STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ž f. 159 Poštnina putačunjena (C. C, con te posta) V Trsta, * Četrtek, 5. julija. 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. Kstnik LIH fahj^ r*aki d>n zjatraj mrtn poB*d«ljka. Naročnmaj m 1 1 mi uri L 22^-- X 38.—» odo Uto L ▼ ^ 6jo 30 * *■ 1 F IktfanM 1 /^j^MSpr ** trfcmk« In cfcrti* nflkn L 1 jricfc. vnit«/ \>/^ L i-50- U na prvi strani L 3» NOST UredniShro in upravraštro: Trst (3), ulica S. F rane esco d'Aasisi 20. Telefon 11-57. Dopisi nmj m pošiljajo izključno urcdniStrn, oglati, reklamacije in danar pa npcavmitvu. Rokopisi ta ne vračajo. Nefraukirana pisma aa na (prejemaja — Last, z&kiiba m tisk Tiskarna «Edmoit*» PodoradnOtro t G o r i c i t nfica Gtoan* Cardtcci it. 7, L n. — Talci IL 327* Glavni m odgovorni uradnik; proL Filip Ptic. Luč resnice Lani je obhajal ves krščanski posebno pa slovanski svet, roj-ptvo svetega Cirila. Ker datum rojstva Cirilo vega brata Metoda ni znan, so se obenem spominjali tudi njega, zakaj njuno življenje in delovanje je bilo skozi in skozi tesno združeno. Spomin na njuno delovanje se obhaja še vsako leto na njun god, težko, da bi ga mogli prezreti. Ta dva velika brata sta prinesla slovanskim narodom Kristusovo vero, prižgala sta jim 1 resnice, ki je svetila v te-ii i o paganstva. Ni čuda tedaj, da je ta spomin tako globoko zasejan v srca ljudi in le čut hvaležnosti narekuje, da jima zagore kresovi v čast. Ne smemo pozabiti, da so tisti slovanski kraji, v katerih sta delovala velika apostola, že bili deloma pokristjanjeni, sveta brata pa sta bila prva, ki sta prinesla božjo besedo v domačem jeziku in uvedla sta tudi slovansko bogoslužje. V prav kratkih obrisih se hočemo ozreti na d elovanje teh dveh velikih oznanjevalcev krščanske vere med slovanskimi narodi povodom njunega današnjega praznika. Ciril in Metod sta bila rojena v Solunu, bila sta Grka, sinova idržavnega uradnika. Solunska okolica je bila že tedaj slovanska, radi tega je bil slovenski jezik njun drugi materin jezik. Metod je bil sprva cesarski namestnik, a je pozneje šel v samostan; Ciril (takrat je še nosil ime Konstantin) pa si je prido-iril obilo učenosti. Ko je leta 863. prosil moravski knez Hastislav, naj mu pošljejo takih oznanjevalcev vere, ki jih bo ljudstvo razumelo, sta se bila Ciril in Metod že vrnila od Kaizarjev, kjer sta z velikim uspehom oznanjevala krščanstvo. Ker sta znala slovanski jezik, sta bila pripravna za novo misijo. Bila pa sta tako razumna, da sta uvidela že iz prakse pri Ka-zarjih, da je mogoče novo vero uspešno učiti le v materinem jeziku. Toda ne samo učiti, božjo besedo jim je treba tudi ohraniti v knjigah napisano. Ciril je radi tega izumil za Slovane posebno abecedo, ki se imenuje glagolica. (Ta abeceda pa nima z današnjo cirilico nič skupnega.) Poslovenil je najnujnejše molitve in evangelije in jtih vzel s seboj na Moravsko. Za cerkveni jezik je porabil jezik, ki ga je znal on sam. To bi bila tedaj nekdanja makedonščina. Na Velehradu, ki je bilo glavno mesto Morave, sta bila brata sprejeta z vso častjo. V štirih letih svojega delovanja sta storila neizmerno dobrega. Poslovenila sta mnogo knjig in pri službi božji vpeljala slovenski jezik. Le pomočnikov jima je manjkalo in pa politične razmere so se med tem spremenile zijima v škodo. Knez Rastislav se je moral premagan podvreči nemški Kiadoblasti; na ta način je prišla tudi dežela p^d nemški cerkveni vpliv. Katoliško načelo enakopravnosti vseh narodov takrat ni bilo prodrlo. Nemški Škofje so začeli mrziti apostola in njuno delo, ktaalu sta morala zapustiti Moravsko in se podati v Rim. V Rimu ju je sprejel papež Hadrijan z vso častjo in potrdil slovanske bogoslužne knjige, jih blagoslovil in jih položil na oltar «Svete Marije pri jaslicah*. Nato je posvetil oba v škofa, njune učence pa v ma-Šnike in dijakone. Ob tej priliki je Konstantin spremenil ime v Ciril. Poleg tega sta dobila brata še poseben važen privilegij. V posebnem pismu jima je papež dovolil rabo slovenskega jezika pri božji službi. Ciril je začel bolehati že v Rimu in je kmalu umrl. Pokopali »o ga v cerkvi svetega Ivlemen-ta. Metod je moral s«?m nadaljevati započeto delo. Bil je posvečen za nadškofa za Moravsko, kar je bilo velikega pomena radi tega, ker je imel nadškof pravico posvečevati nove škofe. Ko se je Metod vrnil na Moravsko, so začeli «ned nem. škofi in med njim resni boji. V teh bojih je Metoda podpiral papež. Kljub temu pa je prišlo tako daleč, da so se | nemški škofje zbrali na noseb- no zborovanje in Metoda obsodil L Vrgli so ga v ječo, kjer so ga imeli zaprtega dve leti in pol. Papežu seveda o tem niso ničesar poročali. To dejanje dolgo ni moglo ostati skrito. Vest o Metodovi ječi je prišla v Rim, novi papež Ivan se je s vso vnemo potegnil zanj. Metod je bil kmalu na svobodi in se je vrnil na Moravsko. Na Moravskem je med tem zavladal Svetopolk. Ta Metodu ni bil tako naklonjen, vendar je Metod nekaj let lahko mirno deloval. Le eno pa se je zgodilo, česar ne moremo zamolčati. Papež mu je prepovedal rabo slovenskega jezika za službo božjo. Kako je Metod sprejel to prepoved, zgodovinski viri ne poročajo. Vemo samo to, da je Metod še nadalje opravljal božjo službo v slovenskem jecciku. Spoznal je, da bi z odpravo slovenskega jezika uničil vse uspehe, ki jih je pridobil z dolgoletnim trudom. Nemški škofje pa so še nadalje spletkarili proti njemu. Dol-žili so ga celo krivoverstva, očitali so mu, da samovoljno vpeljuje slovansko bogoslužje. Celo Svetopolk je poslal neugodna poročila o njem v Rim. Papež ga je radi tega pozval k sebi in se prepričal, da je Metod pravoveren, kar je sporočil tudi na Moravsko. Papež mu je obnovil tudi privilegij, da se v njegovi deželi sme maševati v slovenskem jeziku. Papež je pisal dosledno: «Pismena, ki jih je iznašel filozof Konstantin, da se tudi v tem jeziku glasi Bogu hvala, popolnoma odobravam in zapovedujem, da se v tem jeziku oznanjuje evangelij in razglašajo Gospodova dela. Saj nas sveto pismo pozivlje, naj Vsemogočnega ne hvalimo le v treh, morveč v vseh jezikih...* Metod se je vrnil na Moravsko, toda mirnega Življenja tudi sedaj ni imel. Z najrazličnejšimi sredstvi so delali proti njemu. S pomočjo svojih učencev pa je dovršil prevod svetega pisma stare zaveze, razen dveh knjig Makabejcev. Tudi v Carigrad je potoval in je baje razširil ob tej priliki slovansko bogoslužje tudi na Balkan. V visoki starosti pet in se-demdest let je začel pešati in je kmalu nato umrl. Pokopali so ga v Velehradu na Moravskem. Po Metodovi smrti je zadel slovenske duhovnike hud udarec. Slovensko bogoslužje je bilo zatrto, Metodovi učenci pa so bili z vojaško močjo izgnani. Šli so v Bolgarijo in Dalmacijo in v nekatere druge jugosloven-ske pokrajine. V teh krajih se je praznovala božja služba po rimskem obredu, a v slovenskem jeziku še do današnjega dne in sicer po Dalmaciji in njenih otokih, po Istri in Hrvatskem in proti koncu srednjega veka celo po mnogih krajih na Kranjskem. Slovensko bogoslužje grškega obreda se je o-hranilo med Srbi, Bolgari in Rusi. Sveta brata častita obe cerkvi, latinska in grška. Obema sta zapustila dedščino prave vere, narodnega slovstva in krščanske omike. Državna milica in vojaški kazenski zakonik RIM, 4. Načelnik vlade on, Mussolini je danes določil s posebno okrožnico pravila glede uvedbe vojaškega kazenskega zakonika v državno milico. Domen ti SOFIJA, 4. Tukajšnja uradna agencija je bila pooblaščena javiti, da vest beograjskega lista «Politika», po kateri je baje bolgarski ministrski predsednik Ljapčev ponudil jugoslovenski vladi sklenitev 'arbitražne pogodbe, ne odgovarja resnici. Francoski poslanik v Rimu odpotoval v Francijo TURIN, 4. Francoski poslanik pri Kvirinalu De Beaumarchais se je v pretekli noči ob 0.50 od* peljal s tukajšnje postaje z br-zovlakom proti Parizu. Rimski zdravnik konfiniran RIM, 4. Rimska pokrajinska komisija je odredila policijsko konfinacijo znanega rimskega zdravnika-porodničarja dr. Nikolaja Mammuccarija, in sicer radi tega, ker je izvrševal operacije, ki so imele za posledico sDlavlienie. Italijanska letalca nad oceanom RIM, 4. Rimska javnost je S« vedno vsa pod vtisom nenadne-* ga odhoda obeh letalcev Ferra-? rina in Del Preteja z letalom «S. 64» preko Atlantskega o-ceana proti obalam južne Amerike. Letalca, ki sta odletela sinoči ob 19.51 z letališča Mon-te Celija, sta tekom noči in dar-našnjega jutra preletela Sredozemsko morje. Usmerila sta se naravnost proti Gibraltarski o-žini. Davi ob 5.15 je letalo «S. 64» preletelo Gibraltar, ki ga je zagrinjala gosta megla. Letalo se je takoj nato usmerilo bol*" proti jugozapadu ter s tem pričelo polet preko Atlantskega o-ceana. Nocoj je prispela brzojavna vest agencije «United Press», ki pravi, da je letalo stotnika Ferrarina in majorja Del Preteja danes popoldne ob 16.30 letelo preko Kap-verdskih otokov. Letalo «S. 64» je visoko 4.80 m, njegova širina v krilih znaša 20.50 m, dolgo je 10 metrov in pol. S popolnim tovorom tehta oŠ. 64» 7000 kg. Letalo more doseči brzino 238 km na uro in preleteti 11.500 km. Bencin je razdeljen na 26 posod, vdelanih v krila. Na let-alu je prostora tudi za 270 1 olja in za 74 1 vode, ki se rabi za brezžično postajo, ki se nahaja na letalu. Pot, ki je začrtana že v naprej, vodi od Rima po teku Ti-bere do Fiumicina, nato do južne Sardinije in od tam proti Gibraltarju. Nato je letelo letalo «S. 64» nekoliko časa ob obali Maroka in španske kolonije Rija de Oro. Od tam pa ima preleteti ocean do brazilskega o-brežja. Rimski Usti o poletu letale«? Ferrarina In Del Preteja RIM, 4. Tukajšnji merodajni krogi imajo najboljše upanje, da bosta letalca Ferrarin in Dei Prete srečno dovršila svoj polet, kar sklepajo po rednosti, s katero je letalo preletelo prvi del svoje dolge poti. Ce bodo motorji delovali redno kot so doslej, kar je tudi upati in ni nikakega vzroka, da bi se dvomilo o tem, in če bo letalo letelo dalje z dosedanjo brzino, se da sklepati, da bosta letalca dospela v Port Natal v Braziliji jutri zjutraj ob zori. V tem slučaju bosta postavila nov svetovni rekord v poletu na daljavo, kajti preletela bosta približno 7000 km, dočim je amerikanski letalec Chamberlin, ki je v juniju leta 1927. poletel iz New Yorka v Nemčijo in s tem dosegel svetovni rekord v nepretrganem poletu na daljavo, je preletel razdaljo 6294 km. Položni na SvoMih Uradno poročilo o delovanja poedinih ekspedicij RIM, 4. S postaje «Citt& di Mi-lano» je došlo tekom poslednje noči običajno poročilo o položaju na Svalbardskih otokih. Viglierijeva skupina se je nahajala včeraj 80° 26' severne širine in 28° 6' vzhodne dolžine, to je kakih 22 km in pol vzhodno otoka Fojrna, Veliki ruski ledolomec «Kra-sin» se je nahajal včeraj popoldne ob 16. uri na 80° 4T severne širine in 22* 53* vzhodne dolžine. Takrat je bil lomilec oddaljen od Viglierijeve skupine še za 55 milj poti. Švedska letala, ki imajo svoje pristajališče v Hinlopenski ožini, so se skušala približati skupini in jo znova založiti z vsem potrebnim. Toda tudi včerajšnji poskus jim še vedno radi goste megle ni uspel. Tekom dneva se sicer ni odpravilo nobeno drugo letalo proti vzhodu. O hidroplanu z ruskega ledo-lomca «Maligina», s katerim je letalec Babuškin odletel pretekli petek, še vedno ni nikakih vesti. Italijansko letalo «Marina I.» je včeraj vnovič poskušalo najti kako sled za pogrešanim francoskim letalom « Lat ha m 47». Letalo se je štiri ure borilo z vetrom, meglo in dežjem, ne da bi imel njegov polet kakšen uspeh. Poveljnik Romagna je odredil, naj kapetan Ravazzoni s svojim letalom sodeluje s francosko ladjo «Strassbourg» pri iskanju pogrešane franco-sko-norveške ekspedicije. IitdokMiftBS vKrastn* na potu okrog ftartmih otokov MOSKVA, 4. Ledolomec «Kra-sin» prodira po sredi obsežne ledene poljane z brzino treh kilometrov na uro proti severu, da obide Sedem otokov. Kdaj )e bilo letalo «Latham 47» poslednjih opaženo? OSLO, 4. Ribiči, ki so se nahajali pred dvema tednoma in več v bližini Medvedjega otočja, so izpovedali, da so opazili 19. junija v zgodnjih jutranjih u-rah letalo z dvojnimi krili, ki je letelo v višini kakih 200 metrov v smeri proti severu. Ti podatki pričajo, da je bilo to letalo na vsaki način «Latham 47», s katerim so Amundsen in štirje drugi letalci odleteli dan prej iz Tromsoja na pomoč ponesrečencem italijanske polarne ekspedicije. Letalska nesreča v Rlnra Gen. Armani za dobil hudo opeklmo RIM, 4. Včeraj zvečer ob 20.45 se je letalo «C. A. 73» ob pristanku na letališču Nettuno prevrnilo in užgalo. Na letalu so se nahajali gen. Armani, načelnik aeronavtičnega štaba, ki je letalo vodil, letalec Lazzari-ni in motorist EgidL Osobje letališča je prihitelo ponesrečencem takoj na pomoč in jih pre-preneslo v vojaško bolnico Ce-lio. General Armani je zg.-dobil hude opekline na o-brazu, rokah in kolenih, o-zdravljive v Štiridesetih dneh. Hude opekline je zadobil tudi letalec Lazzarini, ki bo ozdravil v šestdesetih dneh. Motorist E-gidi pa je v opasnem stanju. ZonlfflonlebolSflRkesa flsko spora- RIM, 4. Agenciji «Atmo» poročajo iz Sofije, da je bolgarski tisk sledil s posebnim zanimanjem konferenci Male antante in da je podčrtaval smernice, ki so se zdele, da bomo zmagale na konferenci. Sedaj izražajo bolgarski listi svojo sodbo o \j-spehih konference in o politični akciji, ki so jo sklenili ministri Male antante proti težnjam za revizijo mirovnih pogodb. Neki poluradni list piše: «Če hoče Mala antanta doseči cilje, ki si jih je začrtala, mora po našem mnenju, preden prične delovanje za konsolidacijo mednarodnega političnega položaja, urediti s primernimi ukrepi svoj notranji politični položaj. Vsak bo moral ustvariti v svoji lastni hiši razmere, katerih bo mogoče bratstvo in sporazum. Če v notranjosti ni strpnosti, je tubi v mednarodnih odnošajih ne bo.» Po daljšem razpravljanju o položaju Jugoslavije in o dogodkih v narodni skupščini, zaključuje list tako-le: »Notranje stabilizacije, ki je prvi pogoj za mednarodni mir, ni mogoče doseči z zunanjimi zvezami, marveč s pravim notranjim sporazumom.® Delovne pogodbo v Italiji RIM, 4. Agencija «Roma» je objavila poročilo, v katerem odgovarja na ocene inozemskih listov in politikov o notranji politiki Italije ter o delavskih vprašanjih. V svojem poročilu naglasa agencija, da je Italija samo letos odobrila 12 notranjih delovnih pogodb, dočim ni bilo v nobeni državi doseženo to število. To dejstvo dokazuje, da 9toji Italija tudi v tem oziru na prvem mestu med najbolj razvitimi industrijskimi državami. Prireditev na čast pesnika Otona čupančlča v Londonu LONDON, 4. Nocoj je londonski «Pen club» priredil svečano večerjo na čast pesniku Otonu Župančiču, ki se te dni mudi v Londonu. Te slavnosti so se u-deležili zastopniki vseh literarnih društev na Angleškem. Nemški konzul v Zagrebu premeščen ZAGREB, 4. Nemški konzul v Zagrebu Seiler, ki si je pridobil s svojim delovanjem velike simpatije med zagrebškim občinstvom, je službeno premeščen iz Zagreba v neko drugo mesto. Na njegovo mesto v Zagrebu je bil imenovan dosedanji konzul v Kovou Ptaiua OMa iplmle Me Pogajanja za sestavo nove koncentracijska vlade se še niso pričela BEOGRAD, 4. Napovedana seja ministruskega sveta se je vršila danes dopoldne v vladnem predsedništvu. Ministri so prihajali k seji drug za drugim in niti eden ni hotel dati novinarjem kake izjave. Seja je trajala 40 minut in takoj po končani seji se je predsednik Vukićević odpravil na dvor, da poda kralju demisijo celokupne vlade. Ko je minister Grol odhajal iz vladnega predsedništva, so ga ustavili novinarji in jim je izjavil: «Vlada je pravkar sklenila, da poda ostavko. Ministrski predsednik je odšel ravnokar na dvor, da izroči ostavko vlade kralju.* Kako je ostavka utemeljena, so se pozanimali novinarji —• «V smislu včerajšnjih sklepov radikalskega in demokratskega kluba», je odgovoril minister Grol. Opoldne se je vršila kratka seja demokratskega poslanskega kluba. Ljuba Davidovič je na tej seji po predhodni konferenci z ministrom Grolom obvestil poslance o demisiji vlade ter jih obenem naprosil, da ostanejo v Beogradu, da jih lahko sproti obvešča o razpletu krize. Avdijenca Velje Vukičeviča je trajala od 10.50 do 12.20. Pred dvorom ga je pričakovala velika množica novinarjev, ki jih je Vukićević, odhajajoč z dvora pozdravil z vzklikom: »O, koliko vas je! Saj vas je cela četal» «Ali ste izročili ostavko?* so ga vprašali novinarji. «Da, podal sem jo.» cjeli bila sprejeta?« «To je naravno,» je odgovoril Vukićević. «Kadar je ostavka vlade podana, je tudi sprejeta.« Z dvora je odšel Vukićević v vladno predsedništvo, kjer se je vršila kratka konferenca ministrov. Odhajajoč s konference so ministri novinarjem potrdili, da je bila ostavka sprejeta. Glede utemeljitve so izjavili, da je sestavljena v duhu včerajšnjih sklepov vladnih klubov ter da se bo sedaj kriza vlade rešila normalnim potom. Predsednik KDK Pribićević je danes dopoldne posetil Stjepana Radića v bolnici. Imela sta dveurno konferenco. Razpravljala sta o političnem položaju. Tekom današnjega dne se niso v razpletu vladne krize u-krenili Še nikaki odločilni koraki. Po navadi bi se imel prvi pozvati na dvor predsednik narodne skupščine, vendar pa se ta avdijenca danes ni vršila. Popoldne je bil na dvoru samo prvi podpredsednik Narodno-radikalske stranke Aca Stano-jević, ki pa se je razgovarjal lo z dvornim maršalom. O rešitvi krize se širijo, kot o-bičajno najrazličnejše govorice. Predvsem so te govorice v zvezi z včerajšnjimi sklepi parlamentarnih klubov vladnih strank in se torej nanašajo na sestavo koncentracijske vlade. Za sestavo take vlade bo glasom teh govoric poverjen mandat enemu izmed voditeljev največje stranke. Pri tem mislijo beograjski politični krogi na Vu-kićevića, dr. Andrića, dr. Lazo Markovića in dr. Stojadinovića. So pa to le govorice, ki se, kot Že rečeno, širijo vsakikrat in povsod po ostavki katerekoli vlade. Za Bemf&o-iosssloTe&slai Mmm Potovanje nemškega generala po Jugoslaviji MARIBOR, 4. Sem je prispel preko Avstrije nemški general von Tauysen. Nastanil se je v hotelu «Zamorec». Danes opoldne je sprejel časnikarje, med njimi glavnega urednika mariborskega lista «Montag-Presse» in poročevalca dunajskega lista «Neue Freie Presse» dr. Watzla-weka-Sannecka, katerega je povabil tudi na obed. V razgovoru z novinarji je general izrazil svoje zadovoljstvo nad sprejemom v mestu, ki ga je naravnost očaral. Namen njegovega potovanja je, da natančno prouči razmere v Jugoslaviji. Med drugim je general dejal: «Imam nalog, da zbližam nemški narod z jugoslo-venskim, ki ju je do pred kratkim ločil habsburški režim. Od noša j i med Nemčijo in Jugoslavijo so danes vsekakor razveseljivi in prisrčni, na vsak način pa bodo postali še bolj prisrčni.» Dr. Watzlawek-Sanneck dal generalu razne informacije. General von Tauysen je danes posetil muzej, nato pa se je z avtomobilom, ki mu ga je stavilo na razpolago vodstvo mariborske oblastne skupščine, odpeljal na izlet v mariborsko o-kolico. Popoldne se je odpeljal v Ptuj, kjer si je ogledal zgodovinske spomenike. General bo jutri odpotoval v Celje, od tam v Ljubljano, Kočevje, Zagreb in Beograd. V jeseni se bo podal v južno Srbijo. V domovino se bo povrnil Šele meseca novembra. Hooa stika olcdaseMena pod predsedstvom Vcnizelosa ATENE, 4. Venizelos je tekom: poslednje noči sestavil novo grško vlado. Zunanje ministrstvo je prevzel Karapanos, poklicni dinlomat, ki ir» hi1 n grški poslanik v Parizu in Ri-» UIU. ^ i^JCUi O IlOUaujto^ _ . - stra Zevizainosa in prometnega ministra Christomasova so vsi ministri ožji pristaši ministrskega predsednika Venizelosa. Vojno ministrstvo je prevzel dosedanji predsednik grške poslanske zbornice Sofulis. Vlada bo, potem ko bo zaprisežena, najbrž razpustila poslansko zbornico. Komentar rimskega lista RIM, 4. Dejstvo, da v novo grško vlado ni bil vključen bivši zunanji minister Mihalako-skih delavskih konfederacij «11 Lavoro d'Italia» povod, da se vprašuje, kaj je temu vzrok. «Zakaj g. Venizelos,» — pravi list — «ki je ponovno zatrjeval, da se smernice grške zunanje politike ne bodo spremenile, ni obdržal v vladi Mihalakopulosa?» Program noue nemSRe vlade Prvo zasedanje državnega zbora se zaključi danes BERLIN, 4. Novi nemški kancelar Miiller-Franken je podal včeraj popoldne na seji državnega zbora v daljšem govoru vladni program. Izjave se nanašajo predvsem na notranjepolitični položaj. Kar se tiče zunanje [politike, je kancelar izjavil, da je vprašanje Potenja za Nemčijo še vedno življenjskega pomena in da ne l>o nemška vlada opustila ničesar za dosego čim prejšnje osvoboditve teli bogatih nemških pokrajin. Nova vlada bo odobrila program prejšnje vlade gledo Dawesovega načrta in bo obnovila nemški sklep glede u-spešnega delovanja pri Kellog-govem protivojnem načrtu. Program predvideva v notranji politiki revizijo sodne zakonodaje, zakona o delu in končno rešitev šolskega vprašanja. Tudi glede socialne politike so je Miiller-Franken jasno izrazil ter napovedal zmanjšanje davkov in sicer v prvi vrsti o-nega na plače. Edino v dveh točkah noče biti nova vlada odgovorna: glede politične amnestije in glede proglašenja 11. avgusta (obletnica republikanske revolucije) za narodni praznik. V teh dveh točkah prepušča vlada državnemu zboru nalogo, da se izrazi povsem svobodno. Nemški državni zbor bo glasoval na svoji jutrišnji seji, ki bo bržkone poslednja pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami, glasoval o predlogu glede zaupnice vladi. Mnenje rimske «Tribune« RIM, 4. Današnja «Tribuna» se bavi z izjavami, ki jih je podal kancelar Miiller včeraj v nemškem državnem zboru. List omenja, da zanima Italijo predvsem oni del Miillerjevega govora, ki se tiče zunanje politike, in poudarja, da stavi nemški parlamentarni socializem v zunanji politiki v splošnem ista zahteve kot nemški nacionalizem, čeprav z drugimi besedami in drugačnimi sredstvi. Te zahteve so: 1) Izpraznitev zasedenih oze< melj pred potekom roka, določenega v versailleski mirovn pogodbi; 2) razorožitev naj se izvede v drugih državah v isti meri kot je bila izvedena v Nemčiji / " »TI * K* ' 1 ^ ' I * /-.(.j i y i J; J A. cl. "tjtl f a. «EDINOST» V Trstu, dne 5. jnllja 1928. 3) Dawesov načrt naj se revi-illra in naj se omogoči Nemčiji l*voz njenih industrijskih iz-flelkov. Politične beležke Proslava slovanskih zgodovinskih kongresov v Pragi. Čehoslovaški narodni svet je priredil te dni v proslavo znamenitih slovanskih kongresov leta 1848. in leta 1908. svečano Bejo v Pragi, katere so se udeležili zastopniki vseh slovanskih držav in Francije. Jugoslavijo sta nastopala svetnik Ko-gtić in bivši podpredsednik narodne skupščine Pavlovič, Bolgarsko poslanik dr. Vazov in generalni konzul dr. Šak; dalje eo bili navzočni zastopniki Lu-Žiškin Srbov, ruskih izseljencev, katerim je načeloval književnik Nemirović-Dančenko, zastopniki Poljske in razne čeho-slovaške osebnosti. Svečanost je otvoril predsednik čehoslo-vaškega narodnega sveta poslanec Adolf Prokupek, ki je v svojem govoru opisal pomen nekdanjih slovanskih kongresov, pri katerih je prišla do izraza slovanska svobodoljubnost in težnje po ujedinjenju in bratstvu vseh slovanskih narodov. Dejal je, da se je od tistega časa ustanovila neodvisna Poljska, Jugosloveni so si priborili svojo svobodo in Čehoslovaki so dobili svojo neodvis. državo. Ne-osvobojeni so ostali še Lužiški Srbi in tudi Rusi se še borijo za novo svobodo. Naglasi! je, da je želja vseh Slovanov, da se sporazumejo tudi Jugosloveni in Bolgari, ki so si tako sorodni po krvi. O slovanskem kongresu leta 1848. je govoril vseučeliščni profesor Škulteli, ki je med drugim omenil, da so že tedaj, ko se je svet boril za svoje člove-čanske pravice, slovanski zastopniki govorili v Pragi o potrebi preporoda Slovanstva. Na nesrečo kongres tedaj ni moge dovršiti svojega dela. Revolucija v Pragi je vžgala borbo proti despotizmu, a dogodki na Madžarskem so klicali prostovoljce na boj proti Madžarom. Toda kljub temu je kongres imel gk>-bok odmev v Slovanstvu; obudil je novo življenje in nade Minula so leta in bližala se je odločilna borba za osvoboditev Slovanov. Odločitev je padla v svetovni vojni. Svečanost je zaključil predsednik II. slovanskega kongresa leta 1908. poslanec dr. Kramar, ki se je v svojem govoru spominjal tedanjih slavnostnih dni v Petrogradu, kjer se je de lalo za ugladitev spora med Poljaki in Rusi ter med Sbi in Bolgari. Uspeh je bil zadovoljiv. Ruska politika je krenila na nova pota, zadobila je čisto slovanski značaj, kar se je najbolje izkazak) pri svetovni vojni. Toda delo Še ni končano; treba je še odstraniti ovire, ki ločijo in delijo Slovane. Treba je spo jiti slovanske drŽave v enotno politično in gospodarsko skupino. «Praga» — je zaključil govornik, «se sme ponašati s tem, da je položila temeljni kamen ideji za svobodo slovanskih narodova DNEVNE VESTI Izsledi za tekate v &SKiisiji Že večkrat smo omenjali dejstvo, da gre mnogo izseljencev iz naših krajev v Argentinijo. Znano je tudi, da se mnogi podajajo slepo na pot, ne da bi se prej zadostno informirali o možnostih zaslužka, ki se jim bodo tam nudile. Spričo teh dejstev in na drugi strani tudi v zvezi z izjavo argentinskega zunanjega ministra, ki smo jo objavili pred dnevi v «Edinosti», smo se obrnili na tukajšnji argentinski konsu-lat s prošnjo, da nam da Čim popolnejše informacije o sedanjem položaju v Argentiniji z o-zirom na dotok evropskih izseljencev, posebno pa kake konkretne informacije o možnostih takojšnje zaposlitve izseljencev in končno še posebno glede vprašanja, ali se čuti v njegovi državi zares velika potreba po dotoku izšel jeniškiii delavnih moči. G. konsul je dal našemu uredniku rade volje vsa pojasnila, ki jih je imel na razpolago in ki jih podajemo tu v obvestilo onim, ki so sklenili, da se izselijo. I. Izseljencem, ki gredo v Argentinijo, se nudijo v tem hipu dve možnosti takojšnjega zaslužka, oziroma takojšnje ureditve novega življenja. Prvo možnost daje železniška družba «Compagnia Ferrovia« ia del Oe-ste» na svoji koloniji blizu postaje Arizona, Ko 658. Svoje zemljišče bi želela omenjena družba naseliti s kakimi dvajsetimi družinami 3 po 6—7 za delo sposobnimi član1. Vsaki družini bi prodala po eno kmetijo, ki meri 200 hektarjev. Na vsaki je hiša za stanovanje in vodnjak. Hiša obsega dve stanovanji in hodnike. Zemljo prodaja družba po 80 pezov ali 640 lir hektar, a cena hiše je 4.850 pezov. V smislu pravil družbe mora plačati kupec enkrat 10% vrednosti zemlje in hiše družbi za upravne stroške. Po vsem gornjem bi torej stalo celo posestvo, kot pravkar o-pisano, naslednjo svoto: Zemlja. . . . 16.000 pezov Hiša in vodnjak 4.850 pezov Družbi .... 2.085 pezov Vse . . . 22.935 pezov t. j. 183.480 italijanskih lir. Pogoji so pa naslednji: kupec dobi takoj zemljo brez vsake druge obveze razen da plača v jrotovini 10% vrednosti zemlje, i. j. 16000 pezov ali 12.800 lir. Za ostalo se vknjiži za dobo 33 let Banco Hipotecario Nacional z obrestmi po 6%, 1% za amorti-eacijo in \% za komisijo. S to amortizacijsko mero se ostali dolg izbriše avtomatično v 33 letih. Če pa hoče kupec plačati prej, mu je to dovoljeno storiti. Zgoraj omenjena družba daje svojim naseljencem orodje, seme, živino in druge potrebščine po lastni ceni in naseljenec od-Dlačuie ta dolg v letnih obrokih, katerih višina se določi v razmerju s pridelkom in letino. V slučaju naseljence ve smrti vdova in otroci lahko nadaljujejo na istem posestvu, če ne najde družba, dsi dediči niso v stanju izdatno obdelovati zemljo. V tem slučaju se vdovi posestvo vzame in se ji izplača vrednost v višini, ki jo določijo razsodniki. Kot rečeno, je na zemlji omenjene družbe mesta za 20 dru žin. Družine, ki bi se želele tam naseliti pod temi pogoji, bi morale odpotovati v Argentinijo v dobi od julija do septembra 1928. II. Drugo možnost takojšnjega zaslužka nudijo argentinske državne železince. Državna železniška uprava gradi namreč v severnem delu dežele veliko železnico in za to delo potrebuje takoj okoli 1500 delavcev težakov. Železnica se bode gradila nekoliko let, ker se bo po do-vršitvi te železnice začela graditi takoj druga železnica iz Buenos Airesa v notranjost države. Pri tem drugem delu bo potrebovala država nad 4000 delavcev. Izseljencem, ki se mislijo podati na to delo, nudi argentinska vlada, kot nam je izjavil g. konsul, naslednje ugodnosti: po njihovem prihodu v Buenos Aires se jim preskrbi v izselje-niškem domu brezplačno stanovanje in takoj se jim izplačuje dnina po 3.60—4 peze na dan (okoli 30 lir) in na državne stroške se prepeljejo v kraj, kjer bodo delali. Zaslužek na podlagi akordnega dela se bo vrtel okoli 6—7 pezov na dan. Na vprašanje, ali je to delo izseljencem zagotovljeno, je odgovoril g. konsul, da ne more biti v interesu argentinske države, da bi vodila izseljence za nos, a on da se je že obrnil na vlado za navodila, da bo lahko sklepal z izseljenci že tu v Trstu prave delovne pogodbe. Tudi za te delavce velja, da jih potrebujejo takoj in da se oni, ki se mislijo izseliti, morajo Čim prej vkrcati. Stroške za prevoz iz Trsta v Argentinijo, ki znašajo od 1800—2500 lir, mora seveda plačati vsak izseljenec sam. i« I« vina Prejeli smo: V' V Vašem cenjenem listu smo Čita i, da že primanjkuje domaČih vin. Zdi pa se nam potrebno sporočiti javnosti, da jo priznanega, dobrega, in kot pravijo po pravici zdravilnega kraškega terana še na prodaj. Samo v Tomaju so se odprle na sv. Peter štiri osmice, ki ga točijo po 4.40. Vinski kupci, pridite, ker dobite izborno naravno vino. Kdor ne verjame, naj ga pride najprej le pokušati! Žetev Z dežele nam pišejo: Bližamo se žetvi. Zato opozarjamo ob tej priliki gospodarje na sledeče dejstvo- Predpogoj vsake dobre letine je vsekakor lepo, zdravo in Dolno — ori žitu rečemo kle- no — seme. Pametni gospodarji, ki to uvažujejo, ne zamujajo prilike, da dobe od re vrste tudi dobro seme. Zato si je pravočasno naročajo pri zanesljivih tvrd k ah, najraje pri gospodarskih organizacijah. A da dobro seme dobimo tudi iz svojega pridelka. Klasi niso nikdar vsi enaki in vedno je med lepimi nekaj najlepših. Take naj gospodar odbere in posebej o-mlati. nakar naj še odbere najlepše zrnje. To lahko izvršimo v slabih jesenskih ali zimskih dneh, ko ne moremo iz hiše. Poznam poljedelca, ki že nekaj let tako postopa in je dosegel lepe uspehe. Njegov pridelek je že samo iz tega ravnanja za dobro četrtino večji od onega drugih sosedov. Ce tako odbrano sejemo redno in prihodnje leto zopet od beremo najlepše zrnje, bo naš pridelek lepši. Le na ta način so Nemci, Angleži i. dr. narodi izboljšali svoje seme. Samo po sebi se razume, da je treba upoštevati tudi pravilno obdelovanje, gnojenje i. dr. Gospodarji naj torej že sedaj odberejo lepše klase za seme., ravnajo sc po na- v gostilni «Andemo de Micel» v ulici Molino a vento št. 3, oziroma naj jo kar privede tja. Slab« fcofiinia paglavska zabava Sinoči okoli 22. ure so se nekateri paglavci zabavali na p smolu Bersaglieri s tem, da so premikali napravo, s katero se obračajo železniški vozovi. Kakor se po gostoma zgodi v takšnih prilikah, se je rifhova zabava prav slabo končala. Pri premikanju naprave je namref 16-letni mesarski vajene;-Marijan Bordeni, stanujoč v ulici E'ondares Št. 17, stopi! z desno nogo v žleb, mimo katerega so naprava suče, in pri tem zadobi) hude poškodbe nad gležnjem Neprevidnemu fantu je moral prihiteti na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal nato prepeljati v mestno bolnišnico kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. Posledice pme&rečemega skoka na vlak v teku Miličnik Josip Rudes, dodeljen 5. železničarski legiji, je včeraj zjutra hotel skočiti na openski Toda na poti se mu je v temi pridružil prijatelj, potegnil na lepem žepni nož in sunil Cainazzo v o-braz. Prereza 1 mu je uhelj in lice. Četudi ranjen, je Tomaž zasledo-j val napadalca, toda zaman. Naznanil je zadevo kvesturi. Ta je izsledila storilca v osebi obtoženca. Obtoženec taji dejanje. Pravi pa, da se v omenjenem večeru ne spominja ničesar. Maloštevilne priče spoznajo v obtožencu človeka, ki je skušal Cainazzo okrasti. Branil je obtoženca odvetnik dr. Ivan Kezich. Svorenik je bil obsojen na 6 mesecev in 16 dni ječe ter na poravnavo škode in stroškov. ravnem .zakonu, ki velja kakor za S^^Si ljudi in živali tudi za rastline: Živ- J* J?J ljenje klije le iz zdravja in močil Velika orlovska prireditev v Ljnb-ljani V nedeljo prvega julija se je vršila v Ljubljani velika orlovska prireditev, kateri je prisostvovalo nad 15.000 ljudi, lcot pravijo poročila. Prireditve se je udeležilo tudi več čehoslovaških Ln 150 hrvatskih orlov. Veliko ljudi je prišlo z dežele v Ljubljano. Že takoj zjutraj ob šesti uri so godbe svirale po mestu in budile Ljubljančane. 3 »opoldne se je formiral po ljubljanskih u-licah sprevod, v katerem je plapolalo 64 praporov. V sprevodu je korakalo ItiOO čianov, in sicer litii moških in 870 Orlic. Takt je dajalo korakanju 11 godb z godbo Dravske div?zije na čelu, katero je vodil osebno kapelnik dr. Čerin. V sprevodu je bilo tudi 178 narodnih noš. Štirje fantje pa so jahali težke domače konje. Ježenska dekleta so se peljala na dveh kolesijili. Ko se je peljala razvil na Stadionu, je daroval tam mašo ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič. Pred mašo je nagovoril zbrane Orle. Ob tej priliki je godba zaigrala od dr. Kimovca nalašč za to priliko zloženo pesem »Zgrinjajo se naše vrste«. Po maša so se gostje razSli po mestu na. kosilo. Ob 15.30 popoldne pa se je vršil na Stadionu telovadni nastop, kjer je nastopilo 700 orlic ter okrog 1100 orlov. Prireditvi jo prisostvoval notranji minister dr. Korošec, zastopal je kralja divizijski general Nedič. Bilo je prisotnih Se veliko drugih političnih osebnosti, francoski in avstrijski konzul, zastopnik češkega konzula ter predsedstvo češkega «Oriovskeho Svaza». Posnemanja vredno! Praško policijsko ravnateljstvo opozarja šoferje, naj vozijo v deževnem vremenu skrajno previdno, ker se bo vsako oškropljenje oblek strogo kaznovalo in bo imel oškodovanec pravico do popolne odškodnine. Čo pomislimo, da škrope avtomobili blato po nekaterih ulicah do prvega nadstropja, o čemer pričajo zamazana izložbena okna trgovin, bi si Želeli take odredbe tudi pri nas. ŽITNI TRG. Žetev je v polnem razmahu. Producenti so se spričo znanih ukrepov glede produjmovanja pšenice opogumili in zaenkrat ne kažejo preveč volje do nujnih prodaj po vsaki ceni. Na drugi strani pa razpolagajo mlini s precejšnjimi "zalogami stare pšenice, kar jih odvrača od nakupov novega blaga. Položaj tedaj še ni razčiščen. Na Benečanskem je bilo napravljenih nekaj zaključkov na podlagi L. 117—125. Koruza nazaduje .v ceni. >Ja trgu igra posebno vlogo druga roka, ki se hoče iznebiti blaga po vsaki ceni. Rumunski Foxani je mogoče dobiti že po L 96—96 fran-to vagon. Rumena Plata iz pami-ka «Izrada», ki je pred desetimi dnevi stala okrog L. 105, le zlezla pod pritiskom ponudb na -dkroglo 94. Terminske cene za dobave avgustu in septembru se gibljejo na bazi L. 90. Tendenca v ovsu je mlačna. Laplatski oves se ponuja po L. 110. — franko vagon. Konsum otrobov se je precej skrčil in to vpliva na tvorbo cen. Danes je dobijo po L GO—04. Mlačen e tudi riž, ki stane L 185—187 franko postaja Trst Iz tržaškega življenja Otrok se je Izgubil Včeraj zjutraj je prišla s svojim dedom, ki je pripeljal črešnje na trg, v naše mesto 7-letna Gina Sa-vron iz vasi Građena - Zirce v Istri. Medtem ko je ded barantal na trgu za Črešnje, se je dekletce oddaljilo od voza in se izgubilo med množico. Šele čez nekaj časa je starček zapazi), da je mala vnukinja izginila; pričel jo je iskati po trgu in po bližnjih ulicah, a zaman; mala Marija je izginila kot kafra; očividno se je v svoji otročji radovednosti in brezskrbnostl preveč oddaljila od trga in se izgubi-a. Videč, da je njegovo prizadeva-nje zaman, je starček javil dogodek policiji, ki je uvedla toeadev-ne poizvedbe. Kdor bi kaj vedel o i/trublienem dekletcu* nai to lavi že precej naglo, je Rudeš, ki menda tudi nerodno skočil, padel in pri tem butnil z glavo ob tračnico, in sicer tako močno, da se je hudo pobil po levi strani obraza. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil neki tovariš. Ozdravil bo v 2 tednih. Tržaško sodišče Scgodtk v šentjakobski gostilni • in dogodek na eeđii Ivan Svorenik, star 32 let in stanujoč v ulici Giuliani 6, je stal včeraj pred sodnim dvorom šeste sekcije tržaškega kazenskega sodišča. Obtožen je, da je poskušal o-krasti nekega Tomaža Cainazzo in ga potem porezal po obrazu. Prvi dnevi v Gorici župniški izpit sledeči duhovniki: g. Janko Pišot iz Planine, g. Ludvik Likar iz S p. Idrije, Franc Kodrič iz Solkana in Hektor Carlet s Placute v Gorici. Novim župnikom iskrene častitke! Razpisane župnija na Goriškem Goriški nadškofijski list prinaša razpis sledečih župniških mest na Goriškem: Placuta v Gorici, Sv. Peter pri Gorici, Sp. Idrija, Planina pri Vipavi in Sv. Lovrenc pri Moši. Civilno stanje v mesec« Juniju Tekom meseca junija je bilo v Gorici 66 rojstev (2 rojena mrtva). Umrlo je 38 oseb. Tako se jih je rodilo 26 več kot jih je umrlo. Ako primerjamo te številke z onimi v maju, vidimo, da v mesecu maju presega število smrti Število rojstev za tri. Torej zaznamujemo v mesecul juniju lep porastek rojstev nad mrtvimi. Porok pa se je vršilo v juniju 13. Tržna nadzorstvena komisija določi ceno moki in kruhu Dna 2. t. m. se je na prefekturi sestala pokrajinska tržna nadzorstvena komisija, ki je določila ceno krušni moki in sicer po L 181 k vin tal. Vrhu tega tudi cene kruhu v Gorici, in sicer lir 1.90 za kilogram kruha v oblikah po 500 gramov, lir 2.10 kg kruha v oblikah po 200 gramov* Cena uvoženega žita, ki je bilo pridelano leta 1927, znaša od lir 145 do 155 kvintal. Cena domaČega žita is letošnjega pridelka (1928) je bila postavljena od 116 do 123 lir kvin-t&L Rojeni, mrtvi in poročeni v Gorici Od 24. do 30. junija se je v Gorici rodilo 5 moških in 5 žensk. Skupno 10. Umrli so: Katerina Cecuta 76, Urša vd. Vidoc 69, Marija Kocjančič 38, Ivan Ko-shuta 63, Anton Rossini 21, Franc Durn 43 in Marija Depe-ris 55. Izvršili sta se dve poroki. Dve nesreči Devetletni deček Stanko Primožič iz Renč 164 se je včeraj močno oparil, oblil se je z vrelim mlekom. Zdraviti se bo moral več časa. Petnajstletni de-ček Jožef PavSič, kovaški pomočnik iz Kromberka jo jo tudi pri delu precej močno izkupil na levi roki. Bil je prepeljan potom Zelenega križa v bolnišnico, kjer so bo zdravil 10 dni. Roko mu je odrezalo Goriški Zeleni križ je prepeljal v mestno bolnišnico nekega Izidorja Breganta, starega 18 let iz Corone v Furlaniji. V neki mizarski tovarni mu je stroj popolnoma odrezal levo roko v zauoslju. IZPRED PRETURB Obtožen, da je žalil orožnike Svojčas smo poročali v našem listu o nekem Francu Persolji, starem 22 let, iz Kojskega, kako so ga naiznanili sodnijski oblasti orožniki, češ da se jim je uprl in jih žalil, ko so ga ustavili in (zahtevali od njega istovetnico. Vrta tega so našli še pri njem krivec prepovedane velikosti. Včeraj se }e Per-solja moral zagovarjati pred goriškim sodnikom. Trdil je, da on ni nikdar žalil orožnikov, krivec pa je nosil s seboj. Sodnik ga je obsodil na 38 dni zapora. Dve, ki se Jima je Gorica preveč priljubila Dve stari znanki tukajšnje policije Marija Cecuta, stara 26 let in Marija Jug, stara 34 let iz Volč sta se morali zagovarjati pred sodnikom, ker sta se kljub prepovedi tukajšnje kvesture povrnili nazaj v Gorico in so jih policisti prijeli. Prva bo sedela 35 dni, druga pa1 70. Odpočili se bosta, nakar ju bodo vnovič poslali v njih rojstni kraj. O babici, ki si ne preskzM dovoljenja ln o onem, ki nI kradel Kot znano, mora vsaka babica imeti od tozadevne oblasti izdano dovoljenje za izvrševanje svoje o-brti. Marsikatera babica na deželi najbrž« tega ne ve in izvršuje svojo obrt brez vsakega dovoljenja, kar je pa kažnjivo. Tako je bilo ludl s Katarino Klukec, staro 66 let iz VipoUL Zagovarjati se je morala na prertvri, kjer pa jo je pre-tor obsodil na 500 lir kasni Valentin Sedevčič, star 38 let ta Grgarja, je bil obtožen, da je Lud- viku Murovcu pokradel 45 kg krompirja . Ker pa se mu je posrečilo dokazati, da sloni obtoži« na neosnovani podlagi, ga ye sodnik oprostil. Devetnajsta kazen Karel Russian, star 33 iet iz Gorice — eden izmed onih — kot pru-vijo jetniki v zaporih — ki so ia od rojstva v zaporih, jo bil od goriškega pretorja obsojen na 40 dni lapora in na 50 lir kazni radi obtožbe, da je žalil orožn-ike, ki sa ga hoteli aretirati. To je devetnajsta Russiamova ovadba. Pri prihodnji ob obhajal torej dvajset-kratni jubilej. Mladi doktor prava Ivt> Lasig le Vrtojbe obsojen na 2000 lir denar« ne kazni, ker je odšel brez potnega lista v Jugoslavijo V torkovi «Edinosti» smo prine« sli kratko notico o doktoratu prava, ki ga je napravil v Zagrebu g, Ivo LasiČ star 27 let iz Vrtojba* Lasič, ki je odšel v Zagreb z nan menom, da bo tam nadaljeval sveh je vseučilišne študije, brez potno« ga lista, je bil naznanjen tu-kajšnjf sodnijski oblasti, ki ga je v ponde-Ijek obhodila radi tmienjenejra p.r*n stopka na 2000 lir denarne kazni, Pijan je bil Jožef Mozetič, star 35 let. je dobil en mesec zapora radi pijanosti. OVADBE Ovajen, da je Sel Čez meja. Jožef Uršič. star 39 let iz Bi I j, je ovajen sodnijski oblasti, da je pr^ koračil državno mejo brez potnegi lista. Eden da je kradel, drugi da mf je krasti pomagal. Sodnijski obla sti sta ovajena Franc Milost i'z. Gr-garja, češ da je ukradel Antoaiu Široku petdeset lirski bankovec ri suknje, Ivan Pavšič, star 1d*>bre-ni. Upamo, da se bo z delom pri-fcelo že v tem letu. Stavbna sezona je letos v precejšnjem zastoju. *Gasilsk: dom» bo kmalu dovršen, na novo se sedaj gradi hiša Marije Šepetavac, gostilničark« v sredini mesta, na prostoru prejšnje stavbe, ki je pred piih'ižno petimi leti pogovela. Hiša bo služila gostil ni čarski obrti in za prenočevanje tujcev. Drugega večjega zidanja za enkrat ni, dasi je bilo predloženih v odobrenje šo par načrtov, kojih ud>jstvi-tev tudi v kratkem pričakujemo. Seveda stavbna sezona še odt daleč ni na isti višini kakor je bila v predvojnih letih, ko je skoro vsako leto bilo zgrajenih po 5 in še več novih hiš in drugih stavb. No tudi v tem oziru se obrača bolje. Reška pokrajina TRNOVO Pri nas se sučemo okrog vsakdanjosti in življenje poteka nekam pritajeno umerjeno. Vsakdo ugib-lje in računa, kako bi se najlažje in najbolje preril v jutrišnji dan. Kmetje ne gledajo s posebno ko-rajžo na letošnjo letino. Žitno letino je skrčila burja, ki je škodovala posebno ječmenu in upogni-la ostalo lito. Tudi druge pridelke je osmodila- O krompirju ne moremo še nič določnega poročati, do sedaj ne kaže ravno slabo. S senom je nepovoljno: trava je nizka in redka, le kdor je gnojil, je zadovoljen. Sicer bi se morali kmetje vendar enkrat prepričati, da ne bo dobrih letin sena, dokler bo travniški svet tako zanemarjen. Tla so izmozgana in rasline nimajo k'e vzeti, kar potrebujejo za rast. Očistimo travniška tla, odstranimo škodljiv mah, pognojimo in posejmo z dobrimi travami mešanicami — in uspeh bo še enkrat tolik. — Sadja ne bo; kar je ostalo češp in jablan, so napadane po gosenicah in črvih. Sploh je teh škodljivcev letos zelo dosti, najbolj pa se je razmnožil pedic (mera) ki je ponekod popolnoma raz- jedel listje. — Na mestu bivše okr. kmet. zadruge se je osnovala deželna kmetijska zadruga, ki je imela 24. m. m svoj občni zbor. Uspešno delovanje bo odvisno od agilnosti odbora in razumevanja za kmetsko-gospodarsko preosnovo. S smotre-nim in pravilnim delovanjem poj-de sicer počasi, a gotovo. — Naši svetoivanski kresovi so še vedno v navadi. Tudi letos so raz-žarjali bližnje griče in posebno oni s pregarskega hriba so nam je z iu kot proseč jezik. Tudi ob tem starem skromnem običaju se nasJa'a- Zadnje dni so nastoodi vroči dnevi, bojimo se suše ki jo stari možjo trdovratno proroku jejo. Znanost taumetnost Umetni gumi Največjo avtomobilsko Industrijo na svetu imajo Zedinjene države Severne Amerike. Najznamenitejše je v tem pogledu mesto Detroit, središče Fordove avtomobilske industrije. Vse sirovine imajo doma, edino le radi gumija so v popolni odvj-snosti od Angležev, ki imajo nekak monopol na svetovnem trgu. Vsi se trudijo in v prvi vrsti Ford sam, da bi se rešili v tem oziru angleškega jerobstva. Ni dolgo od tega, ko je šla po svetovnem časopisju vest, ki jo je omenila tudi «Edinost», da je nakupil Ford ogromna zemljišča v Braziliji in da jih namerava nasaditi z gumijevci. Edi- no le v Braziliji dovoljuje podnebje in zemlja uspešno gojitev gumijevcev. Toda tudi s tem korakom so še daleč od osamosvojitve. Koliko časa bo moralo miniti, preden bodo nasajena drevesa dajala dovolj drevesnega kleja t. j. gumija in končno je Brazilija tudi tuja država. Zato so pa nekateri prijeli zadevo od popolnoma druge strani. 2e leta sem se trudi Edison, da bi izumil umetni gumij. Svojega uspeha je tako gotov v tem oziru, da ga je napovedal v teku petih let. Toda zdi se, da je Edisona, tega največjega in najgenijal-nejšega med izumitelji, prehitel drug učenjak. Iz Los Angele-sa v Kaliforniji prihaja vest, sposobna, da napravi na gumijevem trgu popoln preobrat. A-meriški kemik dr. John C. Wichmann je rešil vprašanje in dobil nadomestilo za gumi. Iz soka kaktov, rastlin, ki rastejo v ogromnih množinah divje prav v kalifornijski državi, je pridelal gumijevo snov, ki bo po vsej pravici poklicana, da omaje samodrštvo gumija. Ta vlečna kaša, ki se zgosti v gumijasto tvarino, je polnovredno nadomestilo za sirovi gumi in je pripravna za izdelovanje mnogih predmetov, ki so se doslej izdelovali edino le iz gumija. Po približni cenitvi dr. Wichman-na bi dale množine, ki rastejo od te vrste kaktov v Zedinjenih državah, pet in trideset milijonov kilogramov gumijeste snovi. Toda iz teh kaktov bi se ne proizvajal samo gumi. Dotične rastline, tako je ugotovil kemik, dado kot stranske pridelke Se alkohol in povlak (firnež). Z ameriško urnostjo so se lotili v Zedinjenih državah te zadeve. Začeli so že izkoriščati kemikov izum in sicer na najširši podlagi. Da je na vsej stvari res nekaj, dokazuje dejstvo, da so takoj finančniki in banke iz Wallstreeta (finančnega središča v New-Yorku) vtaknili izdatne vsote v to podjetje, česar bi gotovo ne bili storili, če bi ne bili gotovi in prepričani, da jim bo donašala naložena glavnica stotere obresti. Ameriški bogataši so v tem oziru zelo previdni. Kake nepregledne posledice nastanejo, kakor hitro t>o-plavi svetovni trg ta nadome-stilni gumi, si še ne moremo misliti. Zanimivo je tudi opazovati, da izkorišča veda v svojem nevzdržnem napredovanju stvarL ki smo jih imeli za nepotrebne, večkrat celo kot škodljive stvaritve prirode. Po krokodilih, tej kugi tropičnih rek, ki se sedaj rede v posebnih farmah radi dragocene kože, ki se ustroja v znamenito krokodilovo usnje, je segel iznajdljivi človeški um po kakticah, ki obdajajo širna zemljišča z neprodirnim nasipom ki se jih doslej ni dotaknila človeška roka niti živalski gobec. Človeški um je osvobodil tudi te rastline dozdevne brezkoristno-sti njihovega bistva. Strupeno opojilo Ni ga skoraj izobraženega človeka, ki bi se ne bil kdaj zanimal za opij, toda večina ima zelo čudne pojme o tem opoji-lu, ki izpodkopuje zdravje in srečo stotisočerih, ki jih preživlja deset tisoč in ki je končno neobhodno potrebna sirovina za važna zdravila. Opij se prideluje iz maka. Če se nekoliko nareže Čaša rastline, ko se ta razcveta, priteče iz nje bel sok, ki se na zraku strdi. To je sirovi opij. Opij učinkuje čudovito na človeka. Kdor ga zaužije, meni naj preji da je v raju, toda kmalu mora poplačati nekaj srečnib ur z duševni i in telesnim propadom. Njegove telesne moči ginevajo, naravno delovanje preneha, samo v opijski pijanosti se človek čuti dobro. K temu pristopi še moralni in gospodarski propad in skoraj nobeden, ki se je bil vdal uživanju tega strupa, se ga ne more več rešiti. To je še najhujše pri vsem tem. Vkljub strašnemu učinkovanju opija je zapadlo v Aziji mnogo stotisoč ljudi temu opo-jilu. V Indiji se opij uživa, v Perziji, v Burmi in na Ceylonu se uživa in kadi. V drugih vz-hodno-azijskih deželah — Japonska tvori častno izjemo —se opij kadi in vsakdo je gotovo že čul o opijskih beznicah na Kitajskem, v katerih leže kadilci topo zroč pred se, na pogradih, vdajajoč se brezumno svoji strasti. Za kajenje se ne more uporabljati sirovi opij; ta se nekoliko v tovarnah predela, da se dobi kadilni opij tako zvani čandu. Na Kitajskem pridelujejo trgovci oziroma kadilci sami čandu. V drugih azijskih državah in kolonijah n. pr. v Siamu, v Nizozemski Indiji je izdelovanje čandu-ja državni monopol. Malo jih je, ki bi vedeli, koliko zemlje na svetu je nasajeno z makom za pridelovanje opija. Egipt in Mala Azija sta domovina makovih nasadov in pridelovanja opija. Od tu se je razširil mak po vsej Aziji. Prišel je tudi na balkanski polotok. Posebno v Jugoslaviji se prideluje mnogo opija, ki je posebno dobre kakovosti in ki prihaja izključno v velike angleške, nemške, ameriške in švicarske tovarne, ki izdelujejo iz njega medicinalni opij, morfij in druga zdravila. V Jugoslaviji se pa ne pridobiva samo opij iz maka, ampak se predeluje makovo seme v jedilno olje in tehnično olje, iz katerega se izdelujejo v Nemčiji in na Francoskem oljnate barve. Tudi maloazijski opij služi v glavnem v lekarniško obrt in tudi tu se pridelujejo stranski pridelki iz makovih zrn. V Perziji, ki stoji glede pridelovanja maka na tretjem mestu, je Že vse drugače. Samo en del perzijske žetve se uporabi v kemično-lekarniški obrti, večji del se použije v državi sami, največji del pa gre na Kitajsko, ki je središče opijskega konsu-ma. Odkar je oficielno prepovedala Kitajska 1. 1917. uvoz opija, potuje blago po nevarnih stanskih poteh skozi pamirsko planoto na kitajski Turkestan. V Perziji živi velik del prebivalstva s pridelovanjem opija. Sedaj je v deželi huda gospodarska kriza, ker ne more Kitajska radi večnih, meščanskih vojn v taki meri uvažati perzijski opij kakor prej. V Indiji je pridelovanje opija pod strogim vladnim nadzorstvom in vkljub precejšnji uporabi doma je Indija Ona država, ki izvaža še največ opija. Iz Indije gre opij kot opojilo po vsej vzhodni Aziji. Kitajska, ki se je od leta 1906. do leta 1916. naravnost junaško trudila, da bi iztrebila zlorabo opija, j® padla radi revolucije in radi meščanskih vojn v boju zoper opij za desetletja nazaj. Kakor pred letom 1906. je postala Kitajska zopet država, ki opija največ pridela in največ uporabi, in generali ki se med seboj vojskujejo, dobivajo sredstva za te boje vsi manj ali več ie opija. Po postavi so makovi nasadi in pridelovanje kakor tudi uživanje opija na Kitajskem prepovedani, toda v vseh kitajskih pokrajinah se nasaja mak in od vseh strani se utihotapija opij v državo. Leta 1912. se je vršila v Haagu konferenca, ki so se je udeležile različne vlader- Na tem zborovanju se je sklenil dogovor o mednarodnem pobijanju opija. Ta takozvani haaški opijski dogovor je stopil v veljavo po mirovnih. pogodbah in Družbi narodov se je poverilo nadzorovanje, kako se izvršuje ta dogovor. Uspehi tega mednarodnega boja zoper opij so pa žal nezadostni. Naša država je s strogimi na-redbami, s katerimi se zasledujejo trgovci s tem strupom in s katerimi se kaznujejo s hudimi kaznimi, nekoliko ublažila to zlo, ki se je bilo v povojnem Času tako razpaslo po vsem svetu. Gospodarstvo MmM izlet v Ferlaoije Dviganje sadjerejstva t povojnih letih Po vojni je bilo potreba v goriški deželi obnoviti skoraj vso sadne nasade. Ali jih jo uničila vojna vihra, ali pa so se sadna drevesa posebno breskve, izčrpala in posušila. Prva' povojna leta ni nihče resno mislil z obnovo sadnih nasadov. Dela je bilo dovolj in še Čez mero z obnovo hiš, z zasipanjem jam in pa tudi ni bilo prave orientiranosti kam in kako usmeriti naše gospodarstvo. Koliko prostora odmeriti trti, koliko sadnim drevesom? Pa tudi je plal vii-sok val brez skrbnost in vesel j a-čenja po deželi ter je bila potrebna predvsem duhovna obnova, ozdravljenje duhov, da bi ti pričeli zapet z rednim, potrpežljivim delom za gospodarsko obnovo deželo. Šele kaka tri leta je, odkar je prodrla med najpridnejše razumnejše gospodarje ožje goriške dežele ideja in realizacija sklenjenih sadnih nasadov. Obilo zaslug za to ima naše slovensko časopisje ter sadjarski odsek goriškega .potovalnega kmet. urada, predvsem v osebi zaslužnega dr. Val liga. Nočemo in ne moremo ob tej priliki podvreči kritiki delovanja. zato poklicanih institucij, ki bi morale razvijati vse drugačno, uspešnejše delovanje za po v-zdigo sadjarstva in pa sploh raznih drugih panog kmetijstva. Na-zorno-poučno so pridobili naši sa-djerejci največ na raznih izletih, posebno na onih v Massolombar-do, slovitem velikem izvoznem trgu za breskve. Počasi, počasi se je pričelo tvoriti jedro bodoče mogočne vrste sadjerejcev. Je že cela vrata sadjerejcev v naših Br-dih in Vipavski dolini do Dorn-berga, ki je nasadila v zadnjih treh letih od 500—1000 in Se več breskev. Letos imajo nekateri izmed njih prvo letino na triletnih sadnih breskvah. Naravno, da so radi prve preizkušnje več ali manj v skrbeh, kako vzgajati občutljiva breskova drevesca ter, kar je glavno, kako pri dob Hi tržišča goričkim breskvam. Furlanski zgledi Krepki furlanski veleposestniki v bližnji Furlaniji so kaka tri leta pred nami, zato jo naravno, da se naši sadjerejci lahko marsikaj nauče iz njihovih dosedanjih izkušenj. Rade volje se je zato odzvala tridesetorica naših gospodarjev iz Vrtojbe, Šempetra, Vo-grskega, Volčjedrage, Bilj ter samo treh Bricev pozivu vedno nemirnega, pa iszkušenega vrtnarja Blažioe iz Šempetra pri Gorici ter zasedla n«fco že bolj zastarelo ko-rjero avtomobilskega RLbijevega podjetja. Ko smo se vozili v znosnem hladu nedeljskega jutra skozi Volčjo drago ki Bilje ter pobirali spotoma udeležence izleta^ nismo mogli takoj doumeti solnčne pripeke zadnjih dni, ki je čisto porumenila bližnja pobočja Fajtovega hriba. Sele na dolgih, prašnih ravnih furlanskih cestah smo se popolnoma vživeli v Življenje kori-jerskega poletnega potovanja, kot Ob nesrečni smrti našega nepozabnega sina, brata ZAHVALA. In svaka ALOJZA DOLGANA te prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udeležbo pri pogrebu, posebno pa g. kaplanu, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vencev, bistriškim, trnovskim in košanskim fantom ln dekletom, osobju Mlekarske zadruge ter vsem onim, ki so nam izrazili sožaije SrCno zahvalo izrekamo gg. Čoku, Jožefu Nemcu, dr. Franku In vsem onim, ki so sodelovali pri reSilni akciji. (636) Drailsa DOLGAN. BISTRICA, dne 2. julija 1928. VINO ISTRSKO najboljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založnki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrai takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. ^92 (Dalje na IV. strani) ČEVLJARSKI vajenec, z 1—2 leti prakse, se sprejme takoj. Via Boccaccio 4. 727 POPOLNA brivniška oprava, v lokalu sredi mesta kjer obstoja brivnica nad 50 let, se proda. Pojasnila daje Miloš Babin, brivec, Idrija št. 79. 728 STROJ za luščenje ječmena in stiskalnica za slamo se prodata. Škrbina pri Komnu. 710 MEBLIRANA soba z lučjo, se odda pri osebi sami. Viale XX Settembre 71/11. 726 NAJEMNIK, ki ima najmanj 12 krav, se išče za posestvo, veliko nad 100 oralov, v bližini Trsta. Natančne ponudbe pod •Posestvo* na triaško upravnistvo 724 UGODNA PRILIKA! Radi opustitve trgovine s pohištvom se razprodaja pohištvo: spalne, jedilne sobe, kuhinje, posamezni kosi po znižanih cenah. Gorica, Viale XX Settembre 23._683 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 lasasm BABICA, avtorizirana, sprejema uoscCe, Govori slovensko. Slavec, via Gtulia 29l 322 Za birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatenine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trstu. 448 Pazite na naslov! FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA tat, naftnem 18 BMtft) in 111. njfef Poročne sobe, orehove, bukove, topolov« kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano ku hinjsko pohištvo z mramorjem ali brez lega. Žimnice z žimo ali volno. = Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje cene v Trstu.-- 8 ŠIRITE I „Naš glas" j S Mesečno družinsko revijo! * 3 Naročnina za celo leto 15 L • J Naslov: I 5 Trieste, Caseila postale 348 S Trst, Riva N. Ssuro 2 — Tel. 39-77 je lokal kateremu dajejo prednost tulci in tržaški gostje vsled izborne italijmske kuhinje in bogate izbere rib. Cene zmerne. Lepa lega s krasnim razgledom na morje. Govori se več jezikov. Last ik G. Geron. SANTE BOSOL1HI — GORICA Apnemce ▼ Solkanu. - Uprava v Gorici, Via G. Caprin it. 5, tel. it. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pri« pravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenab je konkurenca izključena. Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Via Rama 3, lil. nadstropje Za domače čiščenje priporočamo SIDOL najboljše čistilo za kovine. SIRAX neprekosljlv čistilni prašek za aluminij, baker in emajl. CEREOL vosek za pode, linoleum, pohištvo. LODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim za piratom.) MlMlk SIDOL-C0KPA1TO TRST (370) ODLIKOVANA TOVARNA DEŽNIKOV M SOUtČltlKOV PaoSo Minola (Vodje FJli Ta gin i di VlncenzoJ TRS r Corso Vittorio Emanuole III. it 33 VELIKANSKA IZ BERA BARVANIH DEŽNIKOV EN-TOUT-CAS, ZA GOSPE. BOGATA ZALOGA SOLNČN1KOV. ZALOGA TORBIC, LISTNIC, DENARNIC. Vse blago je naš izdelek, ki se razlikuje od drugih z najv čjo eleganco in solidnostjo TER SE PRODAJA PO CENAH, KI NE POZNAJO K' >NKURENCE. Izvršujejo se vsakovrstno popravo dežnikov in solnčnikov kakor tudi torbic po najzmernejših cenah. Prodaja na debelo in drobno FERRO CHSNA PKsATTJ Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniiklh avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlrl PODLISTEK y. J. KRI2ANOVSKA: * Pajčevina (131) Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. — Zato pa naj ti ničvredneži molče in ne dražijo mlade s svojo neumno upornostjo, — je srdito odgovoril grof. No, Gurecki je prekanjen pes in se ni pregrešil samo s puntarskimi govori; povedal ti bom, kako se je iedal napram meni v jezi. Obnašanje Gureckega me je razsrdilo, in ko mi je komisar povedal, da me je hotel opozoriti, da bo aretiral gozdarja, sem bil soglasen z njim. Nato •em se napota domov, ko pa sem prišel mimo gozdarske hiše, sem se ustavil, da odpovem Gureckemu službo. Hiša je bila videti prazna in na moj klic se ni nihče odzval; na prag-u je sedela Jadviga in tulila. Vstala j« in zamrmrala, da je strle odšel. Tedaj mi je prišlo v glavo, da je morda ta nlčvrednež zbežal, zato sem strogo prijel deklico, naj mi pove, v katero smer je Gurecki bežal. Pobledela je, prišla v zadrego, toda odgovorila mi je, da je Šel bržkone po gozdni stezi proti divjim kozam. Ni bilo nikakega dvoma: etera pelje k stari lovski hišici, odkoder je mogoče priti skozi goščavo črez mejo. Sam sem vodil koleselj, zato sem skočil doli, privezal konja k drevesu in šel v naznačeno smer. Ta ničvred-než bržkone ni slutil, da ga bo kdo zasledoval, zato sem ga kmalu dohitel. Hodil je hitro in imel je culo v rokah... Moja domneva je bila torej potrjena, vendar pa se je ustavil, ko sem ga poklical, in me Čakal z mračnim obrazom. Tedaj sem mu povedal mnogo zanj neprijetnih resnic in mu ukazal, naj se takoj vrne domov in čaka tam mojih nadaljnjih ukazov, nakar se je nesramno zasmejal ter izjavil, da gre proč. Njegov predrzni glas in zasmehovalni ton sta me tako razkaČila, da se nisem mogel več zatajiti in sem mu dal zaušnico; on pa, pomisli, je postal tako besen... — To je prav lahko pomisliti. Morda pa meniš, da Gurecki nima časti, ne samozavesti samo zato, ker je Poljak? — je prekinila Milica moža. Grof se je trdo zasmejal. — Upam, da ne pomiluješ tega nesramneža samo xato, ker vidiš v njem Slovana? Ta poljski lopov je ravno tako nehvaležen kakor njegova nečaka, ki sta prišla c onstran meje. Tudi vas zmerjajo z «Moskali»f vi pa gotovo ne ravnate % njimi nič bo|je! — Morda ima* prav, toda ne pričkajva se o tem, ampak pripoveduj dalje, kako se je ta stvar končala, — je rekla Milica zatajujoč se. — Ponavljam, da ga je popadel tak bes, da je skočil s pestmi proti meni in sem se moral rvati, no potem si je stvar premislil, morda se je tudi ustrašil, ker v bistvu so Poljaki sicer nagli, toda strahopetni; odskočil je ter zbežal, jaz pa za njim; nenadoma pa se je lopov okrenil ter mi tako spretno vrgel pod noge svojo culo, da sem se spodtaknil in padel; on se je divje zagrohotal in zavpil: «Na svidenje, grof, ne pozabim vas!» Berenklau je umolknil. Ustne so mu drgetale od razburjenja in oči so se mu lesketale; bilo je očitno, da ga je jeza davila, ko se je spomnil na ta doživljaj. — Kaj pa je bilo potem? — je nestrpno vprašala Milica. — Skušal sem vstati, toda ostroge so se mi zapletle v grmovje in dolgo se nisem mogel izmotati; ko sem pa končno vstal, je oni izginil, kakor da se je v zemljo pogreznli. Skrbno sem ga povsod iskal, nato sem se nevoljen vrnil k Bvojemu vozu ter se peljal zopet v mesto. Po poti sem srečal redarski oddelek, ki je imel nalogo prijeti Gureckega. Povedal sem jim vse, kar se je zgodilo, in sam sem šel na sodnijo, da počakam tam uspeh zasledovanja. Pozno so se vrnili, toda s praznimi rokami; — ptič jim je odletel. Hišna preiskava je prinesla na dan, da je bil lopov v zveci ali pa vsaj v odnošajih s poljskim tajnim prevratnim društvom «rzondom». Glavne listine je bržkone uničil ali skril, pozabil pa je samo eno pismo, ki pa dovolj jasno dokazuje njegovo krivdo... To je v&rok, da sem prišel tako pozno. Med tem pogovorom v grofičinem buduarju sta dva stara, sključena in raztrgana Juda s palicama v rokah in nahrbtnimi culami preko ramen korakala v gozd, a tam sta se n-ipotila po skrivnih, samo tihotapcem znanih stezali, proti ruski meji. Sele naslednjega dne je Milica po Dunji zvedela za podrobnosti bega Gureckega. Po Dunji-nem mnenju je bil ta beg že davno predvidevan, ker Janovski se ni prav nič začudil njeni povesti, ampak je samo naroČil priti ponoči na dogovorjeno mesto. Tam ji je izročil culo, ki jo je morala predati Gureckemu in mu povedati, da ga povede preko meje judovski tihotapec Elkan Blum^n-trost, v culi pa da ima obleko. Z vsemi mogočimi previdnostnimi ukrepi je Dunja izročila gozdarju culo in sveženj stotakov v rubljih in markah od Malice z naročilom, naj se obrne k Dmitriju Pav-loviču Derevninu, katerega bo grofica pravočasno o vsem obvestila. Ta mu pomaga najti delo v Itu-siji. Kaj se je potem zgodilo, Dunja ni vedela; toda vse je kazalo, da se je Gureckemu posrečilo zbežati, ker naslednjega jutra ni bilo niti sledu o njem, ko je šla Dunja pospravljat utico. Milica je bila zelo vesela, da se je ubogemu gozdarju posrečilo zbežati črez mejo; gozdar je bil zanjo žrtev »nemškega pritiska« in niti na misel ji ni prišlo, da je s stališča ruske podanice nedopustno ravnala. •EDINOST* V Trsta, dne 5. jnlija 1S23. ga pozna vsak naš človek. Sopara 4esno naJsftega prostora, duh po olju, nafti in bencinu- nadušljrvo fcašij&ivje motorja, počasno razbeljene strehe ter nato še skriv-djcstno prodiranje prahu od raz-z»ii strani Bo) z zemljo. Prav radi, spočiti, željni vtisov smo poskakali v Fogliano s ko-rijere. da si ogledamo prvo posestvo našega izleta, last dr. Cosola. Na prostoru tik ob Soči, kjer je pred vojno gospodarila Še Soč&ria voda ob povodnjih, se raztezajo nasadi breskev, murv, trt, trtinih podlag in rasnih drugih poljskih sadežev. Vtis, ki ga odnese gledalci je ta; Ni ga tako nehvaležnega zemljišča, da bi ne poplačalo Obdelovalca, ki ga obdeluje na razumen in vnet način. Prekopana in preorana zemlja se ne zdi zemlja. am»pak prod, Čisto navaden prod, mešan s sivim glenom. In vendar kaka raš>ča, kaka drevesca! Visoke vrste trtme podlage Rip. & Beri and 5 B. B. Kober se menjajo, s sadnim drevjem, murvami, trtami. Pod bujnimi petletnimi breskvami ne raste niti biljka plevela. Gnojenje z umetnimi gnoji'li se je mešabo z zelenim gnojenjem. Bližnji vodni kanali preplavijo v-sakotoliko časa zemljo. Boj proti kodravosti in ušem se vodi potom pogostega škropljenja z raztopino «Quassia» in pa tobačnega ekstrakta. Zato pa je biilo opaziti le skoraj na vsakih 100 drevesc po eno bolno aLi pa okuženo z ušmi. Vsa drevesca so primerno m'zka ter z lepo razvito krono, tako da. ima solnce povsod enako dostop do vejic in sadežev. Pri obrezovanju se pazi na troje: 1) da se dobi primerno nizko drevo; 2) da se izgradijo krepke glavne veje; 3) da se pristrižejo vrh ni poganjki in odščipnojo nekateri stranski v okrepitev glavnih re-dilnih stranskih vej. Tobačna sušilnica je pa priča, da so se razvih v par letih tobačni nasadi jKkentuckya», ki so po zatrdilu furlanskih kmetov še najbolj dobičkonosni od vseh nasadov. i Poizku&evanje Velikansko pokpoališče v Redi-pulji je sprejelo le za par trenutkov izletnike in že jo drvela ko-rjora v oblaku prahu proti novemu cilju, v obisk breskovega nasada posestnika de Dotterija v Ronkiii. Opaziti je bik> tu, da se ima lastnik še boriti z obilnimi izkušnjami. kako najuspešneje voditi boj proti boleznim, katere vrste bi bile na j plodonosnoj še za naše kraje rn kako najbolje hraniti z gnojili drevesca. Oha njegova breskova sadovnjaka sta bita zato verna slika tega preiz-kuševanja in Še zato tem bolj poučna za naše izletnike, začetniko v gojitvi breskev. Mešanje raznih vrst breskev kot n. pr. Amsdena, Majnega - veta, Triumpha, Wa-delia, Elberte in drugih je pričala. da M lastnik še ni na jasnem,, katera vrsta je najprimernejša za njegovo zemljo in pa trg, ki mu jo na razpolago. Mimo tobačnih nasadov pa visokega silosa za svežo krmo smo Že pričeli1 na cesti proti Begliano čutili naraščajočo dnevno toploto. Nekdanja obširna goriška drevesnica v Begliano, sedaj spadajoča pod tržaško pokrajino, nas je le par minut ustavila s svojimi nasadi murv, vrste «Florio» in Ve-Irmeso ter nepreglednih drugih nasadov. Mudilo se nam je h glavnemu eifrju našega izleta na vzorno po-•eetvo gospe Ge41a v Rudi. Zato smo le melanholično pozdravljali c izsušenimi grli vabeče gostilniške obeske ter mnogoobetajoče Dreherjeve reklamne tablice. Vzorni sadovnjaki gospe Celle. Opojno je udarjal duh levo in desno iz nepreglednih breskvovih vrst, sramežljivo so rdele iz vseh strani bre-kve in vabile roke k trganju, (rospa Cella je bila lahko vesela, da niso bile breskve še popolnoma zrole ker bi bilo sicer pi oobilo število trgačev - zastonj-ka rjev. Potreba večje produkcije Sadovnjak je jasno pričal, da je krepka, energična roka gospe Cella že preko prvih težav poizkuše-vanja. V njetMh sadovnjakih sta po večini le dve zgodnji vrsti, in sicer « Amtsa Cella pi»Atala ves svoj pridelek kar na stei Ju, in sirer 400 kvintalov po 1.50 za <>0 t is (.'!: lir. Tudi ona pa J doživlja iste skrbi kot vsi napredni sadjerejci pijonirji na sa-djerejskem pol u Težke svote so rložiii v postavitev svojih sadov-njwko vse svo ' znanje skrbi in ?noj 'Jito, da sadovnjaki uspevate, č^ka jih ie še tretje: prodaja po ugodnih tnah. Ni odvisno to o*J n;i,i. Vsi skuhaj, cela- ue/ela, iavo-ničarj: in sr.i.' erejci bodo mora i prriLi skozi prvih par kritičnih dvoma polnih.let da naraste na trgih dovolj blaga za izvoz na. veliko v vaigonili. d£ zadobijo naše breskvo dober sloves na tržiščih in si jih zase izbojujejo. Slab ceptf in težav« potro-Htve Občudovanje nad res vzornimi sadovnjaki gospe Celle se je mešalo s takimi skrbmi, ko smo korakali proti njenemu hladnemu domu, kjer nam je njena gostoljubnost pomagala utopiti v kozarcSb belega furlanskega vina skrbi za bodočnost. Otožno je plula pesem iz poživijenih grl, ko smo se bližali starodavnemu Ogleju. Ko smo ogledovali ▼ muzeju rimske izkopanine ter v mračnem polmraku h od ilir moeajiku bazilike, se nam je zdela današnja vasica O-glej kot majhen hirav ce$>ič na nekdanjem mogočnem rimskem legijonarskem mestu Aquileia. V poznem popoldnevu nas je sprejel še Gradež. ves živ barbanskih romarjev. Vrste luksurijoznih hotelov ter gospode po mehkem pesku Adrije so poučile naše uboge žuljave sadjerejce. da jtim ni treba prav nič težko skrbeti, kako bode porabili zaslužke, porojene v znoju in skrbi. Desno je rdel v otvoritveni razsvetljavi zvonik cerkve Šenpetra ob Soči, višje gori je v dolgih rdečih pramenih sekala naraščajoča tema osamelo zapuščenost štirideset tisoč duš redipuljskega pokopališča. vse bliže so nam prihajale pokojne, domače briške vasice, na s teža j se je odpirala vipavska dolina s tisočero svetlikajočo straže — Gori-co. Kreditne razmere o Rusiji Boljševiki so v začetku svojega vladanja smatrali bankarstvo ze na večji greh kapitalističnega režima. Iztrebili so je takoj po prihodu do oblasti. Nacionalizirali so banke, razveljavili vse dolgove uničili vrednostne papirje in zaplenili ves bančni kapital. Razdrlli so tedaj kreditni sistem, podlago modernega gospodarskega delovat nja, in ga nadomestili z brezdenar-nim obračunavanjem, knjižbam i. t. d. Zgodilo se je to v dobi «vojnega» komunizma. Boljševiški «sistem» je kaj kmalu doživel poraz spričo sovražnega zadržanja kmetske.rra prebivalstva. Lenin je uvidel pretečo nevarnost in pričel uvajati dobo nove gospodarske politiike. ki je znana pod kratico «Netp». Nova gospodarska politika je žrtvovala komunizem; pome-njala je pravorek h gospodarskemu sistemu na podlagi denarja. Iz tega se je rodila uvedba nove denarne veljave, vzpostava kreditnih prilik in povratek h kreditni obliki kapitalističnih držav. Državna banka, katere delovanje je bilo za časa vojaškega komunizma ukinjeno, se je znova otvorila. Boljševiki so zatem prešli k ustvarjanju posebnih bank. katerim je kmaJu sledilo ustanavljanje mestnih bank. Za financiranje državnih zadružnih ustanov je bila poklicana k življenju zadružna banka. Po kratkem prerekanju so dobile pravico do otvarjania lastnih bank tudi zveze za medsebojni kredit. Vse te banke so postale boli na videz kakor pa v resnici delniške družbe. Prebivalstvo je ne glede na krinko smatralo porajanje bank za prehod sovjetske Iiusije k normalnim razmeram. Povratek k starim prilikam je stavil boljševike pred izredno težko vprašanje: Kako izvesti1 organizacijo kredita, ki bi mu bil vtisnjen pečat «komunizma» in ki bi preveč ne dišal po kapitalističnem sistemu? To nalogo so v začetku hoteli rešiti z monopoliziranjem kredita. Nakana se jim ni posrečila spričo potrebe sovjetskih bank po kapitalu, katerega dovajanje je bilo možno le po inozemskih in ruskih kapitalistih. Sklenili so tedaj dati bankam navidezno delniško obliko in na ta način ukaniti inozemstvo, češ ruski kreditni zavodi se v ničemer ne razlikujejo od ostalih kapitalističnih. To pa ne drži. Takozvane trgovske tanke sovjetske Rusije niso pravzaprav nič drugega kakor državne banke, ki se le skrivajo pod značko «delniške družbe.« Razumljivejša nam postane ta okoliščina šele tedaj, ako pomislimo, da sovjetska Rusija ne pozna trga. kjer bi se trgovali vrednostni papirji. Na vsak način pa ima sovjetska Rusija zelo malo privatnega kapitala. Kdor razpolaga z denarnimi sredstvi, ne kupuje delnic, ker bi mu jih vladni organi prej ali slej zaplenili. Država finacira banke, toda ne p° direktni poti. Vsa denarna sredstva, ki jih stavlja na razpolago ljudski komisariiat za finance, pasirajo, predno dospejo do pravega cilja, razno vmesne državne zavode, kar vso kakor ne izpreminja bistva bank. Ko potrebuje banka denar, ii sra država mora dati. To so dogaja v obliki dotacij in na sličen način kakor pri vseh ostalih državnih podjetjih. Sovjetske trgovinske banko dovoljujejo trustom kredite. Naffin se v irarsikakern oziru razlikuje od or-e**), 15.30 (b*), 19.™ (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorlca-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b)f 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasn - Reka Odhodi: 5.25 (in), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - 61- Peter na Krosa Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18,30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 834 (o), 13^2 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8J7 (m), 13.25 (o>, 19.S* (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzo vlak, m — me-ifani vlak, l — luksuiini vlak.