Novičar iz raznih krajev.
Dunajske novice pišejo, da do 10. maj ni k a bo nabira vojaških novincov (Rekrutirung) po vsih deželah našega cesarstva končana; kolikor bo novincov šlo k svojim armad-nim kerdelom urit se v orožji, toliko bo tacih vojakov, ki že dalje služijo, začasno odpušenih iz službe. — Sliši se, da je več c. k. deželnih poglavarjev razodelo vis. minister-stvu potrebo nove srenjske (občinske) postave in da se bo tedaj njeno izgotovljenje pospešilo. — Iz parižkega zbora se še nič druzega gotovega ni zvedilo, kakor to, da 9. dan t. m. je bil šesti shod poslancov. Dopisnik nekega dunajskega časnika piše iz Pariza 9. dan t. m., da za gotovo ve, da pomenki do shoda 4. marca so bili sila živi in tako težavni, da je lord Clarendon ta dan dopoldne rekel: „če bo še kak takošen zbor, kakoršen je bil v saboto 1. marca, ni mogoče, da bi mir dosegli". Od 4. marca naprej pa je vse veliko bolje. Dva adjutanta rusovskega cesarja grof Suvalov in žl. Lovašov sta prišla 9. dan t. m. v Pariz in prinesla, kakor pravijo, nove napotbe zastran terdnjave ni-kolajevske in pa meje besarabiške. To velja za dobro znamenje. Še bolje znamenje za mirno spravo pa je ta novica, da je predsednik parižkega zbora povabil prusko vlado, naj tudi ona pošlje dva pooblastenca v parižki zbor. In pruska vlada bo — kakor nje list ,,Pr. Corr." terdi — to storila. Stokrat omenjeno in stokrat spet preklicano se bo tedaj zdaj zgodilo: po pravici tedaj sme to za dobro znamenje veljati. Napoleon hoče mir skleniti, ker fran-cozka armada v Turčii je nek v velicih nadlogah; vse polno je bolnikov; francozke bolnišnice v Kamišu in Peri so letos tako natlačene z bolniki, kakor so lani mesca svečana bile angležke bolnišnice; že več hiš so mogli v najem vzeti za bolne; tudi živeža manjka armadi, in sicer tako, da fran-cozki vojaki poberajo radi ostanke, ki jih mečejo angležki vojaki iz svojih šotorov. ,,Sila kola lomi" — sila bo tudi mir skovala. V angležkem deržavnem zboru so se 7. dan t. m. tudi že od tega menili, naj se od rusovske vlade terja, da se ne bojo razrušili grobi angležkih vojakov, ki počivajo v Krimu, kadar bo konec vojske, — minister Palme rs ton je na to odgovoril, da bo za to vlada zvesto skerbela, da pa kaj tacega celo ne bo treba od rusovske vlade terjati, kteri se mora čast dati, da se je vseskozi v vojski tako vedla, kakor je za mogočno deržavo dostojno; z veliko hvalo je omenil potem blagoserčnega in milega ob-
87
nasanja Rusov do turške posadke v K a rs u, in poslednjič dostavil, da tisti, ki so z živimi tako lepo ravnali, tudi ne bojo v nemar pustili spoštovanja,   ktero gre mertvim.    Iz  vsega tega se očitno vidi, da veje že dosti prijazna sapica na vseh straneh. — 2.   dan   t. m.   so   v   Petrogradu   z   velikimi slovesnostmi praznovali obletnico, kar je car Aleksander II. posedel prestol rusovski. — Princ Jeronim, stric sedanjega cesarja Napoleona III. in poslednji  brat Napoleona   Pervega,  je   za  pljučnico nevarno  zbolel. — Kolikor bolj se bliža dan , da ima cesarica francozka poroditi, toliko  bolj se suče beseda Parižanov  okoli te novice: pa je res tudi velikovažna za cesarja Napoleona.   Sreča je njega poslednje leta očitno spremljevala v vsem početji. Komaj je še 8 let, kar je sedanji cesar  kot politišk begun v precej slabem stanu živel v Londonu; danes pa je eden naj mo-gočniših vladarjev v Europi, kteremu sedaj nič druzega ne manjka kot sinu — naslednika v vladarstvu.  Boter bojo res papež, kakor je tudi francozki kralj Ludevik XIII.  papeža za botra imel;   toda takole bo nek ta reč: ako se bo Napoleonu rodil cesarjevič,   bo   sprejel začasno le kerst v potrebi,   ker papež okoli velike noči ne morejo  iz Rima; poleti pa bojo šli v Pariz in bojo ob slovesnem kerstu sami za botra pričijoči; ob enem pa bojo nek tudi Napoleona za cesarja mazilili;   če   pa bo novorojeno dete princesinja, jo bojo koj kerstili in papež bojo namestovani po kakošnem kardinalu. — Dunajsko   družtvo   za   razširjanje   ljudstvo omikavnih bukev je izdalo ravno 1. zvezek „večernicu (Abendstunden) ,   v kterem se nahaja mnogo  podučnega in kratkočasnega   berila,   kakor   „govori o srečnem  življenji"; poduk „v umetalnem ribstvu", povest „družina" itd.
88