Miloš Florijančič 2oo2/2 PORTOROŽ 2002 Urbanistična delavnica AR prejeto 4.12.2002 Urbanistična delavnica Portorož je potekala v organizaciji Občine Piran in treh seminarjev na Fakulteti za arhitekturo, Univerza v Ljubljani (seminar prof. mag. Peter Gabrijelčič, seminar prof. Miloš Florijančič ter seminar prof. Vojteh Ravnikar - vodja delavnice). Namen delavnice je bil raziskati možnosti bodočega prostorskega razvoja občine Piran s poudarkom na ožjem obalnem pasu in področju Portoroža. Dobljene ugotovitve in predlogi naj bi služili kot podlaga za pripravo novih prostorskih aktov. Obsežna problematika je bila obravnavana na treh nivojih, s tremi specifičnimi pristopi, v treh študijskih skupinah (seminarjih) pod vodstvom mentorjev: "Obalni prostor kot regija" (mentorja: prof. mag. Peter Gabrijelčič, asist. mag. Alenka Fikfak) "Analiza obalnega pasu in strategijaprostorskih posegov" (mentorja: prof. Miloš Florijančič, asist. MitjaZorc) "Simulacija novih urbanih prostorov med Piranom in Lucijo" (mentorja: prof. Vojteh Ravnikar, asist. Maruša Zorec) Kljub specifičnosti pristopov po skupinah ("tri delavnice v eni"), je bilo delo zasnovano tako, da so ugotovitve posameznih skupin služile kot vhodni podatek / preveritev za druge skupine. Skupne (strokovne) ugotovitve delavnice so bile zato izjemno koherentne, kljub na prvi pogled različnim rezultatom. V nadaljevanju je predstavljen prispevek skupine: "Analiza obalnegapasu in strategija prostorskih posegov" mentorja: prof. Miloš Florijančič, asist. MitjaZorc Študentje: | Na podlagi ugotovitev, ki so izhajale iz analize prostora, smo se lahko opredelili do prostorskih pojavov in zakonitosti, v smislu "vizije slovenske riviere", ter oblikovali pravila in potenciale razvoja "po dejavnikih": kaj? (izbor "riviera tvornih dejavnikov) kam? in koliko? (prostorski potenciali širitve, gostitve, preoblikovanje robov ipd.) kako? (prostorski vzorec kot princip razvoja). Rezultat drugega dela delavnice je bila opredelitev pogojev za razvoj celotnega prostora, kijih določajo posamezni dejavniki. Ali drugače, parcialni, tematsko usmerjeni pogledi na razvoj prostora (ki so jih zastopali posamezni študenti: en študent en dejavnik), ki služijo kot "pogajalske teze" zanadaljne delo. Končni rezultat je konsenz pogojev, t.i. sintezna karta. Ta združi posamezne parcialne poglede in pogoje v skupno strategijo razvoja, kjer je za posamezna področja (kot osnova služi TTN oz. ortofoto Občina Piran) določena hierarhija interesov (pogojev), "pravila obnašanja v prostoru", določen je maksimalen prostorski razvoj, gostota, varovana območja... Sintezna karta je skupek delovnih smernic mehki scenarij, ki ga aktiviramo z vhodnimi podatki ob konkretnih zahtevah po posegu v prostor (investiciji)... rezultat pa so smernice (prostorska dokumentacija) za posamezen poseg. Predstavitev rezultatov: Skupina je predstavila rezultate na skupni javni predstavitvi delavnice v Avditoriju Portorož oktobra 2002 (tematske karte po dejavnikih in fazah analize, pogoji, sinteza). Ob predstavitvi je izšel tudi katalog delavnice z rezultati dela vseh skupin. Martina Ferfila Vita Kobal Nina Puntar Iva Smrke Tea Smrke Nuša Završnik Pristop: Skupini je bil poverjen "srednji nivo", obravnavala je območje celotne občine s poudarkom na obalnem pasu. Namen ni bilo oblikovanje predlogov razvoja za posamezne mikrolokacije in jih nato zlepiti v kolaž (predvidenih) rešitev, ampak ustvariti strukturni model razvoja obalnega pasu, ki je rezultat konsenza vseh ključnih dejavnikov, ki v prostoru nastopajo. Končni rezultatje strategija, "način obnašanja" (poseganja) v prostoru. Namero Občine Piran in širše skupnosti, da iz obalnega pasu ustvari "slovensko riviero", smo postavili v izhodišče raziskovanja. Sledila je opredelitev pojava "riviera" na podlagi analize podobnih primerov (Francija, Italija) in izluščenje ključnih prostorskih dejavnikov oziroma tem: dejavnosti, sive cone, obala hoteli zaledje, promet parkirišča, gospodarstvo turizem bivanje, prostorske specifike krajinske prvine. Vsakemu študentu je pripadel en dejavnik oziroma tema, ki ga je obravnaval / zastopal v kasnejših fazah delavnice. Naslednja stopnja je bila analiza prostora obalnega pasu Občine Piran po prej opredeljenih dejavnikih, s kategorizacijo dejavnosti, določitvijo obsega in intenzivnosti, robnih pogojev ipd. Ključnojebilo prepoznavanje specifike prostora (= "slovenska riviera") zdefiniranjem "prostorskih vzorcev". Več podatkov: Delavnica Portorož: avtor Peter Gabrijelčič: COBISS.SI-ID: 120589824 (NUK, knjižnica FA, osrednji knjižnici: Koper, Nova Gorica) svetiinjikl I dejavnOSt^stl in jkoridorjiprazpin jn S Svetilniki dejavnosti in koridorji praznine oziroma kako se danes generirajo novi urbani konteksti ali segmenti urbane krajine ? Diskurz začne teci ob zavedanju preobrata oz. predpostavki, da danes ni več moč zapisati in zamenjati zgornjega vprašanja s sledečim " kako bomo ustvarjali nove urbane kontekste ?" Človek bo vedno bolj želel uresničevati svoj lastni scenarij, ne živimo več v času, ko so se stvari dogajale same po sebi. V nadaljevanju se pojavi ključna beseda želeti - želja je tista, ki generira človekov prihodnji pogled. Tu nastopi soočenje z "redom videnega" ter z "redom doživetega". Misliti, da bomo zgolj režiserji mest ali kontekstov bi bilo popolno zanikanje oz. nezavedanje situacuje, v kateri smo se znašli. Mesta postajajo vedno bolj le prostori zapeljevanja - mesto je telo in to telo vidimo skozi telo posameznika, zato pravimo, da je dogodek prevod prostora, na srečo ne samo podobe. Kdo vstopa in kaj gleda? Ali res lahko predočimo željo Drugega? Da, vendar le delno, kar pomeni, da bo človek vedno iskal to dvojino prisotnosti in odsotnosti - iskal bo mesto, ki generira hkrati polno in prazno. Zanikati imanentnost dualnosti bi pomenilo izgubo konteksta in interaktivnosti. Kot pomiritev, naj človek najde željeno - kot smo jih imenovali koridorje praznine. Tako se ustvarijo novi urbani konteksti, ki svetijo v drugačni luči. Začrtane praznine, bodo omogočale gledati skozi urbano krajino, do horizonta. Dogodki, manifestacije, želje, bodo med sabo definirali nam še neznan prostor oziroma njegov novpreplet. Dejavnosti bodo poiskale "kraj" za svoje manifestacije, ki bo imel prostor ob točno določenem "ne-kraju". Pričujoči projekt govori o sinergiji kraja in ne-kraja, o polnem in praznem. Prikazuje artikulacijo krajine z dvema elementoma, s "koridorji praznin" in "svetilniki dejavnosti". To, kar želimo pokazati, kar želimo daje, je pogojeno s tem, kar ni. Preprečiti želimo metastaze parcialnih pojavov v krajini, v tem telesu ob morju. Ideja je "kreacija z dogodkom", ki je obenem vizija riviere v obalnem pasu med Strunjanom in Sečovljami. Koridorji praznine so varovanja prostorskih potencialov za prihodnost. Prižgimo nove svetilnike, ki se manifestirajo na robovih praznine. anaiize obaißegaaeasusin istrat§aijaija prostorskih ipose5^ov analiza pravila | potenciali pogoji ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ delovne smernice sinteza | mehki scenarij 1. izhodišče = vizija riviere 2. opredelitev dejavnii^ov dejavnosti | ^^ rane | ^^^^ ^ - zaledje | ^^^^ ^ ^ridriäsa | gospodarstvo - turizem - bivanje | krajinske prvine 3. analiza prostora 'po dejavnikih' kategorizacija | obseg In Intenzivnost | robni pogoji 4. prepoznavanje specifike prostora 'po dejavnikih' = slovenska riviera prostorski vzorci 5. pravila in potenciali razvoja po dejavnikih: kaj? - kam? - koliko? - kako? Izbor 'riviera - tvornih' prostorskih pojavov | prostorski potenciali |robnl pogoji | prostorski vzorec kot način razvoja 6. opredelitev pogojev 'po dejavnikih' - vhodni podatki konsenz pogojev 'po di investicija = konkretne zahteve prostorska dokumentacija / smernice razvoja prostora razberemo na osnovi konkretnih danosti in še možnega modela prestrukturiranja le teh v fizičnem prostoru dejavnos^stl Opredelitev entitet v prostoru V siVeePOBee ________________^ pfomefet obala časovni sistemi a Jl.v^ . ■- ... v A:. krajinske prvine ? ? ? ? ?