih strokah. Med delavkami pa naj bi do bile začasno odpoved zlasci tis»te. katerih možje imajo že svoj zaslužek bodisi v tekstilna a»H katerikoli drugi str«.k:. X- pa še znano, v kodjko bodo vodstva posameznih tvornic upoštevala te predloge. Prav pa je, •da se proučijo vse možnosti, ki naj ustvarijo pogoje za čim zadovoljivcj.so rešitev iz stiske in neprijetne zagate. Delavec skočil pod vlak Tragičan smrt Josipa Klementa, ki se je bil naveličal življenja Maribor. 2. aprila 21-letni pomožni delavec Josip Krement je bil v zadnjem času žalosten in potrt. Pripovedoval je svojim tovarišem in znancem, da je sit življenja in da bo izvršil samomor. Toda tovariši mu tega niso verjeli. Krement je šel po gostilnah, pil vino in bil dobre volje. Smeje je zatrjeval znancem, da se bo obesil. Pri tem je pokazal na vrv, ki mu je visela iz žepa. Toda prijatelji so mu vrv odnesli. Krement je pil vso noč ter izpil o polnoči cel liter vina. Pri tem je priponuiil; »To je moja zadnja.c Zjutraj pa so našli Krementa vsega raz. mrevarjenega na železniških tračnicah v bližini tvornice ^Splošne stavbne družbe« na Tcznem. Revež je šel pod vlak in je bil pri priči mrtev. Kaj ga je gnalo v obupno dejanje, ni točno dognano, ker ni zapustil Krement nobenega poslovilnega pisma. Nekateri domnevajo, da je v ozadju tragične smrti neuslišana ljubezen. Ni pa za to domnevo nobene konkretne potrditve, ker ni pokojni Krement nikdar o tej stvari govoril. Mariborske In okelfške novice — Uči teljisniki iz Sabca v Studencih In na Teznem. Učiteljišče iz šabca je z 39 gojenci in gojen kami pod vodstvom prof. Momčila Mihajlovića in dveh profesoric obiskalo tudi mariborsko okolico. Poleg pokrajinskih biserov severne Slovenije so se živo zanimali tudir za pedagoški pokret, ki je vzklil iz mariborske »Pedag. centrale« ter beleži že lepe uspehe. Mnogi učitelji so prežeti že z sodobnimi pedagoškimi težnjami. Deška šola v Studencih jtai je v petek pripravila hospitacijo. nato pa zakusko s koncertom mladih tambura-sev in pevcev. Pozdravne besede so jim spregovorili šol. upravitelj Kontler. sreski Š6L nadzornik Senica in učitelj Vrane. Go_ stje so bili vzhičeni nad gostoljubnostjo delavske občine. V soboto jih je sprejela šola na Teznem, kjer so prav tako prisostvovali modernemu pouku. Pozdravil jih je učitelj Ledinek in predsednik kraj. šolskega odbora KovaČič. Vsi govorniki so poudarjali važnost takih obiskov za spoznanje in medsebojno sporazumevanje. Tudi Maribor jim je nudil skozi 4 dni prijetno in zanimivo bivanje. — Občinska vzgojna posvetovalnica v Studencih. Pri zadnji seji občinskega odbora V Studencih je bil soglasno sprejet predlog občinskega odbornika g. Vranca, da organizira občina sporazumno z mariborsko >Pedagoško centralo« vzgojno posvetovalnico, ki bo v delavskem predmestju velikega pomena, kajti v takih krajih težke socialne razmere s podvojeno silo jMfe mladino v njenem razvoju in šolskem napredku. V zvezi z občinskim posredoval, nim uradom, ki v Studencih uspešno deluje, odkar je župan g. Kaloh, bo vzgojna posvetovalnica posrečena dopoinilev, zlasti ker je svoje sodelovanje obljubilo tudi domače učiLelj = tvo. Edinstven primer je, da delavska občina — poleg zaščite za zapuščeno deco — skrbi tudi za vzgojne probleme naših dni. Zadeva vabi k posnemanju povsod tam kjer so na razpolago stio. kovne moči. ki bodo poskrbele za pravilno U5rmeritev take ustanove. Zlasti mestne občine naj bi skrbele za vzgojne posvetovalnice, pa bi se vidno znižalo število jetnikov in drugih defektmh oseb — škodljiv cev človeške družbe. Občina Studenci zasluži vse piiznanje, za svoje prizadevanje! — Tržne cene v .Mariboru. V smislu poročila št. 17 mestnega tržnega nadzorstva so veljavne na mariborskem trgu sledeče cene: meso-govedina 6 do 12, teletina 8 do 12. svinjsko meso s kostmi 10 do 12. salo 14 do 15. slanina 12 do 14. Zelenjava: krompir: 0.75 do 1.25. čebula 6, česen 6 do 10, kislo zelje 3, kisla repa 2. kumarce 3 do 10, karfiola 2 do 10, kg 6 do 8. hren 8 do 10, glavnata solata 0.50 do 2, dalmatinska kg 6 do 10. beluše 2.50 do 10, kg din 20, grah v stročju 8 do 10. luščen grah za liter 17.50. Sadje: suhe slive 8 do 12, jabolka 5 do 10, luščeni orehi 30 do 32, pomaranče 1 do 4. žito: pšenica 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1.50, oves 1 do 1.25. proso 1.75, ajda 1.25 do 1.50, proseno pšeno 3.50. Mlečni iadelki: »metana 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 30 do 32, domači sir 10. Perutnina: kokoši 20 do 26, par piščancev 30 do 60, purani 35 do 80, race 22. domači zajci 8 do 20. Krma: sladko seno 65 do 70 za 100 kg, kislo seno 40 do 50, pšenična slama 40 do 46 din. — Otvorite^ strel»ke sezone, v nedcijo 14. t. m. je slovesna otvoritev stielske sezone na vojaškem strelišču v Radvanju. V to svrho se z bero prijatelji tega viteške ga sporta na Trgu :180. Vlomili so v stanevanje z?«ebnice Katarine G^milnik v Koseškega ulici 48 in odnesli razne predmete, ki pa so k sieči manjše vredno ti. V bolnico so pripeljali loletnega hlapca Reka Šošte'-ja iz Podove pri Racah, ki mu je nekdo poškodoval levico. Tudi 291etnega čevljarskega pomočnika Viljema Kampla iz Zgornje Polskave so prepeljali v bolnico. Ima vbodljaje po glavi. — Nepojasnjena uso?a. Pri Črnem vrhu so j ašli trupi-? ženske, katere identitete še niso mogli ugotoviti. Njano truplo je bilo v razpadajočem stanju. Zdi se, da je ležalo truplo na tem metu več kakor 2 meseca. Glava je ločena od telesa. Domnevajo, da gre za neko kuharic?, ki je iskala službo pri Senjorjevem domu. pa jo je med potjo najbrže zajel snežni metež, v katerem ie revica omagala in zmrznila. Podrobne okoliščine glede vzrokov njene smrti bo skušala ugoteviti sodna komisija. — Odprta noč in dan s0 g" ha vrata. Premimi je podu? a cinik diž. ž^1 I.lihael Kancler, star 70 let. Umrla je žel - znicarjeva žena Marija žele. stara 72 let. žalujočim naše globoko :ožalje. — Kolesa so kradl\ Kupo\a!i in prodajali. Pred tukajšnjim malim kazenskim senatom so bili obsojeni 211etni Klampfer Josip na 8 mesecev strogega zapora, 30-letni Franc Zel en k o na mesec dni zapo- | ra, 26letni Alojzij Zelenko pa na 3 mesece zapora. Vsi trije eo bih obtoženi zaradi tega, ker so lani kupili in prodajali kolesa, ki jih je 301etni Ignacij Krajne kra- del po Mariboru in Ptuju. Krajne je pobegnil neznano kam, d očim so bili imenovani trije airetiiar.i in sedaj obsojeni. V teku preiskave se je izkazalo, da je Josip Klampfer kupe val od Ignacija Krajn-ca ukradena kolesa, ki jih je nato prebarval m spet prodal. Mariborsko «l3dcS£ščf Repertoar Narod, gledališča v Mariboru Sreda, 3. maja: zaprto. četrtek, 4. maja, ob 20. uri: »Dijak prosjak«. Red D. Poljska komediju »Hollvuood«, posneta iz napetosti polne usode dveh mladih filmskih umetnikov, dozoreva v Kovičevi režiji za prihodnjo premiero v mariborskem gledališču. V vodilnih vlogah nastopajo Ras-bergerjeva kot Mary, Verdonik Jack, J. KoviČ kot Tompson. Hvaležno vlogo ima tudi Crnobori kot Mac Niels. Drzen vlom Maribor, 2. maja Tukajšnja policija je bila obveščena o drznem vlomu v trafiko g. Ivana Setoro-viča v Rušah. Trafika se nahaja v paviljonu v bližini ruške tvornice za dušik. Vlomilci so izkopali za paviljonom veliko luknjo, skozi katero so se potem splazili v notranjost trafike. Pobrali in odnesli so vso zalogo cigaret, cigar kolkov in znamk, tako da so trafiko dobesedno izropali in povzročili s tem trafikantu okoli 10.000 din škode. Mariborski daktiloskop g. Grobin se je podal na kraj vloma in posnel prstne odtise. Orožniki temeljito poizvedujejo za drznimi zlikovci. Domnevajo, da gre za novo vlomilsko tolpo, ki je izvršila te dni nekaj večjih vlomov v Mariboru. Verjetno je. 'la je ta vlomilska skupina izvršila tudi veliki vlom v Rušah. —o— Iz Celfa —c Literarni večer članov Umetniškega kluba v Mariboru v okviru II. Celjskega kulturnega tedna bo drevi ob osmih v mali dvorani Celjskega doma. Sodeloval bo tudi godalni kvartet Glasbene Matice v Celju, ki bo izvajal eno skladbo dr. Frana Delaka in dve skladbi Iv. Karla Sancina. Literarni večer bo za Celje kulturni dogodek prvega reda. —c Odhodniea g. polkovniku Miha jlovi- eu. Celjska sokolska župa bo priredila drevi ob pol devetih s sodelovanjem Celjskega pevskega društva v veliki dvorani Narodnega doma odhodnico poveljniku 39. pp. generalštabnemu polkovniku g. Dragoljubu Mihajloviću. Vse sokolsko članstvo in vso narodno zavedno javnost vabimo, da se udeleži tega večera. —c Učiteljsko zborovanje. V soboto 6. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričelo na mestni deški narodni šoli v Celju zborovan e sreskega društva JTJTJ v Celju. Poleg običajnih aktualnih točk je na dnevnem redu predavanje prof. dr. Pavla Strmška Med osnovno in srednjo šolo«. Predviden je tudi skupen ogled kolektivne razstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka, ki je prirejena v Celjskem domu v okviru Celjskega kulturnega tedna. ' —c Tragična smrt starčka. V nedeljo okrog pol 7. zjutraj je šel 63-letni posestnik in upokojeni železničar Janez Vrablfi z Grobelnega v št. Jurij ob juž. žel. k maši. Ko je stopal no cesti proti cerkvi, je privozil z zgornjega trga nasproti 26-letni posestnikov sin Stanko Knez iz Eiotričnice. Vrabič se ni pravočasno izognil in kolesar ga je z vso silo podrl na tla. Starček je dobil težke notranje poškodbe in je obležal nezavesten na cesti. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam. —c Nesreča ne počiva. V Lokavcu pri Loki pri Zidanem mostu se je ponesrečil 15-letni sin delavke Stanko Vrtačnik. Ko je sekal drva. mu je spodrsnilo. Padel je na ostrino sekire in si hudo poškodoval desno roko v komolcu. Ko se je peljal 51-letni posestnikov sin Martin Pinter iz Jezerc pri Planini v ponedeljek okrog 11. dopoldne z dvovprežnim vozom skozi Teharje, sta se konja splašila in zdirjala po cesti. Pinter je padel z voza ter se močno poškodoval po glavi in desni roki. Na Stenici pri Vitanju si je 70-letna preužitka-rica Marija Slemenškova v nedeljo doma pri padcu nalomila levo roko v ramenu. V soboto je padla 171etna delavka Marija Vrablova iz Pečovnika pri delu v tovarni in si zlomila levo roko v zapestju. —o— Iz Poifšsn — Iz občinske pisarne. Svinjska rdečica v Makolah se proglaša za prestalo. Naročila semenske ajde se sprejemajo na občini do konca meseca. Cene semenski sivi in očiščeni ajdi je din 2 za kg. V smislu Čl. 148 zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v drugem četrletju v plačilo: dne 1. maja II. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na poslovni promet in vojnice. Plačila teh obveznosti je izvtšiti do 15. maja. — Semenski krompir se še dobi za 90 para za kg pri občini. —O— Z Zidanega mosta — D^zna tatvina. V ponedeljek popoldne je bila zagrežena na Senovem pri Rajhenburgu drzna t-1 vina. 25letna vla-čuga V. O. iz Trbovelj se je zadnje čase klatila po senovški okolici, kjer je skušala živeti na lahek način. Vdrla je v neko stanovanje ter odnesla 1000 din gotovine in žensko obleko. Tatvina je bila prijavljena meri drugim tudi železniškim orožnikom na Zidanem mostu, ki bodo poskrbeli, da bo pocestnica prišla čim prej v roke pravice. Pred nakupom obleke se svari! — Premestitev v železniški službi. Te dni je bil premeščen na lastno prošnjo tukajšnji prometni uradnik Franc Arhar za šefa po"-taje v Fabnico na Dolenjsko. Naši javnosti je bil znan kot odličen savezni nogometni sodnik. Njegova soproga ga. Valerija pa bo do nadaljnjega ostala še v Radečah, kjer poučuje na ljudski šoli. G. Arharju želimo vse najboljše na nevem službenem mestu! — N»ši Cirilmetodarji so zborovali. Pred kratkim se je vršil občni zbor tukajšnje Ciril Metodove rx>družnice. Za predsednika CM D je bil izvoljen g. Muoar Franc, šolski upravitelj na Zidanem mostu, za namestnika Gostiša Andrej, šolski upravitelj na Loki pri Zidanem mostu, za tajnika Belihar Anton, učitelj na Zidanem mostu, za blagajnika Ahlin. prometnik na Zidanem mostu, za preglednika računov trgovec Rudolf Zeleznik in Rebec. V odbor pa Juvančič, Radin, železnik Nika. — Vpisovanje otrok \ prvi razrez ljudske šole. v ponedeljek je bilo na radeAki Soli vpisovanje učencev v I- razred ljudske šole. Vpisenih j<> bilo zaenkrat 58 Otrok, ki so biii hk:atu tudi vsi cepljeni proti kozam. Vpis..vu.nje in cepljenje koz se jO vršilo v torek na ljudski 30li na Zi-d n<-m mostu. Vsi zamudniki tukajšnje Obi"ine in vsi dc eljeru se pozivajo, da se takoj zglase zaradi vpisa pri upravitelj-stvu šole. — P°niankanje učnih moči. Na zidan- moški šoh primanjkujeta že od jeseni dve učiteljski moči. Odločujoči činitelji so poslali na bansko upravo prošnjo za namestitev novdh meči. Enako se je že tudi osebno urgiralo. Upamo, da .-o bo vprašanje dveh novih učnih moča rešilo v dogledne m času. —o— Zaradi ljubezni v smrt Ljutomer, 2. maja Po vsej okolici se je danes raznesla vest, da si je na čuden način končala življenje 27 let stara služkinja Katarina Novak, k: je bila v službi pri posestmku Kardinaru v Globoki. Katarina Novak je bila doma v Pristavi. Bila je živahno dekle in imela je dva nezakonska otroka. Imela pa je smolo, da je ni hotel poročiti noben njen ljubček. Zadnje čase je služila v Globoki ter je hotela, da bi jo poročil njen gospodar. Videč, da tudi tu ne bo nič. je postajala vedno bolj nervozna in razburjena, da je izgubila večkrat oblast nad seboj. V živčni potrtosti si je že včeraj hotela končati življenje. Domači in sosedje so ji že večkrat preprečili samomor. Tako si jo hotela končati življenje že s samokresom, hotela se je obesiti, skočila je v globoko cisterno, pa so jo vedno rešili, ali pa jo v zadnjem hipu od vrnili od strašne smrti. Tokrat pa je zvedela, kje ima gospodar arzen. Vlomila je v omaro m vzela večjo količino arzena, s katerim si je končala življenje. Obdukcija, ki jo je opravil sanitetni referent dr. Haring iz Ljutomera, je ugotovila, da je bil vzrok smrti arzen. —O— Smrt Sokola-vojaka Kamnik, 2. maja V nedeljo popoldne smo spremili na zad. nji poti Plahuto Toneta iz Novega trga. Preminul je v Dalmaciji, kjer je služboval kot letalski podoficir. Dolg žalni sprevod, v katerem je bilo mnogoštevilno vojaško zastopstvo iz Ljubljane in Kamnika. Sokoli in gasilci v krojih in veliko občinstva, je pričal. da je šla izguba mladega fanta vsem do srca. V najlepši mladosti nam ga je iztrgala smrt. Padel je v izvrševanju službe, ki mu kot zavednemu Sokolu ni bila samo v nujno dolžnost, temveč kot domovini potrebno inkoiistno delo, ki se ga m nikoli bal in izogibal. V letih naporne si uži.e ni pozabil na sokolske dolžnosti, delal je kot vojak in Sokol, kjerkoli je služboval. Ob globoki vrzeli, ki je nastala z njegovo izgubo, nas navdaj:; tolažeča zavest: živel je kot dober Sokol in vojak ter izpolnil svojo dolžnost. Slava mu! —O— Iz Zagorja — Stare rudniške apnenice ob Mediji bodo kmalu izginile. 2e nekaj let so razpadale, zdaj pa ie TPD odstopila gradivo nekaterim rudarjem, ki s čebeljo marljivostjo hite razdirat in razkopavat kamenje in opeko iz katere so bile zgrajene te štiri apnenice na osem žeken. Kmalu ne bo več sledu o teh pečeh, iz razvalin pa pa rastejo novi prijetni domovi številnih podjetnih rudarskih družin. Na Hrastelje-vini v dolini Kotredežioe nastaja skupina petih hiš, ki jih gradijo Zeleznik, Kotor, Lozinšek, Kržišnik Avgust in Glavač Ludvik. ŠAH —- ^ahov^ki dvoboj. Pred kratkim je bil v Radečah odigran šahovski dvoboj med šahovsko sekcijo športnega kluba Ki-ško« in šahovskim klubom vRadeče«', ki je končal z zmago ŠK Radeče v razmer, ju 41- : 3' i>. Rezultati so sledeči: (Prvo imenovani so Radečani) Hriberšek:Jerman 1:0. Koren:Kavčič 0:1, Anbrecht:Zorko 0:1. Kožuh:česnik 1:0, Muller : Pirih 1:0, Oprešnik:Bon 0:1. V nedeljo pa se je odigral v Radečah šahovski revanš med ŠK Krško in ŠK Radeče, ki pa je zopet končal z zmago domačega kluba in sicer v razmerju 5:3. Rezultati so sledeči: (Prvoime. novani so Radečani) Hriberšek:SimonČič 1:0, Koren :Kavčič 0:1, Aubrecht:Zorko tar 0:1, Muller: Jesenšek 1:0, Sotler:Kav-čič 0:1, Kožuh:Stare 1:0, Koren: Lederer 1:0, TJršič:Benetek 0:1. ped črto Brezobzirni avtomobili si i. vozeči se v mestu in na periferiji z brzino sto km, tvorijo posebno poglavje. Oblastva, odgovarjajoča za nemoten, brezhiben promet po naših cestah in ulicah, bi morata posvečati tem vozačem posebno pozornost in bi morala voditi o njih posebno evidenco. Te dni se je pripetil na Teznem dogodek, ki je razburil ves Maribor. Avto je pribr-zel s hitrostjo 100 km m povozil konja, ki so ga potem morali ustreliti. Le za las je manjkalo, da ni bilo človeških žrtev. Niti šofer, niti potniki niso imeli besedice, z katero bi bili dolžni izraziti svoje obžalovanje napram prizadetim. Orožniki poizvedujek> sicer za dotičnimi potniki, vendar pa je treba misliti na to, kako s poostrenimi ukrepi preprečiti takšne in podobne primere, ker ne bo sicer kmalu nihče več varen na cesti pred žalostnimi posledicami divjega dirkanja brezobzirnih avtomobili' s tov. V ŠOLI ~~■—— Učitelj pojasnjuje otrokom v šoli, kaj je elektrika in uči jih, da je blisk sprostitev električnega naboja. Potem pa vpraša Mihca, kakšna je razlika med bliskom in elektriko. Mihec odgovori brez pomisleka: — Elektrika je zelo draga, blisk je pa zastonj. MODERNA MATT — Možice k, rada bi vzela na sprehod enega naših otrok. Kaj mialiS, kateri bi se prilegal moji novi obleki? TUDI RAZLOG — Kako to, da nisi prijatelj glasbe, čeprav imaš Štiri hčere, ki pojejo? — Ce bi imel ti Štiri hčere, ki pojejo« bi tudi ne bil prijatelj glasbe.