GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 474
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 21. FEBRUARJA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Svet se pripravlja na gospodarsko konferenco f'
Jugoslovansko gledišče o sodelovanju z nerazvitimi državami - Gospodarski prospeh nerazvitih dežel v korist vseh
V Ženevi bo od meseca marca do junija letošnjega leta konferenca Organizacije združenih narodov o trgovini in razvoju. Že delj časa posveča strokovni gospodarski tisk pa tudi časopisje politične narave veliko pozornost tej konferenci, ki bo imela svetovni značaj in se nikakor ne bo omejevala na gospodarske koristi raznih gospodarskih skupnosti, ki so se organizirale pravzaprav pod vplivom razvoja političnih odnosov med posameznimi državami. Jugoslavija je vselej bila nasprotna u-stvarjanju političnih in gospodarskih blokov, pa tudi gospodarskih skupnosti, ki bi se zaprle s carinskimi preprekami. Zato ni prav nič čudnega, da je pobuda za konferenco OZN trgovini in razvoju bila dana prav na beograjski konferenci nevezanih držav in da jo je iznesel sam predsednik Tito. Tito je tedaj izrazil mnenje, da bi za sklicanje takšne svetovne gospodarske konference, ki bi bila posvečena predvsem gospodarstvu nerazvitih dežel, bila poklicana predvsem Organizacija združe nih narodov.
OD BEOGRAJSKE
DO KAIRSKE KONFERENCE
Na kairski konferenci dežel v razvoju julija 1962 so s posebno deklaracijo pozdravili to zamisel ter naglasili, naj bi gospodarska konferenca OZN proučila vsa bistvena vprašanja, ki se nanašajo na mednarodno trgovino, trgovino s surovinami ter gospodarske odnose med deželami v razvoju in razvitimi državami. Gospodarsko - socialni svet OZN je na prigovarjanje odposlanstev držav v razvoju — med temi tudi Jugo: slavije — v načelu sprejel zadevni sklep in na glavnih skupščinah Organizacije združenih narodov so ta sklep potrdili. Konferenco je pripravljal poseben odbor OZN, v katerem so odposlanci 32 držav. Na lanski skupščini je deklaracijo o potrebi sklicanja takšne konference, ki jo je podpisalo 75 držav v razvoju, obrazložil jugoslovanski delegat Janez Stanovnik.
TREBA JE ISKATI
NOVE POTI
Pobudniki konference so mnenja, da je treba iskati nove poti za pospešitev gospodarskega in socialnega napredka po svetu; gospodarski napredek v svetov nem merilu je nemogoč, ako bi še nadalje ostajalo sedanje neravnovesje glede razdelitve proizvodnih moči, proizvodnje in narodnega dohodka med državami v razvoju, kar dejansko pomeni nerazvitimi državami, in industrializiranimi deželami. To gospodarsko in socialno neurav novesje lahko dovede do velikih težav ne samo v gospodarstvu, temveč tudi v mednarodnih političnih spopadih in obračunih. Jugoslovanski predstavniki so doma in povsod na mednarodnih sestankih vztrajno naglaša-li, da je pospešitev gospodarskega razvoja eden izmed osnovnih gospodarskih in političnih problemov današnjega sveta. Vladimir Popovič, načelnik jugoslovanskega odposlanstva na lanskem zasedanju glavne skupščine OZN, je pripomnil, da ne obstaja nujnejši gospodarski problem, kakor vprašanje dviga gospodarske ravni držav v razvoju. Jugoslovanski politiki in gospodarski izvedenci so mne nja, da mora konferenca celotno proučiti mednarodno trgovino in finančna vprašanja in na podlagi takšne proučitve celotnega položaja na svetu določiti pogoje za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Treba bo sprejeti nova načela, po katerih naj se odpravijo razne vrste diskriminacije, ovire v mednarodni trgovini ter postavijo odnosi enakopravnosti v svetovnem gospodarstvu. V pripravljalnem odboru za konferenco so Jugoslovani predlagali, naj bi odbor v posebni listini razglasil pospešitev gospodarskega razvoja kot osnovno^ zahtevo mednarodne gospodarske politike in s to zahtevo naj bi bili prežeti vsi mednarodni gospodarski ukrepi Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in vsiljevanje gospodarskih ukrepov, naj bi bilo zabranjeno prav tako kakor postavljanje političnih strateških in podobnih pogojev pri sklepanju finančnih, trgovinskih in splošnih gospodarskih sporazumov. Priznati je treba dejansko enakost v gospodarskih odnosih med industrijskimi državami in deželami v razvoju; to pomeni, da bi industrijske države v gospodarskih sporazumih z državami v razvoju ne smele zahtevati formalne recipročnosti, ki v Praksi pomeni dejansko ne-
enakost.
PROTI CARINAM
NA SUROVINE
Da bi pospešili mednarodno gospodarsko sodelovanje in razvoj trgovine, naj bi industrijske države oziroma njihove gospodarske skupnosti odstranile vse, ovire za uvoz kmetijskih pridelkov in surovin iz dežel v razvoju; s posebnimi ukrepi in
sporazumi naj bi dosegli ustalitev mednarodne izmenjave surovin in pripomogli k povečanju izvoza iz držav v razvoju; fi-načno bi morali nadoknaditi zgube, ki bi nastale za države v razvoju zaradi nihanja konjunkture za izmenjavo surovin; odpraviti je treba diskriminacijske ovire za industrijski razvoj držav v razvoju ter postaviti osnove za gospodarsko sodelovanje sploh in za trgovino še posebej.
ENAKOPRAVNO MESTO
V	SVETOVNI TRGOVINI
V	posebni spomenici, ki jo je jugoslovanska vlada poslala glavnemu tajniku OZN, je podrobno navedla nove ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za pospešitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Spomenica naglaša, da je treba zlasti dvigniti gospodarski razvoj zaostalih držav ter tem zagotoviti enakopravno mesto v svetovni trgovini. Bodoča razdelitev dela v svetovnem merilu mora biti drugačna, kakor je današnja. Odnosi v svetovni trgovini in na svetovnem tržišču so še vedno preveč preobremenjeni s kolonialno in polkolonialno preteklostjo, ko je bil svet zaradi prevlade političnih in gospodar skih industrijskih sil razdeljen v ozko industrijsko središče in široko surovinsko periferijo. Boj držav v razvoju za pospešitev njihovega razvoja — ključni del predstavlja industrializacija — je zato istočasno boj za novo pravilno razdelitev dela v svetovnem gospodarstvu, ki bo vsem deželam omogočila, da izkoristijo svoje naravno in človeško bogastvo. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je gospodarski dvig držav, ki so šele v gospodarskih povojih, hkrati v interesu samih industrializiranih držav.
GOSPODARSKO
NEIZKORIŠČENE SILE
Med svojim zadnjim obiskom v Združenih ameriških državah
je predsednik Tito oktobra 1963 dobršen del svojega govora pred glavno skupščino OZN posvetil mednarodni konferenci o trgovini in razvoju. Omenil je, da znaša delež visoko razvitih držav, katerih prebivalstvo predstavlja petino svetovnega prebivalstva, na skupni svetovni proizvodnji čez dve tretjini. V gospodarsko nerazvitih deželah o-staja torej neizkoriščen velikanski človeški in naravni potencial. Nagel razvoj nerazvitih držav bi torej ustvaril nove možnosti gospodarskega sodelovanja na svetu ter prinesel hkrati neposredne koristi nerazvitim in razvitim deželam. Nerazvitim državam ne smemo pomagati samo z reševanjem vprašanj prehrane ali uravnovešanja proračunov, temveč je treba podpreti njihov gospodarski razvoj in njihovo sodelovanje in dvigniti njihov delež na mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s številnimi nerazvitimi državami je prežeto s temi načeli; Jugoslavija ne smatra takšne pomoči za delo altruizma ali človekoljubja, ker prinaša neposredno korist tudi državam, ki takšno pomoč dajejo.
E. Kardelj o nalogah svetovne konference
Med razpravo v zveznem zboru o pripravah za konferenco OZN o trgovini in razvoju je o nalogah konference spregovoril tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Njegova izvajanja bomo v izvlečku povzeli za prihodnjo številko. Ob koncu živahne razprave zveznega sveta o tem vprašanju je bila soglasno sprejeta resolucija o temeljnih stališčih Jugoslavije do vprašanj v zvezi s sodobnimi gospodarskimi in trgovinskimi odnosi na svetu. Ta resolucija bo za podlago nastopanju jugoslovanskega odposlanstva na konferenci v Ženevi, ki se začne 23. marca. Tej bo prisostvovalo okoli 1500 odposlancev iz 123 držav.
Ni nevarnosti, da bi ootičal med dvema stoloma. Obe stolici sta njegovi! Willy Brandt, župan zahodnega Berlina, je bil na izrednem kongresu zahodnonemške socialdemokratske stranke izvoljen za predsednika. Zdaj je samo vprašanje, kateremu delu se bo Brandt bolj posvetil. Vodstvo stranke je izbralo Brandta — po smrti Erichd Ollenhauerja — ker je zelo popularen med nemškim ljudstvom in računa, da bo stranka pod njegovim vodstvom zmagala na volitvah l. 1965 in si končno priborila oblast v državi; Brandt naj bi postal kancler. Socialdemokratska stranka je dobro organizirana ter se s prilagojevanjem svojega programa močno približuje meščanstvu, upajoč, da bo po tej poti izpodrinila krščanske in svobodne (liberalne) demokrate
Trgovina med Italijo in ZSSR 1966-69
Italijanska plačilna bilanca 1963
Primanjkljaj se je povečal - Pred protikonjunkurnimi ukrepi
Fernando di Fenizio, stalni sodelavec turinske «La Stampa» za gospodarska vprašanja, je razvoju italijanske plačilne bilance posvetil poseben članek. V njem ugotavlja, da je na podlagi podatkov za prvih 8 mesecev lanskega leta izračunal, da bo primanjkljaj v plačilni bilanci za leto 1963 znašal okoli 1050 milijonov dolarjev (650 milijard lir), na podlagi podatkov za prvih deset mesecev pa je prišel do prepričanja, da se bo bilanca za vse leto poslabšala in da bo dosegla okoli 1100 milijonov dolarjev (687 milijard). Na podlagi podatkov do konca novembra 1963 pa bo primanjkljaj dosegel vsaj 1200 milijonov dolarjev (750 milijard lir). Sama trgovinska bilanca je bila v prvih 11 mesecih pasivna za 2-230 milijonov dolarjev (1. 1962 v prvih 11 mesecih za 1.228,9). Upoštevajoč nevidne postavke, kakor turizem, denarne pošiljke izseljencev in gibanje kapitala je pisec prišel do zaključka, da je primanjkljaj v plačilni bilanci konec novembra znašal 1.115 mil. dol, medtem ko je plačilna bilanca za prvih 11 mesecev prejšnjega leta izkazovala 905,4 milijona primanjkljaja.
VPRAŠANJE PROTIKO-
NJUNKTURNIH UKREPOV
Dosedanji posveti finančnih in gospodarskih ministrov glede u-krepov, .ki naj jih italijanska vlada sprejme za pobijanje inflacijskih teženj, še niso dovedli do konkretnih zakljukov. Tako ni vlada utegnila še izdelati
zadevnih zakonskih osnutkov. Verjetno bo to delo zaključeno do konca tedna. Glede na koalicijsko naravo sedanje vlade, v kateri so tudi socialisti, ni lah-k# doseči zadevnega sporazuma, ker imajo socialisti glede vseh teh vprašanj lastne poglede. Tako je v torek posebno odposlan-stvo socialistične stranke predložilo vladi svoje poglede na sestanku s podpredsednikom Nenmjem. Listi poročajo iz Rima, da so se ministri socialistične stranke in državni podtajniki sporazumeli z ostalimi člani vlade glede razčlembe sedanjega gospodarskega položaja.
Glede protikonjunkturnih u-krepov so možna samo ugibanja. Na dnevnem redu so še vedno razni predlogi, kakor zvišanje davka na proizvodnjo bencina in pristojbine za registracijo avtomobilov; zvišanje telefonskih pristojbin, ki naj bi omogočilo modernizacijo službe. Novi ukrepi naj bi zadeli luksuzno potrošnjo, z druge strani pa naj bi pospeševali varčevanje in nalaganje v proizvodnjo. Na dnevnem redu je tudi vprašanje revizije davka na dividende, medtem ko ne bi prišlo v poštev zvišanje davka na premoženje. Minister Tremello-ni je v svoji izjavi sicer priznal, aa je davčni pritisk že dovolj hud ter je mnenja, da je potrebna davčna preosnova, ki pa jo je možno izvesti šele počasi. Morda bi se dal odstotek nekaterih davkov znižati, vsekakor z nar?e,^om’ da bi potrošnika prepričali da sta potrebna izbira m varčevanje.
Zadnjič smo poročali, da sta bila v Rimu z ZSSR sklenjena .trgovinska sporazuma. Prvi določa blagovne liste za izmenjavo v letih 1964 in 1965, drugi dolgoročni sporazum pa ureja izmenjavo v času 1966—69. Danes navajamo nekaj podrobnejših določb drugega sporazuma. Novi sporazum naj bi še bolj razširil izmenjavo med o-bema državama. Blagovne liste, bodo predstavniki Italije in Sovjetske zveze sproti natančneje opredelili. Pri tem ne bodo upoštevali samo tradicionalnih vrst blaga, ampak tudi drugo blago, katerega doslej italijan-sko-ruska izmenjava ni vključevala. Od časa do časa se bodo sestajali izmenoma v Rimu in Moskvi, da bodo proučili pot izmenjave in morebitne predloge za njeno razširitev. Vladi sta se obvezali, da bosta skrbeli za pravilno določevanje cen blagu na podlagi mednarodnih cen, in sicer takoj po sklenitvi posameznih sporazumov. Tako italijanski kot sovjetski gospodarstveniki imajo pravico predlagati sklicanje pogajanj za morebitno revizijo sporazuma. Kakor smo že omenili v prejšnji številki, bo prevzela Italijan-ska vlada jamstvo za kredite, ki jih bodo italijanski kreditni zavodi podeljevali sovjetski Banki za zunanjo trgovino za nabavo strojne opreme in ladij v Italiji do skupne vsote 70 milijard lir.
Italija bo uvozila iz Sovjetske zveze med drugim naslednje blago: • strojno opremo (1.
1966	za 4,150 milijarde lir, leta
1967	za 4,850 milijarde 1. 1968 za 5,5, leta 1969 za 6,2), antracit (1966 400.000 ton, leta 1967
500.000,	leta 1968 500.000, leta
1969	600.000), surovi petrolej
(1966 7 milijonov ton, 1967 8,
1968	8,5 mil., 1969 9 mil.), gorilno olje (1966 900.000 ton, 1967
975.000,	1968	1,025.000,	1969
1.100.000	ton), železovo rudo (vsega 4 milijone ton, po milijon na leto), kromovo rudo (1. 1966 30.000 ton, 1967 30.000, leta 1968 40.000, 1969 50.000), azbest (1966 10.00 ton, 1967 12.000, 1968 15.000, 1969 18.000), lito železo (vsega 840.000 ton, po 210. tisoč ton na leto), kemične proizvode — vštevši bencol, toluol in naftalin (1966 za 2,750 milijarde lir 1967 3,1 milijarde, leta 1968 3,450, 1969 3,8), steklo (leta 1966 za 200 milijonov lir, 1967 200, 1968 210, 1969 225 mil.), hlodovino in jamski les (1966
550.000	kub. metrov, 1967—1968 do 1969 po 600.000), rezan les (1966 450.000 kub. m, 1967 500 tisoč, 1968 550.000, 1969 600.000), iverke (vsega 600.000 kub. m,
po 150 tisoč na leto), celulozo (1966 60.000 ton, 1967 65.000, 1968 70.000, 1969 75.000,), bombaž (vsega 60.000 ton, po 15.000 na leto), žitarice — pšenico, koruzo, ječmen, rž, itd. (vsega 1,4 milijona ton, po 350.000 na leto), konje za zakol (vsega 48 tisoč glav, po 12.000 na leto) in razno blago — npr. železne zlitine, papir, lepenko, ribje konzerve, vodko, ure (1966 za 6,2 milijarde lir, 1967 8,3, 1968 8,3, 1969 9 milijard).
Italija bo izvozila v Sovjetsko zvezo strojno opremo — o-rodne stroje za predelavo kovin, stroje za petrolejske čistilnice, živilsko, tekstilno in po-ligrafično industrijo, za ladjedelnice itd. železarske proizvode in cevi (1966 za 73 milijard lir, 1967 74, 1968 74,5, 1969 76), kemične izdelke — tudi sintetični gumij (vsega za 20 milijard lir po 5 mil. na leto), predivo iz sintetičnih vlaken in podobno (vsega 140.000 ton, po
35.000	na leto), filme iz polietilena, polipropilena in druge (vsega 40.000 ton, po 10.000 na leto), južno sadje (1966 65.000 ton, 1967 70.000, 1968 80.000, leta 1969 90.000) in razno blago — npr. zdravila, rajon, vino, obutev, športno opremo (1966 za 6 milijard lir, 1967 11, 1968 14, 1969 16 milijard).
Velika Britanija se umika iz Evrope?
K izjavam ministrskega predsednika Aleca Douglasa-Homa o vprašanju pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti je znani angleški list «Daily Express» pripomnil: «Po-gajanja z Evropskim skupnim tržiščem so propadla. To je že stvar preteklosti. Mi torej moramo delati z državami, ki so se pridružile Državni skupnosti (Commonwealthu). Ljudstvo je odbilo Evropo in državniki upoštevajo to resničnost. Boljšega volilnega gesla za konservativce ne more biti. Načrt o pristopu k Evropski gospodarski skupnosti je mrtev. Živela britanska skupnost«.
Ob slovesu bivšega ministrskega predsednika Macmillana, ki mu je 70 let, od političnega življenja so angleški listi pripomnili, da predstavlja podpis sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov v Moskvi naj večji uspeh v njegovi karieri, naj večji njegov neuspeh pa je odklonitev pristopa Velike Britanije k EGS.
Tudi nemški tisk v težavah
Založništvo znanega zahodno-nemškega lista »Deutsche Zei-tung», ki izhaja v Koelnu, je sporočilo, da bo list 1. aprila prenehal izhajati. Poročilo sicer pravi, da se bo združil z gospodarskim in finančnim listom »Handelsblatt«. Vsekakor je po vesteh pariških listov »Deutsche Zeitung« zašel v finančne težave, čeprav se je naklada zvišala-Od časa do časa so ga morali podpreti s prispevki poslovnih krogov. Zdaj izhaja list kot dnevnik, poprej pa trikrat na teden. Veliko pozornost je posvečal gospodarskim vprašanjem. Njegova naklada se je dvignila na 50.000, rednih naročnikov ima 40.000. Razširil se je zlasti v severnem Porenju, na Vestfalskem in Bade-Wuert-tembergu. (Prihaja tudi v Italijo). V uredništvu je zaposlenih 60 urednikov, ki so vsi prejeli odpoved. Dopisnik nekega pariškega lista pripominja, da je prenehanje omenjenega nemškega lista dokaz, da ima tudi zahodnonemški tisk finančne težave, kakor ves tisk izven držav s kolektivističnim gospodarstvom.
Olajšava za spolovinarje
Ministrski svet je odobril zakonski osnutek, ki predvideva, da pripada spolovinarjem 58 odstotkov vrednosti pridelka, medtem ko mu je šlo po dosedanjih predpisih samo 53 odsto. Stroški se še vedno delijo na polovico. Zakonski osnutek prepoveduje sklepanje novih pogodb med spolovinarji in lastniki, ki bi zajemale nova zemljišča.
Ameriški bojkot Kube poostren
Diskriminacija proti tujemu ladjevju
AFP (Agence France Presse) poroča iz Washingtona, da je v soboto začelo veljati dopolnilo k zakonu o podeljevanju pomoči tujim državam v smislu, da ima vlada pravico ustaviti gospodarsko in vojaško pomoč tistim državam, katerih ladje prevažajo blago, ki ga uvaža ali izvaža Kuba. Glasnik zunanjega ministrstva ni hotel na tiskovni konferenci navesti, katere države bo zadel ta ukrep, dodal pa je, da ameriška vlada proučuje primer do primera, ter pripomnil, da se je precej držav pričelo ravnati v smislu novih določb, ki gredo za tem, da se povečajo gospodarske težave Kube.
Že od 1. januarja 1963 ameriška pomorska uprava sledi vsem ladjam, ki pristajajo na Kubi ter dopolnjuje zadevni spisek. Tem ladjam je prepovedan pre-' voz blaga, ki ga tuje države nabavijo z ameriško državno pomočjo. Takšnih ladij je danes že 195. Ne zunanje ministrstvo, ne Agencija za mednarodni razvoj (AID) nista uradno objavila spiska držav, katerih ladje se nahajajo na takšnem vpisniku Poročilo AFP pravi, da so to ladje tudi Velike Britanije, Maroka, Francije, Italije, Španije, Nizozemske, Libanona in Jugoslavije. Izmed teh držav samo tri so deležne ameriške gospodarske pomoči: Maroko (okoli
2.100.000	dolarjev v letu 1963), Jugoslavija in Libanon (okoli
100.000	dolarjev vsaka v letu
Najprej pogajanja z Avstrijo
V začetku marca bodo v Beogradu pogajanja z Avstrijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Jugoslovani si prizadevajo, da bi dosegli čim večjo sprostitev uvoza jugoslovanskih proizvodov. Avstrija naj bi sprostila zlasti uvoz končnih izdelkov e-lektroindustrije in kovinske industrije. Jugoslovanski gospodarstveniki menijo, da bi to ne bilo težko doseči, ker so jugoslovanski proizvodi glede na kakovost že na ravni izdelkov industrije drugih držav. Uvoz teh izdelkov naj bi se dosegel tudi na osnovi pogodb o sodelovanju. Lani je Avstrija izvozila v Jugoslavijo za 9,5 milijarde dinarjev (po tečaju 300 dinarjev za en dolar) blaga uvozila pa iz Jugoslavije za 8,5 milijarde dinarjev. Za Jugoslavijo je bila torej trgovinska bilanca pasivna za približno 1 milijardo dinarjev.
Dan začetka pogajanj z Italijo za obnovo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo še ni bil določen; vsekakor pridejo ta pogajanja na vrsto po zaključku pogajanj z Avstrijo.
Proizvodni stroški v Ameriki ustaljeni
Prav tako v Veliki Britaniji - Inflacijske težnje v zahodnih evropskih državah
Mesečni bilten ameriške banke First National City Bank objavlja obširno poročile o razvoju ameriškega gospodarstva v preteklem letu, ki odkriva optimistične prognoze tudi za leto 1964. Poročilo se naslanja tudi na podatke in mnenja ravnatelja mednarodnega denarnega sklada P. P. Schvveitzerja. Ta je ugotovil, da so proizvodni stroški v Združenih ameriških državah in Angliji bili lani ustaljeni, medtem ko so se zahodnoevropske države morale spustiti v boj proti inflacijskim težnjam. Primanjkljaj v plačilni bilanci ZDA se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšal, vendar vzbuja še vedno vznemirjenje. Značilno je, da v preteklem letu ni napredovala liberalizacija v mednarodni trgovini s takšnim korakom, kakor poprej, vendar so bili med državami Evropske gospodarske skupnosti v zadnjem trenutku doseženi ne-
kateri sporazumi, kakor sporazum o izmenjavi kmetijskih pridelkov. Ozračje za mednarodno konferenco v smislu «Kennedy-1 j e ve runde« ni posebno ugodno.
ŠE VEDNO VELIKA
BREZPOSELNOST
V samih Združenih ameriških državah je brezposelnost ostala približno na ravni dveh zadnjih let, zmogljivost industrij skih obratov se izkorišča premalo. Napetost med sindikati v industriji ter v železniškem in cestnem prometu še vedno obstaja.
Celotno je bilo leto 1963 aa Ameriko z gospodarskega vidika razmeroma ugodnejše, kakor so prvotno pričakovali. Surovi narodni dohodek je dosegel £84 milijard dolarjev ter je bil za okoli 5 odstotkov večji kakor v prejšnjem letu. Ameriški gospodarstvenik* računajo, da se bo
Mest0gr?j?m,ovim —0 Polhar: «Na evropski sever!»
Helsigoer je bilo gotovo čisto navadno severnomorsko pristaniško mesto, ko ne bi stal v njem Hamletov grad. In tudi Hamletov grad ne bi predstavljal nobene posebnosti, ko bi ga ne bil Shakespeare postavil v svetovno literaturo. Sredi peščene obale okop, na katerem se danes med starimi napoleonskimi topovi sprehaja mlad danski vojak. Sredi okopov štirioglato poslopje s pozelenelimi bakrenimi strehami, iznad katerih se dvigajo polževim hišicam podobni stolpiči. Ta, že za tiste čase zelo racionalna zgradba, v katerih najdemo danes več zanimivih muzejskih zbirk, je danes romarski cilj ti-sočev študentov iz vse države in milijonov turistov z vsega sveta. Pozorišče Hamletovega dvora je bilo med zadnjo svetovno vojno vojaško oporišče na najbolj severni točki zasedene Evrope. Nasproti, onkraj Kategatskega preliva je bilo
obrežje svobodne in nevtralne Švedske, če bi si človek vzel dovolj časa za ogled teh prostranih dvoran, v katerih so razkazane pomorske in prekomorske slave majhne dežele, bi si lahko osvežil marsikatero poglavje odkritja in kolonizacije prekomorskih dežel; modeli parnikov in makete pristanišč pa so dobra dokumentacija razvoja pomorskih zvez. Tako pa ni časa za raziskovanje zgodovine, še manj za razglabljanje eksistenčnih dvomov, temveč le naprej, preko valovitih poljan proti Kopenhagenu.
PRISTEN DOŽIVLJAJ
NA POLICIJI
Po ogledu tolikih prestolnic in tolikih velikih mest skoraj nisem bil več pri volji za ogled novih znamenitih poslopij ali velikih cerkva ali znamenitih muzejskih zbirk. Nekaj pristnega, nekaj primitivnega, nekaj neposrednega sem hotel
doživeti, in kje naj človek y. podobna tisti lovskega čuvaja demokratični državi to doživi, kot pa policijskega inšpektor-če ne na policijskem komisa- ja. Pa vendar ima v vsej drža-riatu. Resnici na ljubo moram | vi glavno besedo na tem za vse povedati, da me to ni stalo skandinavske države perečem
malo samopremagovanja in gotovo tudi ne bi bil takega koraka sposoben ob začetku svojega potovanja po skandinavskih deželah. Toda po enomesečnem bivanju med ljudmi, ki smatrajo policaje za sebi enakopravne javne nameščence, ki so plačani zato, da skrbijo za varnost vseh državljanov, je tudi nam mogoče prostovoljno prestopiti prag policijskega inšpektorata. Bog ve kako sem dobil zvezo s policijskim inšpektorjem, ki se v danski prestolnici ukvarja izključno z mladinskim kriminalom.
Inšpektor Hansen me torej pričakuje v svoji, majhni sprejemnici podobni pisarni. Postaven mož kakih pedeset let kadi tradicionalno pipo v uniformi, ki je za naše pojme bolj
področju. In kot bomo videli, so se problema resno lotili in tudi našli nekaj zanimivih rešitev.
»G. INŠPEKTOR, MOJ SIN
SE NI VRNIL DOMOV...«
Inšpektor Hansen vodi namreč med drugim evidenco nad »policijskimi mladinskimi klubi«. To so posebne vrste, v Evropi edinstveni krožki, v katerih se zbira mladina, ki ni v popolnoma čistih odnosih z družbo.
»Inšpektor Hansen? Tukaj gospa Erikson. Zelo sem v skrbeh, ker se moj mlajši sin sinoči ni vrnil domov. Ali mi lahko morda pomagate?«
Tako kot tisto poletno popoldne, tako se vsak dan začne neštevilo odnosov med tem
svojevrstnim policijskim inšpektorjem in zaskrbljenimi, morda nekoliko nemarnimi ali malo energičnimi starši. Zanimivo je. predvsem to, da običajno starši sami poiščejo pomoč pri teh varnostnih organih, in to ne da bi zatožili svoje otroke roki pravice, temveč zato, ker pri tem posebnem policijskem oddelku iščejo pomoči za svoje odraščajoče otroke, ki jim je sami ne morejo več dajati.
»Seveda nam ni dovolj ugotoviti nov primer asocialnega mladoletnika«, mi pravi inšpektor Hansen. Običajno obiščem sam ali pa kateri izmed mojih sodelavcev družino, ki je iskala pri nas pomoč«. Toda dobimo ob izvoru slehernega mladinskega kriminala neurejene družinske razmere, to ni več nikakršna novost. Novost pa je kako skušajo danske oblasti zdraviti to današnjo socialno bolezen. V bistvu prav s tem, da mladino iz takih družin, ki običajno tudi ne zdrži doma, temveč pohaja kdo ve kod, priteg-
(Nadaljevanje na 2. strani)
v letu 1964 povišal nekako za 5 odstotkov ter dosegel okoli 615 milijard dolarjev.
RAZMERJE MED ZASLUŽKOM IN POTROŠNJO
Povišanje izdatkov potrošnikov je lani ustrezalo rednemu naraščanju njihovih dohodkov. Okoli 71 milijonov Američanov ima danes plače, kakršnih do sedaj v preteklosti še ni imelo. Povišali so se tudi dohodki od dividend in obresti. Celotno so imeli Američani lani 463 milijard dolarjev osebnega dohodka, to je 20 milijard več kakor leta 1962. Od tega poviška 20 milijard so osebni davki pobrali 2,5 milijarde dolarjev, čeprav so se osebni dohodki povišali, se potrošniki čedalje pogosteje zatekajo k posojilom, ki so se do konca oktobra 1963 v enem letu povišala za 5,7 milijarde dolarjev. Za povračilo najetih posojil so ameriški potrošniki porabili 14 odstotkov svojega dohodka, kar povsem ustreza gospodarskim načelom. Kakor rečeno, število potrošnikov, ki si izposojajo denar, se veča, to velja zlasti glede mlajših.
VEČ NOVIH STANOVANJ
Gradbena dejavnost je bila lani živahnejša. Začeli so graditi 1 550.000 stanovanj (1.462.000 v letu 1962). število začetih stanovanj se približuje uspehu iz leta 1950, ko je znašalo 1 milijon
750.000.
Gradijo čedalje večje stavbe, ki lahko sprejmejo pod streho več družin. To se da presoditi po posojilih na vknjižbo. Pred tremi leti je število stanovanjskih zgradb s stanovanji za več kakor tri družine predstavljalo samo šestino novih zgradb, danes predstavlja že tretjino.
Gradbeni stroški (za nabavo gradiva in delovno silo) so se povišali za 5 odsto in s tem poviškom so podjetja že prej računala.
Računajo, da bodo podjetja naložila za opremo in nabavo
1963); prav tako sta bili tudi Maroko in Španija deležni ameriške gospodarske pomoči.
BOJKOTI PREVOZA ŽITA
ZA ZSSR?
Predsednik mednarodne organizacije pristaniških delavcev (International Shoremen’s Asso-tiation) M. Gleason je na sestanku, ki ga je sklicala zvezna pomorska komisija v Wa-shingtonu izjavil, da bo svoj sindikat pozval, naj prične bojkotirati vse ladje, ki bodo prevažale žito za Sovjetsko zvezo, ako ne bo ameriška vlada izvedla dogovor, da mora biti polovica prevoza žita za Sovjetsko zvezo rezerviranega za ameriško trgovinsko mornarico. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki trgovinske mornarice, ki vztrajajo pri tej zahtevi
(Nadaljevanje na 2. strani)
laiižS
7
mm
Transistor na stopnicah
Tudi od življenjskih nasvetov živijo ljudje. So pravi strokovnjaki, ki pišejo knjige, recimo o lepem vedenju ali pa jim je bila morda zaupana takšna posebna rubrika, brez katere si danes ne moreš več zamisliti družinske revije ali ilustriranega tednika. Ne spominjam se, pri katerem izmed teh življenjskih mojstrov sem nekoč bral tale nasvet brez razlage: Ko neko delo z zadovoljstvom dokončaš, povej to drugim. Po pravici povem, da tedaj nisem razumel pravega smisla tega nasveta. Morda, da se s tem dvigneš nad svojega življenjskega tovariša, ki mu to poveš in se morda še vedno smuči« okoli svojega problema ter se ne more postaviti s podobnim uspehom. In če se dvigneš nad svoje okolje ali vsaj ustvarjaš takšen videz, si gotovo utrjuješ postojanke za svojo kariero ■..
Vsekakor me je tisto nedeljo živo zadelo takšno sporočilo znanca-prijatelja, da še tisti dan čuti v sebi veliko zadovoljstvo, da je dan poprej prav vri tisti kavarniški mizi v eni sapi napisal novelo. To nam je sicer razodel s takšno iskrenostjo, tako nepreračunljivo, da so morale njegove besede zbuditi občutek zavisti samo v meni, ki sem še zaman gruntal in iskal predmet za «Naše mnenje», ki mora biti po železnem uredniškem razporedu napisano prav v nedeljo.
Ni bil to občutek prave zavisti, pač pa nekakšne duševne potrtosti. Nekaj minut zatem sem na stopnicah sosedne hiše naletel na mlado gospo, ki je ribala stopnice in z bližine je udarjala na uho nežna pesem slovenskih deklet. Kdo vendar poje? Kje poje? Na mokrih stopnicah sem ugledal transistor... Transistor! Ti blažilni glasovi, ki jih prenaša in polnijo ozračje okoli mlade gospe, ali niso nadomestilo, ki ga prinaša tehnika za postrežnico, ki jo je tehnika vzela in odpeljala v tovarno? čemu bi nad tehniko in njenim napredkom samo zabavljali, češ da je stroj, njen sad, človeku vzel dušo, ga zme-haniziral in mu ugrabil lastno ustvarjalno silo? Tehnika na eni strani marsikaj jemlje naši duši — pravzaprav stari duši — a hkrati njen napredek tudi vrača ■.. Ustvarja nove možnosti za uspeh tudi duševnega dela.
Dovolj in preveč gradiva za «Naše mnenje«! Ne zavidam več prijatelja, ki je novelo že napisal.
Radio — transistor — televizija, sadovi tehničnega napredka našega stoletja, kakšno silo predstavljajo pravzaprav za širjenje ne samo tehnično-stro-kovnega znanja, temveč tudi za duhovno izobrazbo in omiko! In kako zbližujejo svet! Premagovanje zemljepisnih razdalj mora prej ali slej privesti tudi do duhovnega zbližanja med ljudmi, a z zbližanjem sta združena sprava in življenje v miru.
Televizija, evrovizija, inter-kontinentalna vizija, prenos po sTelestaru« in «Relayu», mon-dovizija! Za Innsbruckom bomo lahko sledili Tokiu. Kaj bi brez televizijskih oddaj pomenil za nas Tokio?
Stroj ni uničil delavca, radio ni uničil časnikov, ne televizija kina, kakor ne bo avtomatizacija človeka, ko je vendar prav v deželah s pospešeno avtomatizacijo takšno pomanjkanje kvalificiranega delavstva!
Izumi prinašajo sicer revolucije v delu, a na človeku je samo, da se tem čim prej prilagodi in pravilno izkoristi izume v svojo (človeško) korist.
— Ib —
• • •
Cerkev mora razvijati revolucijo src. Država mora skrbeti za pravno pomoč proti oblasti kapitala in delavec mora seči po samopomoči. (Dr. Albert Ziegler v svojem predavanju o itpapeških socialnih naukih« v Švicarskem inštitutu za raziskovanje tujine v Zuerichu).
MEDNARODNA TRGOVINA
Učinek novih carin na uvoz jekla v EGS
XT , . .... .	-	, FRANKFURT, februarja - Za-
pr°g. Na letališču jih je sprejel; padno-nemška jeklarska indu-
SEGNI IN SARAGAT V PARIZU. v sredo sta odletela v Pariz predsednik republike Antonio Segni in zunanji minister Saragat v spremstvu svojih so-
predsednik de Gaulle v spremstvu zunanjega ministra Couva de Murville. De Gaulle je Segni-ja nagovoril v francoščini in ta mu je odgovoril prav tako v francoskem jeziku, že prvi dan je prišlo do sestanka francoskih in italijanskih državnikov; nekaj časa sta se oba predsednika pogovarjala sama. Ni dvoma, da so pogledi italijanskih in francoskih državnikov na zunanja politična vprašanja različni. Tako je Saragat že večkrat izjavil, da je Evropi potrebno sodelovanje Velike Britanije, ki naj pristopi k Evropski gospodarski skupnosti; de Gaulle pa odbija Anglijo. Saragatova zunanja politika računa v Evropi s preokretom na levo in v tem smislu usmerja svoje delo. Neki francoski list trdi, da bi bil Italiji na krmilu države ljubši socialist Defferre kakor de Gaulle. Italija ne namerava priznati Kitajske.
POSL. LONGO V MOSKVI. Glavni podtajnik italijanske socialistične stranke Luigi Longo je obiskal Moskvo. V Kremlju ga je sprejel Mihail Suslov, član prezidija in tajnik centralnega komiteja. Agencija «Tass» poroča, da so na sestanku govorili o vprašanjih, ki zanimajo obe «bratski» stranki. Sestanku je prisostvoval tudi Boris Pono-marev iz tajništva komunistične stranke. Nekateri tuji listi spravljajo Longov obisk v zvezo s sporom med Moskvo in Pekingom.
FILOZOF RUSSELL PIŠE N. HRUŠČOVU. V Londonu so zdaj objavili pismo, ki ga je znani angleški filozof Bertrand Rus-sell v začetku decembra lanskega leta poslal predsedniku Hruščovu glede položaja Židov v Sovjetski zvezi. Pismo je podpisala tudi belgijska kraljica, nadalje francoski pisatelj Francois Mauriac in druge osebnosti, kakor Riccardo Lombardi, G. Un-garetti in Schweitzer. Russell izraža upanje, da bo sovjetska vlada dovolila Židom, da gredo ea svojimi sorodniki v Izrael in omogočila Židom opravljanje verskih dolžnosti ter preprečila napade proti njim v sovjetskem tisku.
PAPANDREU OKREPIL SVOJ POLOŽAJ. Po osmih letih je desnica pod vodstvom Konstantina Karamanlisa morala izročiti oblast opoziciji, v kateri so se združili pod vodstvom Papan-dreua socialisti, liberalci in naprednjaki. Toda Papandreu ni imel zadostne "večine v parlamentu in položaj njegove prve vlade je bil šibak. Prav zato so bile razpisane nove volitve, pri katerih je Papandreu izvo-jeval absolutno večino (53 47 od-sto glasov) ter 173 poslanskih mest, medtem ko ima opozicija 105 poslancev, levičarji pa 22 poslancev. Novo vlado je sestavil Papandreu, ki je izjavil, da bo uvedel režim »socialne demokracije«.
TRENUTNO MIR NA CIPRU. O položaju na Cipru razpravlja Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Tudi Velika Britanija se je zavzela za to, da se spor prenese pred OZN, da bi tako preprečili samolasten nastop Turčije. Turki težijo za tem, da bi Ciper razdelili na turški in grški del. Kraje s turško večino so zasedli domači oboroženi Turki, ki nosijo fez s turškim mesecem ter nastopajo kot neodvisna vojska. Velika Britanija, kakor druge zahodne sile so proti razdelitvi otoka, verjetno bo tudi ZSSR zavzela podobno gledišče. Varnostni svet hoče s posredovanjem mednarodnih čet, ki bi bile pod vodstvom OZN, zagotoviti red na otoku. Makarios bi rad, da bi v to mednarodno posadko vključili tudi čete iz a-rabskih dežel. Zahodni diplomati očitajo Makariosu, da je pokazal premalo prožnosti, očitek, ki proti grškim diplomatom na-vedno ne drži.
GOSPODARSTVO MORA BITI V PRID ČLOVEKA. V Ottmars-heimu na Francoskem (v okolici Strasbourga) so zaprli tovarno »Rhenameca«, v kateri je bilo zaposlenih 333 delavcev in nameščencev. Ti so ostali na cesti. Tovarno so odprli pred petimi leti, in sicer na pobudo družbe «Societe Alzacienne de Constructions Mecaniques».
Družba je dala zdaj tovarno zapreti, čeprav sta obe sindikalni organizaciji CFTC in CGT protestirali proti tej nameri-Zdaj se je oglasil tudi strasbour-ški nadškof Jean Julien Weber s posebno izjavo. V njej pravi, da se noče vmešavati v podrobnosti glede razlogov, ki so dovedli do zaprtja, treba pa je odstraniti vtis, ki ga imajo delavci in nameščenci, to je, da gre za račune finančnih operacij. Odgovorni naj pri industrijskih zasnovah in preosnovah nikar ne pozabijo, da mora biti gospodarstvo vselej v prid ljudem.
VPRAŠANJE PREPUSTNIC MED VZHODNIM IN ZAHODNIM BERLINOM. Zahodnonem-ska vlada si prizadeva, da bi meščanom zahodnega Berlina bil dovoljen prehod v vzhodni Berlin proti stalnim prepustnicam. Kancler Erhard je v svoji zadnji izjavi sprožil misel, da bi ustanovili nekakšne skupne strokovne odbore, v katerih bi bili predstavniki Vzhodne in Zahpd-ne Nemčije. Njihovemu poslovanju naj bi nadziral mednarodni odbor, v katerem bi bili Angleži, Francozi, Rusi in Američani. V tem predlogu vidijo nekateri listi znamenje, da je pro-
strija je sprejela z zadovoljstvom priporočila vodstva Evropske skupnosti za premog in jeklo, da se poviša carina od 6 na 9 odst. za uvoz jekla v države-članice Evropske gospodarske skupnosti. Te nove tarife, ki bi morale začeti veljati že 15. februarja, imajo predvsem namen olajšati konkurenco zapadno-evropskih jeklarn proti cenejšim uvozom iz vzhodnega bloka. Zmogljivost zapad-no-nemških jeklarn doseže 34 milijonov ton surovega jekla letno; jeklarne zaposlujejo 150 tisoč ljudi.
V povojnih letih se je proizvodnja surovega jekla na Japonskem povečala za 400 odstotkov, v Italiji za 275 odstotkov, v Zahodni Nemčiji za 195 odstotkov, v Sovjetski zvezi za 167 odstotkov in v Franciji za 121 odstotkov. Gospodarske postojanke jekla niso ogrožene le zaradi povečane zmogljivosti proizvodnje na svetu, temveč tudi s strani novih plastičnih mas in lažjih kovin. Več nemških proizvajalcev jekla je izreklo mnenje, da bodo po uvedbi višje carine lahko povišali ceno jekla za 3 odstotke. Kljub temu kaže, da je enotna carinska tarifa 9 odstotkov na jeklo in proizvode še vedno nižja kakor v državah, ki konkurirajo na tržišču Evropske gospodarske skupnosti ter drugod.	M. B.
PROTI UVOZU PARKETOV
IZ JUGOSLAVIJE
Na trgovinski zbornici v Tre-visu so se te dni sestali izdelovalci parketov in drugih izdelkov iz hrastovine, da bi protestirali proti konkurenci, ki prihaja na tem sektorju iz Jugoslavije. Na sestanku so ugotovili, da prejema v Jugoslaviji podjetje, ki proizvaja in izvaža parkete na tuja tržišča, od države nagrado 300 lir na kvadratni meter. Po vsem tem gre za «dumping», o katerem so bile obveščene osrednje oblasti v Rimu, da bi nekaj ukrenile v obrambo italijanskih operaterjev; toda storile niso ničesar. Tako se dogaja, da je za italijanske proizvajalce bolj ugodno nabavljati v inozemstvu dokončni izdelek kakor surovino. Ko bi se odločili za takšno rešitev, bi morali odpustiti vse nameščence in ustaviti stroje.
(Agencija Treven)
K temu poročilu naj samo pripomnimo, da predstavljajo nagrade v najrazličnejših oblikah običajno sredstvo za pospeševanje izvoza, ki ga danes uporabljajo vse države. Res je tudi, da si vse države prizadevajo, da povečajo izvoz končnih izdelkov.
(Prip. uredništva)
Tudi Amerika hoče razviti trgovino z ZSSR
Državni podtajnik v ministrstvu za trgovino Roosvelt je izjavil, da Amerika zaostaja za Zahodno Evropo v pogledu trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo. Trgovina Zahodne Evrope z ZSSR in drugimi evropskimi vzhodnimi državami je lani dosegla okoli 4 milijarde dolarjev, medtem ko je vrednost ameriške izmenjave s temi državami znašala samo 135 milijonov dolarjev, to je kaplja v morju v primeri s 4 milijardami. Amerika bo še vedno odbijala izvoz dejanskega strateškega blaga za Sovjetsko zvezo, toda tudi Američani morajo biti realisti. «S tem, da nismo prodajali tega blaga sovjetskemu bloku, nismo nikakor uspeli »zadušiti« njihovega gospodarstva in zgubili smo priložnost za sklepanje dobrih kupčij«.
POGAJANJA O
MADŽARSKEM TRANZITU
V prihodnjih dneh dospe iz Budimpešte v Trst madžarsko gospodarsko odposlanstvo. S predstavniki Javnih skladišč in Trgovinske zbornice se bo pogajalo za sporazum o tranzitu madžarskega blaga čez naše pristanišče.
NOV SISTEM
TELEFONSKE CENTRALE
Te dni so v Mariboru vključili v javni promet novo avtomatično telefonsko centralo, ki jo je izdelalo podjetje »Iskra«. Centrala je rajonskega tipa CROSSBAR s koordinatnimi sti-kalniki in je prva te vrste v državi. Od tovrstnih se razlikuje po tem, da jo lahko priključijo h katerikoli centrali drugega tipa. Ta prednost je zlasti pomembna zato, ker ima PTT v javnem prometu različne centrale, nekatere stare celo nad 30 let, in bo tako z novo centralo mogoče v bodoče
fesor Erhard krenil no novo pot in da uvideva potrebo sodelovanja med oblastmi Vzhodne in Zahodne Nemčije.
PADALCI ZAVRGLI REVOLUCIJO. Vojska male državice Gabon, ki je bila poprej pod francoskim pokroviteljstvom, šteje okoli 650 mož. Okoli 200 vojakov se je pod vodstvom mladih oficirjev uprlo in vrglo vlado predsednika Leona Mbe. Člane vlade so zaprli ter napovedali nove volitve. Toda nenadno je poseglo vmes 300 francoskih padalcev, ki so se spustili nad mesto Libreville v Gabonu ter postavili na oblast prejšnjo vlado, ki je načeluje Leon Mba. Francozi so posredovali na podlagi pogodbe iz leta 1961. Uporniki so očitali vladi Mbe, da hoče uvesti vladavino, kakršna je v Egiptu pod predsedstvom Naserja.
modernizirati vse sedanje centrale ne glede na poreklo in starost. Stare telefonske centrale na mariborski glavni pošti (s 2000 priključki) za zdaj še ne bodo opustili. Novo telefonsko centralo bo mogoče povečati do dokončne zmogljivosti 10.000 telefonskih priključkov. Modernizacija in avtomatizacija telefonskega prometa na Štajerskem se bo nadaljevala. Samo v območju mariborske PTT bo Iskra letos montirala še 6 novih - avtomatičnih telefonskih central.
Velik uspeh sejma «Moda 1964»
Na sejmu »Moda 1984» na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so zaključili za 15,773 milijarde dinarjev poslov; povprečno je na vsakega razstavljavca odpadlo za 134 milijonov dinarjev zaključenih poslov. S sejmom je bila združena tudi razstava sodobne opreme. Z rezultati sejma so zadovoljna domača podjetja iz Slovenije pa tudi iz drugih jugoslovanskih republik. Naj omenimo na primer, da je tovarna TeTex iz Tetova zaključila za okoli 500 milijonov dinarjev raznih poslov. Sejem je obiskalo okoli 61.274 obiskovalcev, to je skoraj 20.000 več kakor lansko leto. Poleg predstavnikov doma,-čih oblasti je sejem obiskal tudi Edvard Kardelj, predsednik Zvezne skupščine.
Gospodarsko razstavišče postaja za sejme v sedanjem obsegu pretesno. To velja zlasti za mednarodne sejme, kakor je lesni sejem. Za ta sejem so bili že skoraj vsi prostori razprodani. Pa tudi za potrebe drugih specializiranih sejmov, ki jih organizira Gospodarsko razstavišče, postajajo prostori pretesni. Zato se uprava Gospodarskega razstavišča pripravlja na nadaljnjo izgradnjo sejmišča. Zgradili bodo večjo dvorano, primerno za razstavljanje izdelkov vseh vrst, posebno pa težke opreme in strojev.
Dunajski pomladni sejem
Letošnji pomladni velesejem na Dunaju bo od 15. do 22. marca, in sicer bo to že 79. dunaj s ki mednarodni sejem. Iz tujine se je prijavilo 2090 tvrdk, in sicer iz 26 držav, ki jih bo zastopalo 1210 razstavljalcev, medtem ko je domačih podjetij 2917, od'teh dunajskih kar 2335. Prireditelji so še posebno pozornost posvetili modnim artiklom, in vsem sodobnim pripomočkom v gospodinjstvu, tako najrazličnejšim gospodinjskim strojem, s katerimi se bo lahko seznanila sodobna gospodinja. Močno bo zastopana tekstilna stroka, med raznim ma-nufakturnim blagom tudi lepi vzorci za prevleko pohištva. Na sejmu bo tudi posebna razstava avstrijskega pohištva. Pri posebni stojnici bodo dajali obvestila o najrazličnejših okraskih pa tudi o diamantih in drugih dragocenih kamnih.
Močno bo zastopana tudi industrija raznih orodnih strojev, pa tudi elektronskih aparatov, kinoaparatov in raznih strojev za predelovanje živil. Razstavljenih bo . tudi mnogo strojev za obdelavo lesa. Pozornost bo gotovo vzbudila razstava raznih pritiklin za motorna vozila. Poljedelci se bodo lahko ogledali najnovejše pridobitve za mehanizacijo kmetijstva. Strokovnjaki bodo praktično pokazali, kako kmetijski stroji delujejo.
Mednarodni velesejem v Frankfurtu
FRANKFURT, februarja - Od 16. do 20. februarja je bil v Frankfurtu 32. mednarodni velesejem, katerega se je letos udeležilo 2.757 razstavljavcev iz 26 držav. Domačih razstavljavcev je bilo 2 038 (13,j odsto) in tujih 719. Razen Luksemburga so bile prisotne vse ostale države-članice Evropske gospodarske skupnosti, in sicer Italija s 163 razstavljavci, Nizozemska (85), Francija (77) in Belgija (26). Od držav-članic EFTA pa je bila najmočneje zastopana Avstrija, in sicer s 84 razstavljavci, sledile so Velika Britanija (70), Finska (35), Švica 132), Danska (30), švedska (17) Norveška (6) in Liechtenstein (1). Prisotne so še bile: Bolgarija, Češkoslovaška, Irska, Madžarska, Poljska, Romunija, Španija, Hong-Kong, Indija, Irak, Maroko ter Brazilija in Združene države Amerike.
Od najbolj zastopanih držav naj omenimo Italijo, ki je razstavljala poleg tipičnih proizvodov, kot so prehrambeni, vino in vermouth. tudi tekstil, keramične izdelke, elektronske stroje, papir, knjižne in zemlievid-ne izdaje, glasbila itd. Italija je bila zastopana tudi s kolektivno razstavo obutev, ki jo je pripravil zavod za zunanjo trgovino.
Močno zastopana je bila tudi Avstrija, ki si mnogo obeta od zapadno-nemškega tržišča. Isto velja tudi glede Velike Britanije. Od »vzhodnih* držav je bila dobro zastopana Poljska, ki je razstavljala prehrambene proizvode, tekstil, keramične izdelke, igrače, galanterijo, lesne in gumijske izdelke; češkoslovaška pa glasbila, kristal, proizvode za kadilce in pisarniške potrebščine.
V času frankfurtskega velesejma je bil v bližnjem mestu Offenbachu mednarodni velesejem usnja in usnjenih izdelkov.
M. BAN
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Dve osrednji gospodarski vprašanji
Ljubljana, februarja.
Morda je pretirano zapisati, da je vprašanje izgradnje koprske luke in železniške povezave z njo ter izgradnja Energoke-mijskega kombinata v Velenju, osrednji gospodarski problem za Slovensko gospodarstvo. Osrednjih gospodarskih problemov morda sploh ni, ker so vsi važni in vsi v sinhronizirani povezavi predstavljajo celoto, v kateri ne bi smelo to ali ono vprašanje izstopati pred drugo, ker bi sicer lahko prišlo do disharmonije.
Naloge koprske luke
Vendar pa moramo ugotoviti, da sta omenjeni dve vprašanji tisti, o katerih je v gospodarskih krogih največ govora. Kje so vzroki za tako stanje ni težko ugotoviti. Koprska luka je vsekakor potrebna vsemu slovenskemu gospodarstvu in predvsem temu, nato jugoslovanskemu in končno širšemu srednjeevropskemu zaledju; saj je za siednje značilno, da so zgradile v koprski luki svoje naprave podjetja iz Srbije in da je zanimanje čehoslovakov, Madžarov, Avstrijcev in drugih za to luko vedno večje.
Lani je luka presegla svoje moči in zabeležila nad 600.000 ton prometa. Ker gre čez te luke mnogo specialnih tovorov, je pomen tega števila toliko večji. Za letos in za naprej pa so predvideni še večji prevozi tako, da mora luka včasih že odklanjati nekatere domače in tuje ladje, luka s sedanjimi zmogljivostmi ne zmore vsega prometa. Po nekih podatkih oziroma po ponudbah, bi luka lahko že letos, če bi seveda zmogla, presegla poldrugi milijon ton prometa.
V marcu bodo zapeli krampi in začela se bo gradnja železniške proge od Kozine do Kopra, ki naj bi stekla po poldrugem letu od začetka gradnje. Brez dvoma bo to dogodek velikega pomena, ki bo ostal zapisan v naši zgodovini, kot bo ostal zapisan datum, ko se je začela gradnja koprske luke, njenih pomolov, skladišč, ko so začeli izsuševati Škod-janski zaliv, ko se je skratka
začela gradnja koprske luke. Pri tem se — čeprav bi ob tem, ko pišemo gospodarske komentarje in poročila, ne smeli biti romantični — obujajo spomini na tiste čase, ko so naši dedje enkrat tu blizu pokladali kamnite klade v morje, sekali pot za železnico do morja, kot delajo to danes njihovi sinovi, doda takrat, kot vemo, niso gradili za sebe, kot grade danes.
ENERGO-KEMIJSKI
KOMIBINAT VELENJE
Drugo, o čemer je danes mnogo govora, je gradnja Energo-kemijskega kombinata v Velenju. V novem kombinatu naj bi vplinjevali velenjski lignit in ga po plivonodih dobavljali v vsa večja slovenska mesta in industrijska središča od Maribora prek Ljubljane do Jesenic in drugam. Obenem naj bi kombinat proizvajal tudi umetna gnojila in druge proizvode iz premoga. Z izgradnjo tega kombinata naj bi zboljšali e-nergetske potrebe v industriji in v mestih, kjer je potreba po energiji vedno bolj pereča in je tudi gradnja elektrarn ne more uspešno rešiti. Poleg tega je velenjski premog, katerega zaloge bi zadoščale za s’-~i in več let in katerega vred jt v sedanjem stanju ni naj večja, lahko s pridom izkoristili na bolj ekonomičen način, kot ga izkoriščamo sedaj. Pri tem naj pomislimo, da bo kalorična vrednost plina mnogo večja, kot je vrednost premoga, da bo odpadla potreba po prevozih, skladiščih in podobno.
Izgradnja luke Koper in z njo vseh naprav in železnice ter gradnja Energo - kemijskega kombinata v Velenju, sta torej resnično dve osrednji vprašanji, o katerih je danes govora, na vseh forumih in ni čudno, da so se gospodarske zbornice aktivno zavzele za to, da bi gospodarstvo kot celota z združenimi sredstvi omogočilo izpolnitev o-beh velikih načrtov, za katera sredstva niso predvidena v kakem proračunu ali iz drugih virov.
Prebitek v trgovini z Italijo
Kot lani tako se tudi letos daje poseben poudarek naporom
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« se je zasidrala 20. februarja v Piranu-Ladja »Bohinj« je 20. februarja odplula iz Santosa, namenjena v Montevideo in Buenos Aires, kjer bo pristala 28. februarja. »Bovec« je priplula 17. februarja v St. Vincent, nakar je odpotovala proti Rio de Janeiru, Santosu, Montevideu in Buenos Airesu, kjer se bo zasidrala 10. marca. »Dubrovnik« je dospela 17. februarja v Tako radi. «Ze-lengora« je zapustila 17. februarja Split, namenjena proti za-hodnoairiškim lukam.
Rotacijski sklad potrebuje še 10 milijard
Rotacijski sklad za obnovo gospodarstva na Tržaškem je bil ustanovljen z denarjem Marshallovega načrta. Pozneje mu je Italija dodala še nekaj lastnih kreditov ter razširila njegovo poslovanje tudi na Goriško. O delovanju rotacijskega sklada je poročal v torek predsednik odbora za upravljanje sklada prof. G. Martinelli na tiskovni konferenci. Od leta 1953 do danes so izdali vsega 332 posojil za 37.616,687,500 tor, od tega 80 posojil (za 1.850,750.000 tor) za gostinsko dejavnost, 12 (2 milijardi 315,500.000) za ladje-delstvo, 28	(1.690,222.500) za
gradnjo stanovanjskih poslopij in 212 (31.760,215.000) za industrijsko dejavnost.
Na Tržaškem je bilo izdanih 153 posojil za 27.666.847.500 lir in na Goriškem 179 posojil za 9.949,840.000 lir. Posojila iz rotacijskega sklada predstavljajo 50 odstotkov izdatkov, predvidenih za nova in zboljševalna dela. Do sedaj so vložili v financiranje takih del 75 milijard lir (55 milijard na Tržaškem in 20 milijard na Goriškem). Profesor Martinelli je poudaril, da je pri podeljevanju posojil potrebna največja pozornost, kajti posojila so dolgoročna (do 15 let) in je zato obrestna mera nizka (po navadi le 3,5 odstotka). Imetje rotacijskega sklada znaša danes 62 milijard in 700 milijonov lir. Italijanski parlament je lani odobril posebno nakazilo za 5 milijard lir, tako da je dosegel dohodek sklada v omenjenem razdobju 17,7 milijarde lir (toliko so namreč znašale obresti in vračila posojil). Prof. Martinelli je omenil, da so bile v vsem tem času zgube malenkostne. V zadnjem času so se pričeli tržaški in tuji industrijci zelo zanimati za posojila iz rotacijskega sklada, tako da zdaj ta ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi ugodil prosilcem. Vlog za posojilo je namreč za 19 milijard 193 milijonov lir, a sklad ima na voljo samo 6 milijard 294 milijonov lir. Odbor za upravljanje sklada je v tem pogledu zaprosil pristojna ministrstva za dodelitev nadaljnjih 10—12 milijard lir. Predsednik Martinelli je še poudaril, da je bila dejavnost sklada povsem pozitivna in bi takšna morala ostati tudi v bodoče
NAPOVEDANE LADJE
JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara« 26. marca;
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Kosovo« 30. marca, »Jesenice« 25. aprila;
Proga Jadransko morje —
Daljni vzhod: »Velebit« 10. marca, »Triglav« 30. aprila, »Uljanik* 15. aprila;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Radnik« 25. februarja/5. marca.
Prihodi v Trst
»Grobnik« (ZDA) 21. februarja; »Marjan« (zaliv ZDA) 23. februarja.
DVE NOVI LADJI ZA JADRO-LINIJO. V puljski ladjedelnici »Uljanik« so postavili gredelj dvema potniškima ladjama za reško Jadrolinijo. Ladji bosta zajemali vsaka po 5.000 BRT in bosta najsodobneje opremljeni. »Istra« in »Dalmacija« bosta dograjeni še pred začetkom turistične sezone 1965 in bosta pluli na progi Jadran — Bližnji vzhod.
NOVA LADJA JUGOLINIJE. Jugolinija bo letos potegnila iz prometa 7.908-tonsko čezoceansko ladjo »Hrvatska« ter nabavila dve novi ladji po 3.589 BRT in 6.900 BRT. Jugolinija bo dopolnila progo proti Severni A-meriki.
Obalni bunkerji v pomoč turistom
Jugoslovanska jadranska obala je zelo razvita, polna velikih in malih zalivov in prepredena z otoki, ki ustvarjajo za turista nenavadno pestro pokrajinsko sliko. Ustvarjena je kakor nalašč za razvoj turizma. Razumljivo je, da iz leta v leto privablja čim več turistov, ki prihajajo tudi z lastnimi čolni in drugimi plovili; tako so lani ob obali zabeležili kar 1200 tu-jih jaht različne velikosti, ki so križarile vzdolž in povprek morske obale in otokov. Najrajši so se zatekale v manjša pristanišča, v idilično samoto in tišino, kjer se pa niso mogle delj časa zadrževati zaradi premalo organizirane preskrbe s hrano, pa tudi ladijsko opremo, pogonskim gorivom in zaradi pomanjkanja drugih uslug.
Da bi zadovoljila potrebe v tej smeri, je gospodarska zbornica na Reki dala pobudo, da postavijo neke vrste «servisnih bunkerjev« na najpotrebnejših mestih. Na poziv zbornice se je podjetje »Brodocomerce« z Reke, ki ima že svoje podružnice v Lovranu in Kopru, lotilo organizacije ustreznih postaj-»bunkerjev« v Velaluki na otoku Korčuli in na otoku Silbi, ki je na križišču nekaterih prog v severnem Jadranu; razen tega pa še na drugih ustreznih točkah jugoslovanske obale. S temi pobudami se bodo postopoma izboljševali pogoji za sprejem in pogostitev luksuznih in turističnih jaht ter podaljšal čas njihovega bivanja.
za zboljšanje blagovne menjave s tujino. Obiski trgovinskih in podobnih delegacij, podpisovanje pogodb, poseganje na vedno širša zemljepisna območja v svetu, vse to je značilno za izredno živahno dejavnost jugoslovanskih gospodarstvenikov. Čeprav notranje še niso urejena vsa vprašanja, ki bi jih bilo treba urediti v zvezi z zunanjo trgovino, kot so zlasti vprašanja izvoznih premij in podobno, ni zaradi tega čutiti zastoja.
Uspehi take dinamične zunanjetrgovinske dejavnosti se kažejo na različnih področjih in morda je najbolj zanimiva ugotovitev, da je v letu 1963 nara-stel jugoslovanski izvoz v Italijo za 65 odstotkov in da se je končno izkazal pozitivni saldo, in to v višini nad 13 milijard dinarjev (po tečaju 300 dinarjev za dolar). To je tem bolj pomembno, če pomislimo, da je bil saldo v letu 1962 negativen za Jugoslavijo za nad tri milijarde dinarjev. Pri tem je še značilno, da se je dvignil izvoz industrijskih izdelkov v Italijo, med njimi strojev in opreme za nad 125 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom.
Kot je znano, so v zadnjem času postali bolj pogosti diplomatski in drugi stiki med obema državama, kar se vidi tudi iz medsebojnih obiskov naj višjih državnikov. Tak razvoj lahko samo pozdravimo, ker vemo, da bo koristen za obe državi in za narode obeh držav.
Ugoden razvoj ekonomskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo ima tudi pozitivne politične posledice, kar se kaže tudi v vedno boljšem razpoloženju med obema državama, ki sta povezani zemljepisno po »najbolj odprti meji na svetu«, kot to radi imenujejo mejo, ki poteka med državama po celini. Kot vidimo, je to popolnoma v nasprotju z Zahodno Nemčijo, na katero je bila Jugoslavija gospodarsko močno navezana, v resnici pa se te vezi med njima vedno bolj rahljajo, čeprav bi bila Jugoslavija zainteresirana sodelovati s to državo, niso vzroki za sedanje neugodno stanje na njeni strani, kar je splošno znano. Kaže, da je italijanska zunanjetrgovinska politika te neurejene odnose med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo spretno izkoristila ter si za dolgo časa zagotovila jugoslovanski trg.
-žj
PrtiižWt$ni stroški v Ameriki ustaljeni
(Nadaljevanje s 1. strani)
novih strojev v prvem polletju 1964 za 10 odsto več kakor v istem času leta 1963.
STROŠKI ZA
VZDRŽEVANJE VOJSKE
Ko je predsednik Hruščov napovedal skrčenje vojaških izdatkov je njegovemu zgledu sledil tudi predsednik Johnson; vendar so izdatki za vzdrževanje oborožene sile in oboroževanje se vedno zelo visoki. Proračun 1963-64 predvideva 50,2 milijarde dolarjev, kar predstavlja čez polovico (51,3 odsto) vseh izdatkov, ki jih predvideva celotni državni proračun. Sicer so vojaški izdatki npr. v proračunu 1952-53 predstavljali kar 58,8 odsto celotnega proračuna in naslednje leto celo 59,7, pozneje pa so v razmerju s celotnimi izdatki pričeli upadati.
TUJE DEVIZE
ZA AMERIŠKO
DRŽAVNO BLAGAJNO
Vlada Združenih ameriških držav je sklenila izkoristiti 125 milijonov dolarjev od svojega kredita »stand by», in sicer v tujih valutah, v lirah (5,5 milijona dolarjev), francoskih frankih in zahodnonemških markah (za skupno 119,5 milijona dolarjev). Finančni minister Douglas Dillon je izjavil, da ni ta operacija v zvezi z razvojem plačilne bilance. Po njegovem mnenju bo mogoče do konca leta 1965 skrčiti primanjkljaj v plačilni bilanci na 1,6 milijarde dolarjev, kolikor je znašal konec leta 1963. Minister Dillon je prepričan, da ne daje povečanje kreditov tujim bankam nikakš-nega povoda za vznemirjenj e.
ODLIV ZLATA
ZA 50 MIL. DOLARJEV
Prejšnji teden je zvezna banka v New Yorku prodala za 50 milijonov dolarjev zlata v inozemstvo. Ameriške zlate rezerve znašajo danes 15 milijard 463 milijonov. Imetje inozem-cev v ameriških bankah se je prejšnji teden povečalo za 21 milijonov dolarjev.
Promet čez Genovo presegel 31.000.000 ton
Tudi potniški promet bolj živahen - Polovica prometa s petrolejem
Blagovni promet v genovskem pristanišču je dosegel lani rekordno višino 31.334.600 ton, kar pomeni, da je napredoval za 3 milijone 274.847 ton ato 11,7 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašal 28.059753 ton. Izkrcanega blaga je bilo 86,4 (leta 1962 86,6) odstotka, vkrcanega blaga pa 13,6 (leta 1962 13,4) odstotka. Genova je torej ostala izrazito uvozna luka. Italijanske trgovinske ladje so pripeljale in odpeljale 10 milijonov 793 269 ton blaga ato 9,1 odstotka več kot leto poprej (9 milijonov 889.769 ton) in so si tako zagotovile 36,3 (leta 1962 36,9) odstotka vsega blaga. V prometu sta imela največji delež »razno« blago in premog (13 milijonov 30.864), kar predstavlja 544.439 ton več kakor v prejšnjem letu; množično blago v zbirnih pošiljkah je zajelo 25 milijonov 572.048 ton ali 11,4 odstotka več kot leta 1962 (22 milijonov 956492 ton), medtem ko so znašale kosovne pošiljke 4 milijone 187.361 ton ali 9,3 odstotka več kakor v prejšnjem letu (3.830760). Obseg množičnega blaga se je povečal zlasti zaradi večjega dovoza trdnih goriv, kovinskih rudnin in vina, kosovne pošiljke pa so napredovale zaradi povečanega uvoza zmrznjenega mesa, sladkorja in eksotične hlodovine. Po dosedanjih podatkih lahko ugotovimo, da je lani napredoval samo dovoz blaga v Genovo; odvoz je ostal malone nespremenjen, pri nekaterih postavkah (pri železarskih proizvodih), pa celo nazadoval. Istočasno je odvoz nazadoval tudi v neapeljskem in beneškem pristanišču.
POVEČAN
PREDVSEM DOVOZ
Lani so izkrcali v genovski luki vsega 27.214.843 ton blaga (12 odstotkov več kot leta 1962: 24295.315 ton), od tega je bilo 15.596.592 ton mineralnih olj (18 odstotkov več kakor leta 1962) in 2.432 733 ton premoga (17,5 odstotka več). V primeri s prejšnjim letom je napredoval v prvi vrsti dovoz koruze, in sicer 1.031.807 ton proti 1.022955 t, eksotične hlodovine in sploh lesa (389.400 t proti 336.824 t), pšenice (118.331 t proti 110-499 t), kož (83.096 t proti 74.154 t), kave (69.699 t proti 64.186 t) in celuloze (28.323 t proti 21.818 t). Na drugi strani je nazadoval dovoz železnih odpadkov (676-472 ton proti 1.059 555 t), volne (105 tisoč 697 t proti 129.532 t), bombaža (>90.843 t proti 108.557 t) In surovega tobaka (19.286 ton proti 22.627 t).
MALENKOSTEN
NAPREDEK ODVOZA
V minulem letu so vkrcali v genovskem pristanišču 2.544.566 ton blaga (2,1 odstotka več kakor v letu 1962: 2-491.937 ton). Napredek je treba pripisati izključno povečanemu odtoku množičnega blaga, saj so kosovne in druge pošiljke nazadovale (1.281.359 proti 1.324.270 v letu 1962). Od posameznih vrst blaga je napredoval zlasti odvoz mineralnih olj (1.126.768 t proti 1078.459 t) in živil (238.037 ton proti 196.899 t); odvoz živil je narasel tudi zato, ker je Poljska uvozila velike količine žita čez Genovo. Nazadoval je posebno odvoz kemičnih izdelkov in papirja ter lepenke.
ŠVICARSKI TRANZIT
CEZ GENOVO
Blago v tranzitu za Švico ali iz nje je zajelo 1.624.929 ton
(leta 1962 1.050.765 t), kar predstavlja 5,2 odstotka vsega blagovnega prometa; od tega je bilo 1.601.332 ton izkrcanih in 23-597 ton vkrcanih. V glavnem je šlo za tekoča goriva (1 milijon 475.960 t), vino (20.510 t) in žitarice (19.994 t).
Potniški promet čez pristanišče v Genovi je napredoval ter dosegel 522.239 potnikov (leta 1962 455.538).
Za raztovarjanje in natovarjanje raznega blaga so potrebovali v lanskem letu 1.895-162 delovnih dni, kar pomeni 4,6 odstotka ali 84194 delovnih dni več kakor v letu 1962.
OMEJITEV ARGENTINSKEGA IZVOZA MESA
Argentinska vlada bo po vsej verjetnosti skrčila za 50 odsto izvoz mesa, da bi s tem omogočila domačim potrošnikom nakup po nižjih cenah. Na drugi strani pa so argentinski proizvajalci že delj časa zahtevali od nje, naj omeji prodajo mesa doma in s tem pospeši izvoz. Z najnovejšim ukrepom bi vlada skrčila izvoz za 300.000 ton na leto. V minulem letu je izvozila Argentina 700.000 ton mesa, večidel v Italijo in Veliko Britanijo.
«Na evropski sever»
(Nadaljevanje s 1. strani)
nejo v posebne klube. Obiskovanje teh klubov je lahko prostovoljno, to je na podlagi prepričljivega vabila ali pa tudi prisilno. Ugotovili so, da je dobro, če se mladina medsebojno spoznava in pomeša. PrU silno povabijo v tak klub mladince, ki so se že pregrešili zoper zakon. Namesto, da bi jih zaprli, jih pustijo na svobodi z edino obveznostjo, da obiskujejo zvečer te svojevrstne klube.
Seveda me je zanimalo, da si tak klub tudi sam ogledam. V delavski četrti so za to na voljo pritlični prostori starejše zgradbe. Mladina obeh spolov se ukvarja z raznimi opravili od modelarstva do izdelave lastne klubske opreme, od slikarstva do tkanja preprog. Socialni varuh, kot pravijo policijskemu nameščencu v civilu koordinira to dejavnost; obenem pa postane s časom tudi neke vrste laični spovednik ali spi-rltual teh problematičnih mladoletnikov. Zanimalo me je, ali imajo pri tej vzgojni metodi kaj neuspehov. »Imeli smo že primere, ko sprva ni bilo mogoče navezati stika z mladim potencialnim kriminalcem; tudi recidive smo že imeli, zgodilo se je namreč, da je mladoletnik, ki je zahajal v naš klub, zopet zašel na stranpot. Pa vendar le redkokdaj izostane končni uspeh«. Iz bogatih izkušenj, ki so si jih pridobili ti mladinski policijski klubi, je torej razvidno, da je tudi na področju kriminala možno uspešno preventivno delo.
(Nadaljevanje sledi)
URARNA IN ZLATARNA
Ml KO L J KAREL
T II S T
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico —■ Telefon v vseh sobah ____	Dvigalo — Centralna kurjava
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na jezeru, zimski športi
# Prometne zveze ugodne •
Grand Hotel Top Ilce-Bled
Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50 % popusta. Na razpolago ima sanke, smuči m drsalke za zimski šport. Intormacije in rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije.
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št- 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED
Na političnem obzorju
PROTI RAZLAŠČEVANJU NA TRŽAŠKEM. Poslanka Marija Bemetič je naslovila na ministrskega predsednika, na ministra za industrijo in trgovino in ministra za kmetijstvo vprašanje glede postopka pri razla-ščevanju zemlje, ki ga izvaja Žaveljska ustanova za industrijsko pristanišče na področju miljske in dolinske občine. Zemljo slovenskih kmetov razlašča-jo na podlagi starega zakona iz prejšnjega stoletja in se pri tem postopku sklicujejo tudi na določbe bivše Vojaške uprave iz leta 1953. Pri tem ne upoštevajo dejanske vrednosti zemljišča ter določajo odškodnino na podlagi enostranskih cenitev, pri katerih nimajo razlaščenci nikakšne besede. Pristaniška uprava pri tem ne vpraša za mnenje sodišča. Podobno vprašanje je postavil senator Vidah v senatu.
ŠKODA ZARADI ZAKASNITVE SAMOUPRAVNE DEŽELE. V senatu je med razpravo o zakonskem osnutku za izvedbo volitev v deželni zbor Furlanije-Julijske krajine prevzel besedo tudi senator V Vidali. Dotaknil se je zlasti zavlačevanja v zvezi s priznanjem samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina ter naglasil, naj bi čim-prej prišlo do volitev v trenutku, ko je promet v pristanišču v zastoju. Treba je modernizirati pristanišče v Trstu in Tržiču.
KRAJEVNE UPRAVE LEVEGA CENTRA NA GORIŠKEM. Novi goriški župan dr. Fr. Gal-larotti je ob svojem nastopu izjavil, 'da bistvo demokracije ne sme okameneti ter se vkleniti v nespremenjljive obrazce.
Gorica naj zopet postane most med razližnimi deželami in ljudstvi. Vodja krščansko demokratske skupine v goriškem občinskem svetu Tripani je dejal, da je prejšnji župan odstopil popolnoma prostovoljno. Vsekakor se je Krščanska demokracija na svojem zadnjem pokrajinskem kongresu izrekla za u-st vari te v politične osnove levega centra; zato je treba ves politični položaj v goriški pokrajini proučiti na novo. «11 Popolo del Friuli - Venezia Giu-lia», organ krščansko demokratske’ stranke, poroča, da je krščanska demokracija dežele Furlanija - Julijska krajina pozdravila izvolitev M. Rumorja za glavnega tajnika stranke in da bo z vsemi močmi podpirala Politično smer vlade levega centra pod predsedstvom Alda Mora.
SEMINAR ITALIJANSKEGA JEZiKA. V četrtek, 13. t.m. se je v Kopru zaključil seminar za italijanski jezik in kulturo, namenjen italijanskim šolnikom in dijakom srednjih šol na Koprskem. Predavali so italijanski strokovnjaki; predavanj se je udeležilo 79 italijanskih šolnikov, ki poučujejo na italijanskih šolah in 50 dijakov vpisanih na italijanskih srednjih šolah v Kopru, Izoli in Piranu. Italijanska unija za Istro in Reko je ob zaključku v hotelu »Triglav« priredila sprejem, ki so se ga udeležili predavatelji in dijaki, kakor tudi tajnik za šolstvo pri izvršnem svetu SRS Lipužič, veleposlanik Mitja Voš-njak, načelnik urada za manjšinska vprašanja pri izvršnem svetu SRS Zornada, italijanski generalni konzul v Kopru dr. Cerchione, član italijansko-jugo-slovanskega odbora za manjšinska vprašanja dr. Gerin itd. Novi italijanski generalni konzul dr. A Cerchione je časnikarjem izjavil, da je seminar odlično uspel.
Javna davčna posvetovalnica
Na tržaški finančni intendanti (pred protestantsko cerkvijo) so odprli nekakšno davčno Posvetovalnico pod imenom Uf-ficio relazioni pubbliche. Ta ima nalogo, da državljanom daje pojasnila glede raznih davčnih zadev. Pozdravljamo vsekakor to pobudo državne oblasti. Zamisel je že stara in so jo zdaj izvedli po vsej Italiji. Ljudem bo prihranila marsikatero pot in zgubo časa, pa tudi škodo, saj je znano, da so zlasti davčni predpisi močno zamotani in se pravzaprav čedalje bolj komplicirajo, čeprav je bilo danih že toliko pobud za poenostavljenje davčnih zakonov. Na Tržaškem in Goriškem bo davčna posvetovalnica lahko uspevala samo, ako bo dostopna našemu ljudstvu, se pravi, ako mu bodo uradniki lahko dajali zadevna pojasnila v jeziku, ki ga bo davčni zavezanec razumel.. Razlagati te težko razumljive predpise našemu človeku z ita lijanskimi strokovnimi izrazi, ki jih pogosto dobro ne razumejo niti sami finančni nameščenci, zasebni davčni izvedenci in odvetniki, bi pomenilo metati bob ob steno.
STAVKA PRIMARIJEV. V sre-?° so v vseh bolnišnicah v dr-?avi stavkali primariji- Zahtevali0 temeljito preureditev celotne in zboljšanje plač; v službi naj bi jih zadržali do 70. leta starosti. Stavka nima nič opraviti z nedavno stavko asistentov, babic in lekarnarjev. Primariji bodo menda spet stavkali prihodnji teden, in sicer tri dni (v torek, sredo in četrtek).
Od podjetja ACEGAT pričakujemo nekaj več
Če zdaj vse štiri proračune
v skupni proračun podjetja za
sliko:
A)	DOHODKI
1.	Za prodano:
električno energijo gorilni plin vodo
za prevoze
2.	Razni dohodki:
za priključke za najem, plinskih števcev za najem, vodnih števcev za razno
3.	Za popuste pri prevozninah
SKUPAJ DOHODKOV
B)	STROŠKI
1.	Za nabavo električnega toka, plina in druge pogonske sile:
a)	oddelek za električni tok
b)	oddelek za plin
. c) oddelek za vodo č) oddelek za prevoze
2.	Za plače nameščencev:
a)	oddelek za električni tok
b)	oddelek za plin
c)	oddelek za vodo č) oddelek za prevoze
3.	Obresti posojil:
a)	oddelek za električni tok
b)	oddelek za plin
c)	oddelek za vodo č) oddelek za prevoze
4.	Odpisi:
a)	oddelek za električni tok
b)	oddelek za plin
c)	oddelek za vodo č) oddelek za prevoze
5.	Razni upravni stroški:
a)	oddelek za električni tok
b)	oddelek za plin
c)	oddelek za vodo č) oddelek za prevoze
6.	Protipostavka za popuste pri prevozninah
SKUPAJ STROŠKOV
Predračun je uravnovešen, ker sta izgubo oddelka za plin
in oddelka za prevoze
SKUPNO
krila s celotnim svojim dobičkom oddelka za električno energijo in vodo, in sicer: električni oddelek oddelek za vodo pa
SKUPNO
Zaključki iz proračunskih podatkov
Že površni pregled štirih proračunov in zaključnega proračuna nam je pokazal, da je glavni bolnik v podjetju «Oddelek za prevoze». Ta oddelek lahko posluje samo s podporo ostalih aktivnih oddelkov, predvsem oddelka za električni tok. Ugotovili smo tudi, da je vzrok za to stanje v visokem številu delno plačanih in celo brezplačnih prevozov ter v nedonosni prevozni tarifi. To so seveda računske u-gotovitve, ker so mnogi vzroki tudi prikriti. Tako vemo, da stalno upada število prevoznin zaradi povečane zasebne motorizacije. Vsak mesec se pojavi na tržaških ulicah 400 do 500 novih motornih vozil. Lahko so vzroki za slabo gospodarsko stanje od-
posameznih oddelkov strnemo leto 1963, dobimo naslednjo
L. 4.290.100.000 L. 1.071.460.000 L. 1-152.700.000
L. 2.380.480.000 L. 8.894.740.000
L. 121.950.000 L. 146.540.000 L. 208.510.000
L- 108.240.000 L. 585.240.000 L. 775-400.000 L. 10.255.380.000
L. 1.947.000.000 L. 566.900-000 L. 249-300.000 L. 393.900-000
L. 799.600.000 L. 422.400.000 L. 493.700.000 L. 2.707.500.000
L.
L.
L.
L.
57.640.000 36.180-000
55.970.000 43-620.000
L. 275.600.000 L. 182400.000 L. 154.600.000 L. 165.400.000
L. 305.600-000 L. 78.130.000 L. 141.880.000 L- 402.660.000
L. 3-157.100.000
L. 4.423-200.000
L. 193-410.000
L. 778.000.000
L. 928.270.000
L. 775.400.000 L. 10-255-380.000
L. 68.010.000 L. 1.224.360.000 L. 1.292.370-000
L. 1.026.610.000 L. 265.760.000 L. 1-292.370.000
delka v slabi notranji porazdelitvi dela, v pretirano visokem številu nameščencev (delavcev m uradnikov), v visokih plačah itd-, itd. Tega iz proračunov seveda ni mogoče ugotoviti! Vemo le, da je bilo v začetku lanskega leta zaposlenih v podjetju 1992 uslužbencev, za katere je predviden izdatek 4.423.200.000 lir za plače in prispevke socialnega zavarovanja. To pomeni, •da stane podjetje vsak uslužbenec povprečno 2-220.480 lir na leto ali povprečno 189.000 lir na mesec, vključno s stroški socialnega zavarovanja. Upravna komisija podjetja pravi v svojem poročilu k proračunu, da se bo izdatek za plače uslužbencev med letom še povečal, ker so v teku pogajanja v državnem okviru za obnovitev delovne pogodbe. To pomeni, da se bo primanjkljaj obeh pasivnih oddelkov (prevozov in plina) še znat-
no povečal;: čisti dobiček obeh aktivnih oddelkov (električnega toka in vode) pa skrčil. To se je dejansko tudi zgodilo! Po zadnjih poročilih se je zguba oddelka za prevoze povečala na dve milijardi lir.
Upravna komisija podjetja se tudi pritožuje nad nizkimi naložbami za obnovo nekaterih naprav in prevoznega parka. Pravi med drugim, da niso v zadnjih letih niti odpisov za izrabljeno imovino uporabili v ta namen. Tudi naprošenih posojil v znesku 2.145.600-000 lir še niso prejeli. Zaradi pomanjkanja tekočih denarnih sredstev se bodo morali odreči tudi predvidenim odpisom lanskega leta v znesku 778.000.000 lir. Tako bodo sicer krili del zgube, kar bo pa v škodo skrbnemu in zdravemu gospodarstvu podjetja, ki mora skrbeti za pravočasno obnovo zastarelih naprav in voznega parka. Jutri bo izdatek nujno znatno večji!
Ob zaključku naj še omenimo, da ima podjetje v načrtu postopno odpravo še tramvajskih prog — številke «3», «6», «8» in «9» — ki jih namerava zamenjati z avtobusi in trolejbusi najkasneje do leta 1969.
VOZARINO
BODO POVIŠALI
Uprava podjetja ACEGAT u-gotavlja v svojem sporočilu, namenjenem tržaškemu tisku, da prejme povprečno od vsakega potnika na mestnih progah za posamezno vožnjo 27 lir, medtem ko njo stane vožnja (prevoz) 60 lir; zato ima pri prevozu posameznega plačujočega potnika 33 lir zgube. Vzdrževalni stroški se večajo zaradi podražitve raznih surovin in potrebščin sploh ter delovne sile. Ako se draginjska doklada poviša samo za eno točko, pomeni to za podjetje letno povišanje izdatkov za 95 milijonov lir. Lani so se življenjski stroški zvišali za 10 točk, kar pomeni, da so se izdatki za osebje povišali za 350 milijonov. Iz vsega tega sledi, da je po mnenju uprave vozarina prenizka (40) lir); saj je bila tudi v Milanu, Bologni, Turinu in Veroni povišana na 50 lir.
Po vsem tem lahko sklepamo, da namerava tudi podjetje ACE GAT povišati vozarino. Naš sodelavec je v prejšnjih sestavkih že ugotovil, 'da uživa veliko število potnikov pajrazličneje olajšave, med njimi je tudi mnogo takšnih, ki se vozijo brezplačno. Ali bi ne bila revizija takšnih popustov na mestu?
Obvestilo SGZ
Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse tiste, ki so bili v delovnem razmerju (v službi) od 1. julija 1920 do 28. februarja 1926 v naslednjih pokrajinah: Trst, Gorica, Pula, Reda, Trident, Bočen in Zadar, da 6. marca 1964 zapade rok za vlaganje prošenj za dokup pokojnine INPS za čas, ko so bili zaposleni (od 1. 1920 do 1. 1926).
kronika
AVTOCESTA TRST-VIDEM-MESTRE. Nadaljujejo se dela za izgradnjo avtomobilske ceste Trst - Videm - Mestre. Do konca tega leta bodo menda zgradili odsek Trst - Palmanova - Videm, katerega delijo na pet delov; graditev teh bodo oddali na posameznih dražbah. (Gre za kakih 25 km). Družba «Autovie Venete« je že razposlala vabila za udeležbo pri dražbah.
V	TRSTU FESTIVAL
REKLAMNIH FILMOV
V	Trstu bo od 7. do 9. maja 7. Narodni festival reklamnih filmov za kino in televizijo in sicer v prostorih tržaškega velesejma. Predsednika žirij bosta R. De Courten za televizijski odsek in Chino Alessi za filmski odsek. Ustvarjalcema filmov, ki se bosta uvrstila na prvo mesto, bodo podelili nagradi »Miramarski grad« in »Zvon Sv. Justa« v zlatu. Poleg teh bodo še nagrade v denarju. Festival prireja vodstvo tržaškega velesejma pod pokroviteljstvom ustanov ANICA (Zveza kinematografskih industrij), FIP (Italijanska zveza za reklamo) in UPA (Zveza uporabnikov reklame) ob sodelovanju drugih ustanov in zavodov, med temi tudi tukajšnjega Centra za gospodarski razvoj Trsta.
ZOPET STAVKA USLUŽBENCEV AVTOBUSNIH PODJETIJ. Ker še ni prišlo do sporazuma med vodstvi in nameščenci zasebnih avtobusnih podjetij glede skrajšanja delovnega umika, bodo vozači in sprevodniki spet stavkali, in sicer zaporedoma 96 ur (med 24. februarjem in 9. marcem).
PREVZEMI JAVNIH DEL. Tržaško skrbništvo za javna dela je postavilo na dražbo javna dela za 66 milijonov lir. Dela so prevzela tri podjetja. Gre za gradnjo cestnega odseka v Ul. Barbariga, razširitev in ureditev ceste, ki povezuje stari in novi del Milj in razširitev pokrajinske ceste Sv. Križ—Nabrežina.
kultura in življenje
NASE SOŽALJE
UMRLI SO: V Trstu 76-letna Frančiška Benčič por. Grlica zaradi zloma stegnenice pri padcu, 22-letni študent Tito Quaio pri prometni nesreči blizu Čer-vinjana, 77-letni kurjač Tomaž gemilli, ki se je obesil v stanovanju, 77-letna Josipina Škamperle vd. čok zaradi bolezni, 72-letna Frančiška Brčič vd. Vod-dnjak, 50-letni Ivan Filipčič, 84-letni Josip Pregare in 88-letna Frančiška Marušič vd. Kavčič. Na Kontovelu 50-letni Miljo Košuta (Kmetov). V Mavhinjah 38-letni Oskar Legiša, na Socerbu Socerb Božič, v Gorici 74-letni Andrej Kocjančič, 84-letni Franc Rijavec, 81-letna Marija Devetak vd. Terpin, 61-letna Ana Go-mišček por. Gomišček in v Ljubljani Josipina Košuta, roj. Kovačič iz Sv. Križa (Trst).
Tri politične knjige
Slovenska Matica bo proslavila letos v decembru stoletnico svojega delovanja. Ob tej priliki bo izdala poseben zbornik «Slovenska Matica 1864-1964 dalje bibliografijo knjižnih izdaj Slovenske.Matice, a France Koblar bo s svojimi kritikami, eseji in poročili podal podobo slovenske drame med dvema vojnama, njeno rast in sodelovanje najpomembnejših slovenskih kulturnih delavcev, ki so pripeljali slovensko dramsko gledališče do sedanje višine, ki precej presega dramska gledališča ne samo bližnjih, ampak tudi precejšnjega števila evropskih narodov. Med jubilejne letošnje knjige Slovenske Matice sodi tudi knjiga dr. Cvetka o Jacobusu Gallusu Carniolisu, tem glasbenem velikanu 16. stoletja in našem slovenskem največjem skladatelju iz preteklosti.
Za nas primorske Slovence pa so posebno pomembne tri politične knjige, ki jih bo izdala Slovenska Matica še v letošnjem letu: 1. Lavo Čermelj: Primorski Slovenci in Hrvatje pod fašističnim režimom; 2. Narodna in politična zavest na Koroškem v letih 1848-1910, ki jo je napisal znanstveni delavec Inštituta za narodnostna vprašanja Janko Pleterski, in še tretja knjiga: Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem 1861-1918.
POD FAŠISTIČNIM
REŽIMOM
Najpomembnejša čermeljeva knjiga o narodnostnih vprašanjih »Boj na življenje in smrt narodne manjšine (Jugoslovani v Italiji)« je izšla v izvirniku v angleškem jeziku pod naslovom «Life and Death Struggle of a National Minority» leta 1938 in v ponatisu 1. 1945, nato vzporedno tudi v francoščini in še nekoliko skrajšana tudi v ruščini, ne pa V slovenščini, ker je pač bila namenjena svetovni javnosti, da bi ta vedela, kaj se dogaja s 600.000 Jugoslovani pod Italijo v fašističnem režimu. Petnajst poglavij te knjige je sestavljenih na podlagi zakonov in odredb italijanskega državnega lista Gaz-zetta Ufficiale, prefekturnih odredb, proglasov italijanske fašistične stranke, govorov Mussolinija. razsodb italijanskih sodišč vseh stopenj od navadne preture do konfinacijskih komisij pri prefekturah in posebnega fašističnega tribunala, dalje' pastirskih pisem vseh škofov v Julijski krajini in Furlaniji do znamenitpga pisma papeža Benedikta XV. tržaškemu nadškofu Angelu Bartolomasiju in končno še deianj malih in velikih fašističnih hierarhov, podestatov prav do naj nižjega fašističnega miličnika, karabinjerja in pisarčiča po občinskih kanclijah. Vsi ti so nenamerno
Večina akademikov, ki so diplomirali na tržaških in gori-ških srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, nadaljuje s študijem na tržaški univerzi. Na tej visoki šoli je vpisanih približno 250 Slovencev, precej slovenskih zamejskih študentov pa študira v Ljubljani; teh je približno sto. Nekaj tržaških in go-riških slovenskih študentov pa je izbralo študij na italijanskih univerzah v notranjosti države. Vseh takih študentov je približno 40, od katerih jih največ študira v Padovi in v Bologni, nekaj pa tudi v Modeni, v Rimu in Benetkah.
če pogledamo, katere fakultete so ti študenti izbrali, vidimo, da študirajo izključno na tistih fakultetah, ki jih tržaška univerza še nima. Tako manjka v Trstu medicinska fakulteta, agronomska, geološka, umetnostna in pa visoka šola za telesno vzgojo, če hoče tržaški ali goriški slovenski akademik študirati na katerikoli teh fakultet, mora od doma v druga italijanska mesta ali pa v Ljubljano-Ker pa italijanska vlada na žalost ne prizna jugoslovanskih u-niverz in morajo absolventi teh delati posebne dopolnilne izpite, preden lahko nastopijo službo v Italiji, je precej naših akademikov izbralo rajši italijanske univerze v notranjosti države, čeprav je to povezano z velikimi stroški.
SO DOBRI ŠTUDENTI
Ko pride slovenski študent na italijansko univerzo, jezik zanj v bistvu ne predstavlja težav, ker se je italijanščine dobro privadil že na slovenskih srednjih šolah. Malo teže je morda glede znanstvenih izrazov in predmetov, katerih pa se srednje nadarjeni slovenski študent privadi že po nekaj mesecih. Potem pa ni nič manj vreden kot njegov italijanski kolega. To pride do izraza predvsem pri izpitih, kjer slovenski študenti marsikdaj prekašajo italijanske kolege, kot to zgovorno kažejo prejete ocene.
VESELI VEČERI
SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Če pogledamo poreklo teh študentov, ugotovimo, da pri-
Naši študenti na italijanskih univerzah
bajajo iz vseh družbenih slojev. Tako najdemo med njimi sinove kmečkih družin, sinove u-radnikov, trgovcev in visokih izobražencev. Vsi so si dobri prijatelji in se radi zbirajo pri kosilu in večerji v študentovskih menzah. Včasih pa priredijo posebne vesele večere, ko se zberejo v prikupnih gostilnah, kramljajo v svojem jeziku in prepevajo lepe slovenske pesmi. Gostilničarji in drugi gostje z zanimanjem opazujejo slovenske študente in večina niti ne ve, za kateri jezik gre. Včasih se kateri približa njihovi mizi in iz radovednosti vpraša to' in o-no. Nekoč se je naslednji dan po takem večeru eden izmed naših študentov slučajno znašel v isti gostilni, ne da bi ga kdo spoznal. Prisluškoval je pogovoru gostov in mimogrede ujel nekaj besed:
LEPO SO PELI
«Torej, prijatelji,- ste videli včeraj one vesele fante, ki so tako lepo prepevali?«
»Seveda so lepo peli. Škoda le, da jih nismo nič razumeli. Eden izmed njih mi je povedal, da so Slovenci iz Trsta in da pojejo v svojem jeziku. Rekel je, da je v Julijski krajini še nad sto tisoč Slovencev, ki pa hočejo mirno živeti s tamkajšnjimi Italijani«.
«Prav je tako, saj je bilo sovraštva že preveč. Ti Slovenci pa morajo biti na precej visoki kulturni stopnji, saj znajo dobro svoj jezik, razen tega pa študirajo na italijanskih univerzah in prav nič ne zaostajajo za našimi študenti«.
ZAKAJ NIMAJO
SVOJEGA DRUŠTVA
Med padovanskimi in bolonjskimi slovenskimi študenti se je večkrat govorilo, da bi ustanovili tako društvo, kot ga imajo na primer tirolski študenti v Padovi. Vendar do tega ni nikoli prišlo. To pa zato, ker je bilo premalo študentov in ker gredo vsi po enkrat na mesec domov in se tam udeležujejo kulturnih
prireditev. Povprečno preživi slovenski študent pet mesecev v tujem mestu, vendar ne zaporedoma in mora zato plačevati zasebno sobo sedem ali osem mesecev letno. Ob času izpitov pa pridejo študentje le za nekaj dni v tuje mesto, potem pa se vrnejo domov in tam študirajo.
KAKO SE PRIBORITI
DO ŠTIPENDIJE
Glede stroškov so naši študentje po večini na ramah staršev. Le tu pa tam komu uspe priboriti se do kake štipendije, kar pa je bilo do sedaj zelo težko. Potrebna je bila namreč zelo visoka srednja ocena pri izpitih in treba je bilo napraviti gge izpite v predvidenem roku. Razen tega so zelo pazili na družinske dohodke, ki niso smeli preseči določene vsote. Zelo so se izboljšali po zadnjih ministrskih odlokih pogoji, na podlagi katerih lahko prejme tudi srednje nadarjeni študent zelo visoko štipendijo, s katero se lahko takorekoč sam vzdržuje; vendar velja to le za one, ki so se vpisali po objavi tega odloka. To se pravi, da to štipendijo uživajo v akademskem letu 1963-1964 le akademiki prvih dveh letnikov.
MIRNO SOŽITJE
Z ITALIJANSKIMI TOVARIŠI
Slovenski študentje na italijanskih univerzah radi sodelujejo s svojimi italijanskimi tovariši, med katerimi imajo tudi zveste prijatelje. Malo drugačen pa je odnos do italijanskih nacionalistov, ki pa jih je na srečo zelo malo. Tem očividno ni pri srcu, da ima narodnostna manjšina izobražence, ki branijo pripadnost k svoji narodnosti, ne da bi zato žalili drugi narod. Kot rečeno, je teh nacionalistov vedno manj, še ti maloštevilni rajši molčijo, ker so osamljeni. Več je bilo po drugi strani primerov, ko so se italijanski študenti zanimali pri slovenskih tovariših za pogoje turističnih potovanj po Jugoslaviji. Gotovo so prav slovenski študentje dosti pripomgli k u-
stvaritvi javnega mnenja med Italijani, da se izplača potovati Po Jugoslaviji zaradi nizkih cen in pa zaradi zelo ugodne menjave jugoslovanskega dinarja v menjalnicah. Če pa mladina potuje po drugih državah, se navadi spoštovati navade drugih in skuša ustvariti pogoje za sožitje med narodi. To bodo potem lahko tudi uresničili, ko bodo čez nekaj let prevzeli vo-I dilna mesta v družbi.
SREČKO ŠIMONETA
..O OSPODARSTVO”
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 e Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
Konfekcijska trgovina
FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043
☆
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu)).
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Truns*Hls'ia
S. F. A.
IMPORT - E X P O R T
TRST ■ Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa . eksote . furnirje
poliest ere-dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
sodelovali s svojimi dejanji in pisanjem pri čermeljevi knjigi, ki je eno desetletje potrpežljivo tkal realistično podobo trpljenja našega naroda pod Italijo. Čermelj ni pri tem ničesar dodal iz svojega, niti ogorčenih besed, ampak je le pustil, da so nasilja govorila sama zase svoj grobi jezik zgodovinske stvarnosti. Leta 1941 v velikem decembrskem procesu posebnega fašističnega tribunala v Trstu proti Čermelju, Tomažiču in vsem drugim soobtoženim Slovencem in Hrvatom je seveda predsednik fašističnega tribunala pobesnel v jezi proti Čermelju, ko je vihtel proti ni emu kot corous delicti knji m »Life and Death Struggle« s posebnim poglavjem o posebnem fašističnem tribunalu.
šele 26 let po prvi angleški izdaji bo izšla še slovenska izdaja te knjige o najmračnej-šem delu zgodovine, ki so jo morali prestati zahodni Slovenci. V slovenski izdaji bo seveda Čermelj še dopolnil, podkrepil in ki er bo treba popravil svoje zgodovinske opise ži vij eni a pod fašizmom. Po vojni so odkrivali resnico o fašističnih zablodah ne samo tuii, ampak tudi italijanski objektivni publicisti in zgodovinarji, a kar je najbolj važno; priti je bilo mogoče do tajnih fašističnih arhivov in ob-javiti tudi daljnosežne načrte, ki jih je fašizem koval, da bi z genocidom (rodomorom) uničil jugoslovansko manjšino pod Italijo. Za slovenske in hrvaške zgodovinarje ter jugoslovanske narodne manjšine je posebno zadoščenje, da je ostal na Reki in v Puliu večji del tajnih arhivov reške in puljske prefekture in kvesture, tako da lahko iz prvega vira poročajo, kako se je pletla vsa zarotniška akcija proti našemu ljudstvu.
(Prihodnjič o ostalih dveh knjigah).
— ar —
Okoli «Mostas
»Katoliški glas« (Gorica) je s podpisom (r+r) — to je menda šifra dr. Humarja — priobčil kritiko o novi tržaški reviji »Most«. Piscu ni všeč novela Aleša Lokarja »Praznina«, češ da predrzno obravnava vprašanje spolnosti in žali slovenske žene; novela je pod tujimi vplivi, ki čedalje vdirajo med slo-
venske ljudi. Uredniški odbor, ki ima gotovo dobre namene, naj bi iz »Mostu« napravil sredstvo za moralni dvig slovenskega ljudstva. Nekako v istem smislu kritizira revijo celovški katoliški tednik «Naš tednik— Kronika«, ki ugotavlja, da so nameni revije izraženi v »nejasnem konceptu, nakazanem v uvodnih besedah uredniškega odbora« in da revija »ni organ družbe, vsaj dela družbe in njenega življenja in hotenja ne«. Če smo prav razumeli, se katoliškim kritikom revija ne zdi dovolj katoliška, čeprav so v uredniškem odboru izrazito katoliški pisci, kakor je npr. V. Beličič, da omenimo samo enega. V slovenskih kulturnih krosih v Trstu se širi glas, da se je pojavilo v uredniškem odboru nesoglasje med »starimi« in »mladimi«, čeprav ni v odboru še nikdo videl Abrahama.
V imenu mladjevcev (ki so se zbirali okoli koroške mladinske revije »Mladje«) je Flori Lipuš, član uredniškega odbora revije »Most« objavil v celovškem »Slovenskem vestniku« izjavo, da s<> se mla&jevci pridružili novi reviji, računajoč, da bo izražala hotenja, si so prihajala do izraza v »Mladju«. Ker pa je prva številka »Mosta« pokazala, da se je prvotni koncept bistveno iz-premenil, je Flori Lipuš prisiljen izstopiti iz uredniškega odbora in odpovedati sodelovanje.
Tržačani strastni kadilci
Ko se je pred nekaj tedni po svetu razlegla novica o poročilu Amerikanca Terryja, da povzroča tobak raka na pljučih, so se številni kadilci za nekaj dni odrekli cigaretam. Potem pa so začeli sami pri sebi dvomiti o nezmotljivosti zdravnikov in pričeli spet kaditi, nekateri celo huje kakor poprej! Med te sodijo tudi Tržačani. Statistike kažejo, da se je oo-raba tobaka od 1960. dalje pričela v vsej Italiji vrtoglavo dvigati. Danes pokadi vsak Italijan povprečno 104 grame na leto; lani je doseglo to povprečje na Tržaškem 135 g, na Goriškem 123 in v videmski pokrajini 116; ustalilo se je torej znatno nad vsedržavnim povprečjem in nad povprečjem, ki so ga zabeležili leta 1961 (Trst 125, Gorica 118, Videm 110 gramov na leto).
InitMuAGflA fCopeAČ
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
*
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni —• Pomorska agencija — Spediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliran j e — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JU2NA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka • Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonsko ■ ZDA • Zahodna afriška obala • sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, teleti: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
RIJEKA . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
A. BR ANB0LIN Trsi
Via S. Maurizio, 2
Cevi - plošče - lice iz medenine in bakra
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
Vodne pipe Opreme za kopalnice
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg z žitaricami je še vedno nestalen. Kupčije s pšenico in moko so sicer živahni toda cene so ostale nizke. Koruzna moka, koruza in riž se dobro prodajajo. Zelenjavni trg je dobro založen in kupčije so ugodne; cene zelenjavi so nekoliko visoke. Povpraševanje po goveji klavni živini in živini za rejo se je povečalo in cene so poskočile. Isto velja za junce, medtem ko so cene teletom zmerne. Cene prašičem so se tudi dvignile, posebno neodstav-Ijenim prašičem za rejo- Na trgu z maslom so se cene v nasprotju s prejšnjim tednom zni Žale; temu je krivo majhno povpraševanje. Kupčije z boljšimi vrstami vina so čvrste, slabše pa so z navadnimi vini, cene pa so za vse vrste vina krepke. U-mirjen je trg z oljčnim oljem in z zmernimi cenami.
KAVA
TRST — Navajamo cene za kg neocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1340, Santos Fancy 18 1480, Viktorija V 18/19 1390; Srednjeameriška kava:	Ekvador	extra	sup.	1340,
Haiti	naravna	XXX	1380,	Ko-
starika 1500; Arabska in afriška kava:	Gimma	1280,	Moka	Ho-
deidak št. 1 1320; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1200, AP special 1220, Rob EK/3 3—5 odsto 1180, Rob EK/1 special 1200, Rob EK/3 10—12 odsto 1190;	Slonokoščena	obala	1210
lir za kg.
LES
TRST — Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen:	Jelov les:
I-II širok 33-35000, 0-III 29.000,
0-	IV 28.000, III 27.000, IV 21.000,
les krajših mer od 2 do 350 od 17.000 do 19-500, tramovi «po o-bičaju Trst» 14.500-15.500; Macesnov les:	I-II 38.500-40-500,
1-	II-III 28-29.500, III 20-000; Borov les: I-II 31-33000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka različnih vrst 10-40, renette. I. 70-120, merkantile 30-70, delicious I. 70-180, merk. 60-80, Imperator 45-60, Morgenduft 50-100, hruške I. 100-150, merk. 80-100, rumene pomaranče I. 60-100, merk 50-70, rdeče pomaranče I. 140-160 merk. 90-100, taroki I. 110 180 merk. 80-110, mandarine ex-tra 120-160, I. 80-120, limone SOHO; suh česen (neto) 50-160, pesa 20-50, rdeča pesa 50-120, kar-čofi 45-80 (lir kos), korenje krajevnega pridelka 30-50, od drugod 50-90, cvetača 30-60, zelje 15-60, čebula 25-40, olupljene čebulice 100-200, dišeča zelišča (neto) 160-350, cikorija 30-50, rdeč radič 140-250, oprana solata 80-160, solata Trokadero 50-200, radič’160-250, uvožen krompir Bint-je 30-50, paradižniki 210-300, peteršilj 100-180, zelena 80-130, špinača 40-140, buče 50-100 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
FLORENCA — Goveja živina za rejo in vprego: Teleta do 1 leta stara 150-200000 lir glava (fco hlev), teleta od 1 leta do
2	let stara 210-240.000, junci 2 do
3	leta stari 445-495-000 lir par, junice 2 do 3 leta stare 480.000 do 525.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 515-555.000 lir par, voli
4	do 5 let stari 545-595.000 lir par, 5 do 9 let stari 445-495.000 lir par, krave mlekarice 3 do 4 leta stare 545-595.000 lir par, 4 do 5 let stare 525-575.000 lir par, 5 do 8 let stare 425-475.000 lir par. Goveja klavna živina: Neodstavljena teleta 650-670 lir za kg žive teže, fco hlev, junci 435-455, voli 330-360, krave 250-320, debeli prašiči 400-420, suhi prašiči lahki 450-470, suhi prašiči težki 420-460, neodstavljem prašiči 560-590, jagnjeta in koze 580-620, debele ovce 200-240, suhe ovce 120-140 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN — Zaklani piščanci z glavo 530-579, zaklani uvoženi piščanci 500-600, žive kokoši 350-380, zaklane kokoši 500-550, žive domače kokoši 600-700, zaklane domače kokoši 900-1000, uvožene kokoši 500-550, zaklane pe-
gatke 950-1050, uvožene zmrznjene pegatke 650-700, zaklani golobi 1500-1600, uvožene zmrznjene pure 540-650, uvoženi zmrznjeni purani 500-650, žive domače gosi 600-610, zaklane domače gosi I. 700-800, II. 500-550, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 730-780, brez kože 750-830, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 620 do 740, brez glave 620-640 lir za kg. Sveža domača jajca I. 19-21, II. 16-17 lir za jajce.
KRMA
GENOVA — Koruzne krmne pogače 4900-5000 lir za stot, lanene 7150-7200, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6300-6350, kosova moka 48004900, moka iz tropin 4150-4200, iz koruze 4150-4200, lanena 7200-7250, iz sezama 6100-6200, iz domače prepečene soje 7200-7300, iz uvožene soje 7200-7300, krmna moka iz surove domače soje 6700-6850, u-vožena ribja moka 12 500-13.000, seno majskega reza 2000-2200, II. reza 1700-1800, slama 850-950, v balah 1200-1300 lir za stot.
VINO
MILAN — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 770-820, Barbera sup. 12-13 stop. 950-1010, Oltre-p6 pavese 8-9 stop. 730-780, man-tovansko rdeče vino 8-9 stop. 720-770, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 820-890, Raboso 9-10 stop. 745-795, Merlot 10-12 stop. 795-905, Reggiano 9-10 stop. 770-820, modenslto vino 9-11 stop. 770-890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 700-730, rdeče 9-10 stop. 700-730, bel mošt 9-10 stop. 665-695, klasični toskanski Chianti 12-13 stopinj 455495 lir toskanska stekle niča, navadna toskanska vina 8 10 stop. 680-780, Aretino belo 8-10 stop. 650-760, belo vino iz Mark 9-10 stop. 710-770, rdeče 9-10 stopinj 710-770, Barlettano extra 13
do 13 stop. 805-865, Sansevero belo 10-11 stop. 725-755, Riposto 10-11 stop. 750-810, Pachino 12-14 stop. 830-910, Vittoria 11-12 stop. 800-840, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 785-825, rdeče 12-13 stop. 805-865 lir stop./stot.
ŽITARICE
GENOVA — Fina domača mehka pšenica 7650-7800, trda domača pšenica 8850-8950, p še nična moka tipa «00» 10 300 do 10.500, krušna moka tipa «0» od
10.000	do 10.100, tipa «1» 9100-9300, testenine tipa «0» 18.500 do 19.600, tipa «1» 15.300-15.800, navadna domača koruza 46504700, finejša 6500-6600, uvožena koruza Yellow corn 42504300, Plata 4800-4850, presejana koruzna moka 6500-7100; oluščen riž Arbe rio 17.800-18.400, R. B. 16.500 do 16-900, Rizzotto 16-16.600, Razza 77 16.600-17.200, Maratelli 17.100 do 17.500; uvožen ječmen 4550-4600, domače proso 43004350 lir za stot.
GRADIVO
FLORENCA — Cement tipa 730 895 lir za stot, cement tipa 680 880, tipa 600 740, tipa 500 730, gašeno apno 460, apno v kosih 5100-5200 lir kub. meter, pesek iz kamnoloma 900-1000, rečni pesek 1200-1300, mivka 700-800; polna opeka 26x13x6 cm 18.000-
19.000	lir za 1000 kosov, šestpre-katni votlaki 26x13x8 cm 17.000-18.000, votlaki za notranje stene 32-33000, votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 49.000-50.000, strešniki marsejskega tipa 53.000 do 58 000 lir za 1000 kosov.
MLEČNI IZDELKI
LODI — Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže. Maslo iz centrifuge 910-920, uvoženo maslo 840 do 860, lombardsko maslo 860-
do 14 stop. 860-910, navadno 12 870, domače maslo 870-880, emi-
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot dol. za 60 funtov) . , Koruza (stot. dol. za 56 funtov) , >
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)........
Cin (stot. dol. za funt) .........
Svinec (stot. dol za funt) .....
Cink (stot. dol. za funt).........
Aluminij (stot. dol. za funt) .... Nikelj (stot. dol. za funt) . .	. .
Živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) .
Kava »Santos 4» (stot, dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
3.2.1964'. 1.2-1964		18-2.64
222 —	220 Va	219 Va
119 V«	118 3/4	177 Va
29.12	29,12	29,12
135.-	136,25	138,75
13 —	13,—	13,—
14.50	14,—	14,—
23.-	23,—	23,—
19.—	79,—	79,—
245. —	270,—	270,—
35.30	35,30	35,35
46 Va	45 3A	46 Va
241.—	246 3A	249,—
1060.-	1076,—	1093,—
94 Vi	94 Va	102,—
79 '/a	79 Va	81 Vi
2096,—	2128,—	2164,—
lijsko 850-860, maslo iz sladke smetane 820-830; sir grana proizvodnje 1962 1040-1070, proizv. 1963 940-980, sir grana iz Padske nižine proizv. 1961 1040-1190, proizv. 1962 1020-1030, proizvodnje 1962-1963 960-980, proizvodnje 1963 860-890, grana svež 695 do 725, uležan 720-780, sir sbrinz svež 700-723, uležan 780-810, Em-menthal svež 640-660, uležan 750 do 790, originalen švicarski Em-menthal 920-960, avstrijski Em-menthal 680-700, francoski 680-720, provolone 670-700, uležan 780 do 800, italico svež 500-560, uležan 630-650, crescenza svež 450-490, uležan 550-570, gorgonzola svež 460-500, uležan 695-745, ta-leggio svež 510-530, uležan 600 do 680 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215 do 225 lir za kg, v škatlah po Va kg 240-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215-230, v škatlah po Va kg 250-260, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 190-195 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 170 do 190, droben fižol v škatlah po 1 kg in Va kg 250-270, zelene oljke 430-450, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg od 2200 do 2400, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 270-300, kumar-ce v kisu 300-330, paprika 280-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu po 1 kg in Va kg 250 do 290, marelice 270-280, češnje 270-290; tuna v oljčnem olju v škatlah po 5, 10 in 2,5 kg 1180 do 1250, tunina 650-700, slana polenovka tipa 4 310-340, tipa B 290-320 lir za kg.
OLJE
FLORENCA — Oljčno olje ex-tra 750-780 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,5 odsto oljčne kisline 730-750, oljčno olje s odsto kisline 650-700, olje s odsto kisline 610-630, oljčno olje retificirano 510-520, semensko jedilno olje I. 368-373, olje iz zemeljskih lešnikov 378-383 lir za kilogram.
VeStm KMEČKE ZVEZE
Naši hlevi se praznijo
Potrebno je sodelovanje oblasti in živinorejcev
živinoreja ima v naši deželi možnost obstoja in razvoja. K temu prispevajo bližina velikega trga, mesta, ki potroši 560 hi mleka dnevno, velik odstotek sodobno urejenih hlevov, ki mu ni primere v državi, pa tudi zdrava živina. Le en činitelj je, ki ta razvoj ovira in celo ogroža obstoj živinoreje v naših krajih: prenizka odkupna cena mleka. In ta negativni činitelj pretehta vse pozitivne, posledica tega pa je, da se hlevi praznijo in da so v nekaterih vaseh, kjer je še pred nedavnim cvetela, sploh opustili živinorejo.
Zato je treba vprašanje odkupne cene mleka rešiti v najkrajšem času, da ne bomo kdaj prisiljeni spomniti se na stari pregovor, da je po toči zvoniti prepozno. Ni namreč mogoče pričakovati, da bi se v sedanjih razmerah živinoreja mogla o-hraniti, kaj šele uspevati. V letu 1962 je število mlekaric v naši pokrajini padlo za več kot 300, v letu 1963 pa se je samo v Bazovici, Gropadi in na Pa-dričah izpraznilo 20 hlevov.
Našemu živinorejcu plačujejo trgovci na debelo povprečno 50 lir za liter mleka, stane pa ea več kot 80 lir, kar pomeni, da je prisiljen delati z izgubo. Ce ga pa še poleg tega prizadene, kot pred dvema letoma, suša in s tem pomanjkanje krme, po-na j večkrat ne more drugače ko da živino proda.
Iz te zagate se živinoreja more rešiti le po združenih naporih pristojnih oblasti in ustanov ter samih prizadetih. Prefekti, kot predsedniki pokrajinskih odborov za cene, lahko dosežejo, da se uvede pravičnejša odkupna cena mleka, zlasti kar zadeva postavke, ki sestavljajo prodajno ceno na drobno. Gre tu za prevelik delež, ki ga pobira presrbovalna mreža, to se pravi trgovci na debelo, ki skr-
Z gramofonskimi ploščami se da mnogo zaslužiti
Napori Italije . Svetovna trgovina s ploščami
Predvidevajo, da bodo v Ita-jso znani samo podatki o proiz-liji med 1964. in 1966. lotom iz- vodnji gramofonskih J^ošč v
V minulem tednu so zabeležili na mednarodnih trgih s surovinami napredek cene bakru, cinku, svincu, živemu srebru, kavčuku, bombažu, volni, pšenici in sladkorju. Tečaj je ostal nespremenjen juti in antimonu, nazadoval pa je činu, kakavu, kavi in koruzi.
VALUTE V MILANU
Amer. dolar Kana-’, dolar Nem marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram)
drobni 73-75
BANKOVCI V CURIHU
18. februarja 1964
11.21964	18,2.64
622,46	622,46
576,20	576,25
156,65	156,70
127,03	127,—
143,98	143,79
24,08	24,08
1741,60	1740,82
6350,—	6300,—
5900,—	5925,—
718,—	718,—
— Trst	
debeli	71-73
ZDA (1 dolar)
Anglija (1 funt št.) Francija (100 n. fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.)
CSSR (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (100 b. fr.) švedska (100 kr.) Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezov) Egipt (1 eg funt) Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt)
4,29 ‘A 11,95
87.25 0,6910
16,60
13,—
107,75
8.50
82.25 119,—
7,10
2,90
5,60
0,55
9.50
KOVINE
Cena bakru je na londonski kovinski borzi precej napredovala. V januarju so vrgli rudniki v Čilu 45-605 ton bakra, kar predstavlja 7-050 ton manj kakor v lanskem decembru. Britanska poraba te kovine je dosegla lani 677.960 ton ali 4,5 odstotka več kot v letu 1962. Tudi cink je v Londonu napredoval in sicer zaradi povečane porabe v Veliki Britaniji (lani 337.659 ton, leta 1962 317.208 ton). Ameriške zaloge cinka so se tako razredčile, da znašajo sedaj samo še 65 281 ton ali prav toliko, kolikor porabijo cinka Američani v treh tednih. Tečaj činu je nazakoval tako v Londonu kot v Singapuru. Posebno odposlanstvo Mednarodnega sveta za cin se je sestalo v Washingtonu, da bi ob sodelovanju z ameriškimi strokovnjaki proučilo primerne ukrepe, s katerimi naj se nadoknadi pomanjkanje te kovine po vsem svetu.
TEČAJI (14. februarja; v o-klepaju tečaji prejšnjega tedna) LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 248 (245 3A); cin proti tak. izročitvi 1077 (1079); svinec 79 Va (79); cink 99 Va (93 V«). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 32,50 (31,77); svinec New York nespremenjeno pri 13; cink St. Louis pri 13,07; aluminij v ingotih pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) pri 35 ‘A; lito železo pri 63,11; živo srebro (v jeklenkah po 76 funtov) 255—263 (240—244).
KAVČUK
Cena kavčuku je na vseh trgih s surovinami trdna. Sovjetska zveza je spet začela kupovati malajski naravni gumij (prihodnji teden bo neka sovjetska ladja pripeljala iz Malaje 10-000 ton gumija).
TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 19 11/16—19 13/16 (19 5/16—19 Va). SINGAPUR (pe-nij za funt); 65 3A—66 (64 3A— 64 Va). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 24,20 (23,90).
VLAKNA
Cena bombažu je rahlo napredovala na trgih v New Yorku
in Liverpoolu. Tečaj volni je narasel v New Yorku, Antvver-penu in Roubaixu, a nazadoval v Londonu. Cena juti je ostala nespremenjena.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti tak. izr. 35,35 (35,30); volna suint proti takojšnji izr. 155,5
(152.5)	, tops proti tak. izročitvi 185,5 (184). LONDON: volna tipa 64’s B. (penij za funt): 123,5 (124,5); juta First marks (funt šterling za tono) nespremenjeno pri 111. LIVERPOOL (penij za funt): bombaž 23,10
(23.05)	. SAO PAULO (v kruzej-
rih za kg): bombaž po državni pogodbi št. 5 proti tak. izroč-nespremenjeno pri 6.050. ANT-WERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 167,75 (166,25). ROUBAIX (v fr. frankih):	volna 16,85	(16,75).
KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta nespremenjeno pri 230.
ŽIVILA
Tečaj sladkorju je napredoval na londonskem in na newyor-škem trgu. V zahodnih gospodarskih krogih napovedujejo, da bo Sovjetska zveza v kratkem nabavila 300.000 ton sladkorja na prostem tržišču.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v marcu 22,02 (22,03); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v marcu 46,01 (46,26); sladkor proti takojšnji izročitvi 9,50 (8,85), v marcu 9,03/04 (8,53).
ŽITARICE ■
Na čikaškem trgu so prejšnji teden zabeležili nazadovanje koruze in napredek pšenice.
TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izr. v marcu 222 3/s (220 3A); koruza proti izročitvi v marcu 117 Va (119 3A).
V	EVROPSKI GOSPODARSKI
SKUPNOSTI VEČ JEKLA
V	januarju je vrgla proizvodnja jekla v državah Evropske skupnosti za premog in jeklo 6.767000 ton ali 10,3 odstotka več kot v januarju 1963. Najbolj je napredovala na Nizozemskem, kjer je dosegla 225-000 ton, se pravi 25 odstotkov več kot pred letom dni. V Zahodni Nemčiji so proizvedli 3.011.000 ton jekla (13,8 odstotka več), v Belgiji 707.000 ton (12,4 odstotka), v Franciji 1.623.000 (10,1 odstotka) in v Italiji 845000 ton proti 870.000 tonam v lanskem januarju.
delali 75 milijonov gramofonskih plošč (25 milijonov na leto) v vrednosti 40 milijard lir Plošče z lahko glasbo bodo pred. stavljale 70 odstotkov, plošče za pouk tujih jezikov in plošče s klasično glasbo pa ostalih 30 odstotkov proizvodnje.
Industrija gramofonskih plošč je dosegla razmah v Italiji šele v letu 1956, torej nekaj let kasneje kakor v Združenih ameriških državah, Avstraliji, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. Tedaj so prodali v vsej državi 12 milijonov plošč za 6 milijard lir. Leta 1960 so šle plošče na 78 obratov počasi v zaton, pojavile pa so se prve reklamne plošče in plošče v plastiki. V letu 1961 je proizvodnja nenadno padla, in sicer v prvi vrsti zaradi previsokih davkov (10 odstotkov). Predlanskim se je u-ravnovesila, a v minulem letu je spet napredovala na 20 do 22 milijonov plošč (za kakih 11 milijard lir).
V	letu 1961 je italijanski izvoz rahlo prekosil uvoz; izvozili so namreč 1-927 stotov plošč (753 milijonov lir), uvozili pa 1.838 stotov (743 milijonov lir), prebitek je torej znašal 10 milijonov lir. Za «deželo sonca in pesmi«, kakor nazivajo tujci Italijo, to ni dovolj. Da bi povečali izvoz, so italijanski industrijci povabili na letošnji festival v San Remu nekaj najbolj poznanih tujih pevcev lahke glasbe, ki naj bi pomagali še bolj utreti pot italijanskim popevkam v svet.
V	letu 1961 so izvozili največ gramofonskih plošč Švicarji, in sicer za 140 milijonov lir; za njimi Nizozemci (98 milijonov), Američani (64 milijonov), Nemci in Švedi (61 milijonov), Danci (40 milijonov), Francozi, Norvežani in Jugoslovani (24 milijonov) in Britanci (17 milijonov). Pri uvozu so bili na prvem mestu Nemci (220 milijonov lir), sledili so jim Američani (161 milijonov), Britanci (116 milijonov), Nizozemci (87 milijonov), Francozi (70 milijonov) in Švicarji (55 milijonov).
Svetovna proizvodnja gramofonskih plošč je znašala v letu 1962 (tu ni všteta proizvodnja v državah vzhodnega bloka) 760 milijonov kosov za skoraj 400 milijard lir. V ZDA so izdelali
402.8	milijona plošč ali 53 odstotkov svetovne proizvodnje; listale države Severne, Srednje in Južne Amerike so izdelale 61 milijonov plošč ali 8 odstotkov svetovne proizvodnje. V Aziji so izdelali 38 milijonov plošč (5 odstotkov svetovne proizvodnje), od tega 30,4 milijona Japonci; v Oceaniji 22,8 milijona (3 odst. svet. proiz.) in v Afriki 15,2 milijona (2 odst. svet. proiz.). V Evropi je dosegla proizvodnja 220,4 milijona plošč (29 odstotkov svetovne proizvodnje) in sicer v Veliki Britaniji 53,2 milijona (7 odstotkov), v Nemčiji 53,2 (7 odstotkov), v Franciji 38 milijonov (5 odstotkov), v Italiji
22.8	milijona (3 odstotke), v Beneluxu 22,8 milijona (3 odst.) in v drugih državah 3,4 milijona (4 odstotke).
Glede držav vzhodnega bloka
Sovjetski zOežl; tal‘ Jfe dosegla v letu 1961 100 milijonov plošč in ni pokrila potreb domačega trga. Danes poslujejo v Sovjetski zvezi štirje veliki obrati za gra-mofonske posnetke, v kratkem pa bodo odprli še dva. Sovjetska industrija gramofonskih plošč je v stiski zaradi pomanjkanja gramofonov (v vsej državi posluje samo ena tovarna stereofonskih gramofonov, v Leningradu). V Sovjetski zvezi so doslej posneli vsega kakih 40.000 pesmi.
bij o za zbiranje, prevoz, pasterizacijo in razdeljevanjem mlekarnam.
V Rimu je bila prodajna cena že septembra lani 130 lir liter, odkupna cena (pri živinorejcu) pa 75 lir. V Rovigu je prefekt 20. januarja letos določil, da je prodajna cena 110 lir, od česar 70 lir živinorejcu, 23 lir trgovcu na debelo, 17 lir trgovcu na drobno. Nedavno je prefekt v Gorici določil prodajno ceno 110 lir. odkupno pri središču za pasterizacijo 70 lir, od česar lahko odštejejo največ 4 lire pri litru za prevoz, kar je odvisno od oddaljenosti hleva od središča. Ker se v Trstu prodaja mleko na drobno še po 100 lir, je obenem priporočil tržaški prefekturi, naj uskladi ceno v naši pokrajini s ceno v goriški in videmski pokrajini. Naše mesto namreč potroši, kot smo omenili, dnevno 560 hi mleka, medtem ko jih premore naša živinoreja le 120, to se pravi, da prihaja večina mleka iz sosednih pokrajin. Tam ea trgovci na debelo plačujejo draže. prevoz je daljši, prodajna cena pri nas pa nižja. Kako to, da ga našim živinorejcem ne morejo plačevati bolje, ko so zanj prevozni stroški vendar manjši?
Tudi pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo lahko pripomore k rešitvi tega vprašanja. Decembra lani je na primer dalo pobudo za ustanovitev središča za vzrejo plemenskega goveda v Gročanl, kjer je ugotovilo, da ni tuberkuloze in bruceloze med živino in da imajo levo urejene hleve. Ko bo pokrajinski živinozdravnik v maju drugič pregledal živino, bo lahko, če bo ta še vedno neokužena, proglasil področje za popolnoma zdravo in bodo lahko tamkajšnji živinorejci prodajali surovo mleko, ki se prodaja mnogo bolje kot prevre to.
živinorejci bi se pa morali tudi kako organizirati, združiti moči in napore, ker le tako se lahko zmanjšajo proizvodni stroški, zlasti v zvezi z delovno silo. Na sestanku v Padovi konec prejšnjega meseca so najvidnejši strokovnjaki ugotovili, da je živinoreja negospodarna, če ni v hlevu blizu 15 glav. Zato predlagajo zlasti za področja, kjer je zemljiška posest zelo razdeljena, «zadružne hleyej>. Obenem bi s tem živinorejci dosegli večjo pogodbeno . moč, da ne bi preskrbovalna mreža pobirala’ tako velikega deleža od prodajne cene, kar je sicer splošen problem za vse kmetijske
Ionski peping idr. 2) Obrezati spomladi drevesne krone, da ne bodo preveč goste, tako da pride sončna svetloba do vseh plodov tudi v sredini drevesa. 3)
Pravočasno obirajmo plodove v jeseni (ne predolgo odlašati z obiranjem). 4) Na skladišču (v
kleti) naj bo čez zimo stalna	Pohiteli bomo s on-
nizka toplot, (ca 1 stopinj, =,„
SADNO DREVJE: Se je čas za zimsko škropljenje sadnih dreves, vendar moramo paziti, da ne poškodujemo poganjajoče popke. V kolikor drevesa že poganjajo bomo morali paziti, da s škropljenjem ne poškodujemo brstov.
ničlo do 4 stopinj pod ničlo, ne več, ne manj), bolj tema kakor svetloba in veliko vlage (80 do 90 odstotkov); zračiti okna, ko je megla in hlad v jutranjih urah, ko pa nastopi toplota (nad 8 stop. C), je treba zapreti skladišče. 5) Blago, namenjeno prodaji, naj se hitro spravi iz kleti na prostor, kjer ga lahko preberemo in pripravimo za trg, klet pa zapremo, da tako ohranimo v njej pravilno toploto in vlago. S tem odpade vsaka druga manipulacija s sadjem. Le tako ohranimo zimskemu sadju pravi videz, obliko in seveda tudi primerno ceno.
Fr. K.
Kmet in vrtnar
NA NJIVI: Lepo februarsko vreme nam nudi priliko, da o-pravimo in dokončamo vse priprave za spomladansko setev. Podorali bomo gnoj za okopa-vine, če tega še nismo storili-Ozimnim žitom bomo dodali nekaj dušikovih gnojil v obliki nitratov. Ta gnojila tr.osimo v manjših količinah v več obrokih. Vsakih 15 dni bomo trosili 15 kg nitrata na 1000 kv. metrov posevka. Nastopil je skrajni čas, da odstranimo z njive koruzno slamo in jo zažgemo, da se v njej ne zasedajo črvi koruznega molja.
V VINOGRADU: Dokončujemo obrezovanje in vezanje. Nadomeščamo trhle kole in okopljemo ter pognojimo vinograd s hlevskim gnojem ob dodatku umetnih gnojil.
danskih zelenjadnic. V tople grede sejemo paradižnik, jajčevec, zeleno, kumarice in so.ato V toplih dneh bomo zalivali po sevke, ki potrebujejo večjo vlago. Pustili bomo, da se voda za zalivanje nekoliko ogreje na soncu in zalivali bomo le v toplih urah.
Obvestilo živinorejcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča, da bodo rejci Krav mlekaric lahko prejeli — v smislu izvajanj pobud, ki jih predvideva »zeleni načrta (zakon št. 454, z dne 2. junija 1961) za vsako rejeno kravo 50 kg močnega krmila. Cena krmila je 3-500 lir za vsak stot. V ta namen je treba predložiti zadevno prošnjo. Prošnje se bodo sprejemale od 24. februarja, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, ki jo ima na voljo živinorejski u-rad pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu — Ulica Ghega 6. Ta bo izdajal nakazila za prejem krmila pri tukajšnjem kmetijskem konzorciju — Milanska ulica št. 13.
Vreme
v kmečkih pregovorih
Sneg, ki pade pred božičem, je železen; sneg, ki pade po novem letu, je slavčkov.
Sv. Matija led razbija; če ga ni, ga naredi.
TRANSTRItSTE
Soc. a r. L
Proizvodnja cementa v Italiji napreduje
Proizvodnja cementa v Italiji narašča iz leta v leto. Pri tem je zanimivo, da ne napreduje z enakim korakom tudi izkoriščanje zmogljivosti cementarn, ampak celo nazaduje. V minulem letu je vrgla proizvodnja cementa v vsej državi 22 milijonov 43.000 ton, pri tem so izkoristili samo 86.8 odsto zmogljivosti, tovarn. Leto poprej je dosegla proizvodnja 20 milijonov 214.000 ton, a tedaj je bila zmogljivost strojev izkoriščena 90 odst. (1. 1961: proizvodnja 18 milijonov 11.000 ton, izkor. zmogljivost 92.6 odst.). Lani je napredovala proizvodnja cementa za 9 odsto v primeri z letom 1962 (1. 1962 za 12,2 odst. v primeri z 1. 1961, a 1. 1961 za 13,9 odst. v primeri z 1. 1960.
V preteklem letu Je znašala poraba cementa v Italiji 436 kg na vsakega prebivalca, 1. 1962 399 kg na preb., 1. 1961 360 kg, 1. 1960 319/ kg. Proizvodnja je lani najbolj napredovala v Južni Italiji, in sicer za 10.7 odsto (417.000 t), v Sev. Italiji za 9,5 odsto (1.017.000 t), v Srednji Italiji za 7,7 odsto (270.000 t) in na otokih za 5,9 odsto (125.000 ton). Cena cementa je v Italiji najnižja v Evropi (cement tipa 680 cca. 1.300 za stot fco grosist). Letos bodo pričele poslovati številne nove cementarne, tako v Agrigentu, Tarantu, Ca-serti, Cuneu, Brescl, Veroni, Tri-dentu in Bellunu; v mnogih tovarnah pa bodo zamenjali zastarelo strojno opremo s sodobnejšo in tako povečali zmogljivost.
pridelke in za vso državo.
/v.
Proti porjavenju jabolk v skladiščih
Zdaj, v zimskem času opažamo, da prinašajo sadjarji na trg zimska Jabolka, ki so vsa marogasta in rjava; sicer pa so v ostalem še dobra. Toda njihova cena je tako nizka, da se mora človek čuditi.
Na kakšen način se ubranimo pred to nadlogo? Za to imamo več pripomočkov kakor: 1) Gojiti moramo sorte, ki so proti porjavenju bolj vzdržne, npr. šampanjka, reneta, carjevič, mošancelj (dunajka), kalte-rer, bojkovo jabolko, befler, lon-
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sort mane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne G E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
A V TOP REVOZU IŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO. 3 TeL 28-373
Prevzemamo vsanovrstne prevoze za tu In Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
adriaimpeXspA
TRST, Via de lla Geppa, 9 Tel.: 38.770, 29-135
EXPORI industrijskih proizvodov
Tvrdka 1e pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
IMPORT
r-n Sadje in zelenjava r-i ^ na tržaškem trgu
Tržaški trg je dobro založen. Posebno zelenjave je precej na razpolago. Za sedaj prihaja še malo zelenjave iz tržaških okoliških vrtov, toda po tem prvem letošnjem dežju je prekupčevalci pričakujejo vedno več. Kupčije s sadjem so tudi ugodne, posebno s pomarančami. Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 10-40 (68), karčofi 35-60 (45-80) lir za kos, zelje 30-70 (68-120), kapus 50-60 (98-120), cvetača 60-100 (120-180), cikorija 15-45 (48-90), čebula 30-50 (60-100), solata 40-140 (120-300), krompir 18-45 (48-68), paradižniki 250-440 (480-800), rdeč radič 150-400 (320-600), zelen radič 300-320 (600), zelena 60-100 (120-180), špinača 70-120 (140 do 220); pomaranče 45-160 (98-280), limone 40-95 (90-140), mandarine 80-160 (120-240), jabolka 20 do 130 (48-240), hruške 35-160 (88-280) lir za kg.

• » J * « *
ČJ U C O L_ I N I J A
Gestisce t servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EVROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUR AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — I.EVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN - IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — IND1A — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOUFO MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regoiar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JU GOL INUA » - RIJEKA ____________
IMPENPORT
UVUZ - rzvuz - ZASIUPS1VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37725
Oddelek za kolonialno blago UL del Bosco 2U • Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste
UVAŽA;
VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA -v
TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKST IL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
MOBIL,! MABALOSSO
TRST.TRIESTE, ul. XXX Otlobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740
Pohištva dnevne sobe • oprema
dJaAUte	za urade * vozički - postnljice
permatles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi. 7