t. I t I t I UGODNA NOČNA SMUKA^ vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA -20% od 9. do 16. ure t ^ ^m ^ * ^ QBiö- ELEKTRONSKA BANKA /a občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Hanka t* po^ilahom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. I - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 6. januarja 2004 J it .1 Na Gorenjskem se je letos prva rodila deklica v kranjski, dobrih šestnajst ur za njo pa deček v jeseniški porodnišnici. ! . i a I t v . t v ' > v .1 ' I k' I. I f « -SVU • * » - -rn. .•v v v. «1. I I < ; f. -'T^r— J. Tjaša Zalokar s hčerko Mašo. Mojca Hladnik š sinom Anžetorri » Zaključek v Bischofshofnu začetek na Pokljuki 9 Z današnjo tekmo smučarjev skakalcev v Bischofshofnu se končuje letošnja novoletna turneja, najboljši biatlonci in biatlonke sveta pa se zbirajo na naši Pokljuki. Bischofshofen, Pokljuka - Kljub praznikom športniki te dni niso imeli veliko počitka, saj so tekmovali tako doma kot v tujini. Tako nas je na tradicionalni novoletni turneji smučarjev skakalcev z nedeljsko zmago v Innsbrucku najbolj razveselil Peter Zonta, ki je ug-nal vse konkurente in prvič v karieri slavil tudi zmago na tekmah svetovnega pokala. Turneja se bo danes končala v Bischofshofnu, naši tekmovalci pa bodo imeli ob izteku skakalnice tudi glasno podporo slovenskih navijačev. Podpore navijačev si želijo tudi najboljši biatlonci, ki so se že zbrali pri nas na Bledu oziroma na Rudnem polju na Pokljuki, kjer bodo od jutri do nedelje potekale tekme svetovnega pokala v biatlonu. Poleg domaČih tekmovalcev, ki so se konec tedna pomerili tudi na državnem prvenstvu, so prvi proge na Pokljuki preizkusili Kitajci in Norvežani, včeraj pa je bil na Pokljuki že prvi neuradni trening deklet. Kot so povedali v našem taboru, si na domaČi tekmi obetajo nove točke svetovnega pokala. Danes bodo dekleta že opravila uradni trening, neuradni trening pa nato danes čaka moške. Jutri pa bo že šlo zares, saj se bodo ženske pomerile v sprintu (začetek ob 14.15 uri). V četrtek bo ob isti uri sprint moških, v petek pa se bodo na zasledovalni tekmi pomerile ženske. V soboto bo sledila še moška zasledovalna tekma, katere štart bo ob 13.15 uri, v nedeljo pa bosta obe skupinski tekmi. v Ženske bodo štartale ob 10.30 uri, moški pa ob 12.45 uri. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Domačin Janez Marič si tudi na Pokljuki želi novih točk. Krai\j - V kranjski porodnišnici se je prvega januarja 2004 ob 21.40 uri prva rodila deklica Maša. Tehtala je 3340 gramov, dolga pa je bila 52 centimetrov. Maša Omerza se je rodila Kranjčanoma Tjaši Zalokar in Gregorju Omerzi. Na Jesenicah pa se je drugega januarja ob 14.01 uri rodil Anže Hladnik Režmarič. Anže je tehtal 2760 gramov in meril 48 centimetrov. Mamica Mojca Hladnik je smeje pripomnila, da je Anže "malce pohitel", saj je imela rok Šele 19. januarja. Tako Mojca kot Anžetov oČe Matjaž Režmarič sta Jeseni- čana in Anže je njun prvi otrok. Ravno tako je tudi Maša prvoro-jenka. Mojca in Matjaž sta vedela, da se bo rodil deček, vendar sta skrivnost obdržala zase. Tjaša in Grega pa sta se pustila presenetiti. Srečni mamici smo povprašali, kako bi otroke poimenovali, če bi se jima rodil nasprotni spol. V tem primeru bi bila Masa Matic, Anže pa Ema. Ob rojstvu Maše in Anžeta staršem čestitamo in jim želimo veliko veselja ob odraščanju ter potrpežljivosti ob vzgoji prvorojencev. Alenka Brun, foto: Tina Doki t Novoletni koncert uvod v praznovanje Novoletni gala koncert na Bledu je bila letošnja uvodna prireditev v počastitev 1000-letnice Bleda. Bled - Simfonični orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane, ki je doma bolj poznän kot komorni orkester RTV nice prve omembe Bleda. Blejski župan Jože Antonič se je zahvalil vsem, ki so omogočili in izvedli koncert, in zaželel, -— I . T r -.V- V" I I ' •••^V H < Ljubljana, in pevci solisti Miro Solman, Zdravko Perger, Katja Perger, Mirjam Kalin in Olga Gracelj, rojena na Bledu, so 0Ć vodstvom dirigenta Igorja vare na 13. novoletnem gala koncertu 1. januarja zvečer navdušili občinstvo v polni Festivalni dvorani na Bledu. Glavni pokrovitelj letošnje že tradicionalne prireditve je bila tudi tokrat Gorenjska banka iz Kranja skupaj s sopo-krovitelji, med katerimi je bil tudi Gorenjski glas. Koncert, ki postaja tradicionalna blejska vrhunska kulturna prireditev, je bi! tudi uvod v letbšnje prireditve v počastitev 1000-let- da se bo tako sodelovanje nadaljevalo tudi pri drugih prireditvah v počastitev tako visokega jubileja. Jože Koši\jek., foto A.Ž 00 o o (\J m m o \ A a € i or re J VW' ♦ ^ ^ ^ rv te prej pelje! HYUnORI Ne zamudite! Izjemna ponudba vozil letnik 2003 ta petek v Gorenjskem glasu. HYUNDAI AVTO TRADE d.o.o. Ljubljana. Brncičcva 45,08010 22, www-hyundaf-st-sl Sava ponuja več Krai^j - Iz Save, d.d., družbe za upravljanje, so včeraj sporočili novo ponudbo za odkup dclnic družbe Naravni park Terme 3000 Moravske toplice, d.d., pri čemer je ponudbena cena za delnico po novem 2.300 tolarjev, torej za 100 tolarjev več, kot so prvotno ponudili. Kot smo poročali v začetku decembra, so sc v Savi odloČili povečati svoj delež v teh toplicah na 95 odstotkov in prispevali z dodatnimi vlaganji k uresničitvi projekta Panonske terme. Sava naj bi v skladu s svojo strategijo vlaganj v turizem postala nosilec zdraviliškega turizma v Prekmurju in postavila drugi največji slovenski turistični steber. K 00 a ^ ^ c^ ci KAJ PA - Soj vio»5! SKoi! m6& iSiL S' V ----- Q € 'li:--! \ Ljubljana - Zgodba o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih, ki naj bi na osnovi odločbe ustavnega sodišča okrog pet tisoč v Sloveniji pre-bivajočim ljudem priznal stalno bivanje v naši državi od 26. februarja 1992 dalje, se je pred novoletnimi prazniki nadaljevala. Državni zbor je z glasovi 37 poslank in poslancev Nove Slovenije, SDS, Slovenske nacionalne stranke in Slovenske ljudske stranke sprejel odlok o razpisu referenduma o tenj zakonu. Referendum je predviden za 15. februar. Proti referendumu je bilo pet poslank in poslancev Liberalne demokracije Slovenije in Združene liste, 30 pa se jih je vzdržalo. V torek, 30. decembra, sprejeti odlok še ne pomeni, da referendum sploh bo. Nasprotniki tega referenduma, poslanke in poslanci Liberalne demokracije Slovenije in Združene liste socialnih demokratov, so na Ustavno sodišče že vložili zahtevo za presojo ustavnosti tega odloka, do takrat pa naj njegova uporaba miruje. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je v zagovoru spornega zakona povedal, da je nujen zaradi uresničevanja odločbe ustavnega sodišča in da bo število izdanih odločb o priznanju stalnega bivanja v Sloveniji omejeno na 4 do 5 tisoč, brez tega zakona, samo rta osnovi odločitve ustavnega sodišča, pa bi jih morali izdati najmanj še enkrat več. Minister ni uspel prepričati zagovornikov referenduma, ki so trdili, da referendum mora biti izveden, ker bo le tako oblast vedela, kakšen zakon mora pripraviti. Potreben naj bi bil samo eden, v njem pa naj bi bila zapisana tudi jasna pravila, kdo med izbrisanimi je upravičen do morebitne odškodnine in kdo ne, še posebej zaradi morebitnega delovanja zoper Slovenijo v času njenega osamosvajanja. Državni zbor je bil prepozen Seja državnega zbora, na kateri je bil sprejet odlok o razpisu referenduma o izbrisanih, je bila posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo državnega zbora po presoji, če bi z zavrnitvijo zakona o izbrisanih na napovedanem referendumu nastale protiustavne posledice. Ustavni sodniki so menili, da je bila zahteva državnega zbora vložena prepozno. Rok je sedem dni, državni zbor pa je vložil zahtevo osmi dan: trideset poslank in poslancev je vložilo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o izbrisanih 2. decem- bra, državni zbor pa presoje ustavnega sodišča ni zahteval 9. decembra ali sedmi dan, ampak 10. decembra ali osmi dan. Pobuda je bila vložena po izteku roka. Predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je bil deležen kritik zaradi zavestno prepozno vložene pobude in očitkov o kršenju ustave, je pojasnjeval, da mu je tako svetovala pravna služba državnega zbora, saj v tem primeru rok naj ne bi bil zavezujoč. Ustavno sodišče je menilo drugače in zapisalo, da mu noben zakon v tem primeru ne daje pooblastila za izjemo. Pomembna je bila tudi ugotovitev Ustavnega sodiŠČa, da je že z nespoštovanjem njegove odločbe z aprila leta 2003 nastalo neustavno stanje, ki se z zadnjimi dejanji samo še podaljšuje. Ustavno sodišče je aprila lani v 8. točki odločbe zapisalo, da je že sama odločba zadostna osnova za izdajo dopolnilnih odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja v Republiki Sloveni- ji od 26. februarja leta 1992 dalje in da dodatni zakoni niso potrebni. Neustavno stanje se bo nadaljevalo tudi po morebitni zavrnitvi zakona o izbrisanih na referendumu. "Ustavno sodišče je že večkrat doslej poudarilo, nazadnje v odločbi z dne 20. novembra leta 2003, da so odločbe Ustavnega sodišča obvezne in jih je državni zbor dolžan izvršiti v postavljenih rokih," so v tem primeru ponovno zapisali ustavni sodniki. "Ustava in odločbe Ustavnega sodišča ne zavezujejo samo državnega zbora kot zakonodajalca, temveč tudi državljane, kadar oblast izvršujejo neposredno z odločanjem o posameznem zakonu na referendumu. To pomeni, da ne more biti predmet referendum- skega odločanja vprašanje (zakon), ki bi pomenilo odločanje o izvršitvi ali neizvrŠitvi odločbe Ustavnega sodišča." Zaradi takšnega stališča Ustavnega sodišča nasprotniki referenduma trdijo, da je nepotreben in da bo zgolj nesmiselno zapravljanje denarja v funkciji jesenskih volitev v državni zbor. Jože Košnjek Konec tedna dražgoške prireditve Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 11. januarja, opoldne pri spomeniku v Dražgošah Slavnostni govornik bo Borut Pahor. Dražgoše - Konec tedna bo vrhunec letošnjih 47. prireditev Po poteh partizanske Jelovice Dražgoše 2004 v spomin na 62-letni-co bitke v tej vasi pod Jelovico, ki so jo Nemci zaradi maščevanja požgali, 41 domačink in domačinov pa pobili. Osrednja svečanost bo v nedeljo, 11. januarja, ob 12. uri pri spomeniku v Dražgošah, za katero je pripravil program Jože Logar, izvedUjpa ga bodo pihalni orkester iz Škofje Loke, Lovski pevski zbor iz Medvod, pevec Zoran Predin in Člani Kulturno umetniškega društva France Koblar iz Železnikov. Po pozdravu predsednika organizacijskega komiteja prireditve Zdravka Krvine in župana občine Železniki Mihaela Pre- vca bo osrednji govornik predsednik državnega zbora Borut Pahor. V četrtek, 8. januaija, bo v Zalem Logu tradicionalno srečanje borcev Cankaijevega bataljona in udeležencev Poljanske vstaje z vodstvom glavnega odbora Zveze združenj borcev Slovenije. V soboto, 10. januaija, zvečer pa se bosta začela dva najzahtev- Prireditevv Dražgošah so včeraj predstavili na konferenci za novinarje. nejša pohoda v Dražgoše: 25. pohod po poti Cankaijevega bataljona s Pasje ravni in 5. pohod Železniki - Ratitovec - Jelovica -Dražgoše. Pohodniki, znova jih bo več sto, bodo hodili ponoči v težkih razmerah, zato naj se zanju odločijo le najbolj vzdržljivi in opremljeni. Manj zahtevni pohodi pa se bodo začeli v nedeljo zju- v traj v Kranju, na Cepuljah, v Kropi, v Selcih, v Škofji Loki, v Soteski v Bohinju in v Železnikih. Tudi letos se bodo v dražgo- ške prireditve vključili kolesaiji. Zaradi mednarodnega tekmovanja v biatlonu bo tradicionalno smučarsko prvenstvo v patruljnem teku za enote Slovenske vojske in policije z mednarodno udeležbo v soboto, 17. januaija, od 9. ure naprej na tekmovaliŠču na Rudnem polju. Za dobro počutje udeležencev na eni od največjih pohodniških priieditev v Sloveniji bodo poskrbeli Dražgošani z odlično domačo hiano in pijačo. Jože Košnjek, foto: Tina Doki KOTIČEK ZA NAROČNIKE Naročnina za leto 2004 Spoštovane naročnice in naročniki! KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO" Kupon s tekočo številko meseca veLja samo za tekoči mesec! MaLi ogLas, oddan po telefonu aLi brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE 0B3AVUEN VSAK PRVITOREK V MESECU! 4 Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.). Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku. Leto 2004 bo izjemno delovno. Vsi večji prazniki pridejo na soboto in nedeljo, prazničen bo seveda velikonočni ponedeljek, na ponedeljek pride tudi dan spomina na mrtve - 1. november. Med tednom bosta tako le dva praznika, na torek dan upora - 27. april in na petek dan državnosti - 25. junij. Gorenjski glas bo zato v letu 2004 izhajal brez premora. Na oba praznična dneva med tednom bomo izid le premaknili, da ne boste ostali brez svojega priljubljenega časopisa. V letu 2004 bodo tako izšle 104 številke Gorenjskega glasa, dve več kot lani, od tega 52 torkovih in 52 petkovih številk. S ceno,časopisa seveda lovimo lansko inflacijo, torkova številka poslej stane 200 tolarjev in petkova številka 300 tolarjev. Naj vam zaupamo, da smo ceni zaokrožili na polni Števili tudi zaradi tega, da jih bomo lažje delili, če se bomo že med letošnjim letom odloČili za pogostejše izhajanje Gorenjskega glasa. 1. Letna naročnina (januar - december) - 52 torkovih številk po 200 tolarjev - 52 petkovih številk po 300 tolarjev 10.400 tolarjev 15.600 tolarjev polna naročnina - 25 % popust 26.000 tolarjev 6.500 tolarjev letna naročnina s popustom 2. Polletna naročnina (januar - junij) - 26 torkovih številk po 200 tolarjev - 25 petkovih številk po 300 tolarjev polna naročnina _- 20 % popust_ polletna naročnina s popustom 19.500 tolarjev 5.200 tolarjev 7.500 tolarjev 12.700 tolarjev 2.540 tolarjev 10.160 tolarjev 3. Trimesečna naročnina (januar, februar, marec) - 13 torkovih številk po 200 tolarjev - 12 petkovih Številk po 300 tolarjev_ polna naročnina _- 20 % popusta _ 2.600 tolarjev 3.600 tolarjev 6.200 tolarjev 1.240 tolarjev 4. Mesečna naročnina (januar) - 4 torkove številke po 200 tolarjev - 4 petkove Številke po 300 tolarjev polna naročnina - 20 % popusta_ 800 tolarjev 1.200 tolarjev 2.000 tolarjev 400 tolaijev mesečna naročnina s popustom 1.600 tolarjev Popust priznavamo naročnikom - posameznikom, ki redno plačujejo naročnino. Ponujamo vam različne možnosti plačila naročnine, izberite si takšno, ki vam najbolj ustreza. V zadnjem času se vas je kar precej odločilo za mesečno naročnino, saj so tako stroški razporejeni na \se mesece v letu. Mnogi vztrajate pri letni ali polletni naročnini, največje še vedno trimesečnih naročnin. Če želite spremeniti naČin plačevanja, nam pišite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Našo naročniško službo lahko pokličete tudi po telefonu Številka 04/201-42-41, Ireni povejte svojo naročniško številko (da se ne bi kdo pošalil na vaš račun) in spremenila vam bo način plačevanja tako, kot boste želeli. Naročnino seveda lahko plačate tudi v naši naročniški službi na Zoisovi 1 v Kranju (nasproti sodišča, ob Hervisu in Sparu). Prijetno presenečei^je čaka naše naročnike, ki v naši naročniški službi plačajo letno naročnino. trimesečna naročnina s popustom 4.960 tolarjev Spoštovane naročnice in naročniki! v Želimo si, da ostanete zvesti Gorenjskemu glasu. Vašo zvestobo nagrajujemo z letopisom Gorenjska, z mesečno revijo Moja Gorenjska in s tedensko televizijsko prilogo TV okno, vsak mesec vam brezplačno objavimo tudi mali oglas. Dragocen je vsak naročnik. Kolikor več vas je, toliko boljši je namreč lahko časopis. Ostanite z nami, da bomo lahko še naprej za vas beležili čas. Marija Volčjak L> ...... Torek, 6. januarja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN \ V občini smo se v letu 2003 trudili dokončati vse začete projekte in izpeljati tiste, ki smo jih predvideli v občinskem proračunu. Zame in za številne občane zato leto 2003 ni bilo posebej presenetljivo leto, a zagotovo uspešno leto, pravi Franc Cebulj, župan občine Cerklje. v Cerkljah so konec leta slavnostno odprli novo upravno poslovno stavbo. Tako so v nekdai\ji šoli in blagovnici svoje prostore našli občinska uprava, krajevni urad, pošta, lekarna in zdravstvena postaja. Rekonstrukcija stare šole, ki je bila obnovljena leta 1860, je bila po mnenju župana Franca Čebulja najbo^ša rešitev prostorske stiske, v kateri se je znašla občinska uprava, pa čeprav se vsi s tem dolgo niso strinjali. V minulem letu so v Cerkljah izpe^ali kar nekaj velikih investicy, zato smo župana povabili na pogovor. Ob otvoritvi upravno poslovne stavbe v Cerkljah ste omenjali, da so nekateri v preteklosti nasprotovali tej investiciji. Kakšna nasprotovanja ste imeli v mislih? "Splošno mnenje pri polovici občanov je bilo, da stara šola oziroma blagovnica ni bila primerna za obnovo, nekateri so predlagali, da jo celo porušimo in uredimo na njenem mestu parkirni prostor. Če bi takim pritiskom podlegel, bi Cerklje izgubile pomen središča občine. Poleg tega je ta stavba tudi spomeniško zaščitena. Veseli me sedaj, da so mnogi spremenili mnenje in ugotovili, da ta stavba sodi v središče Cerkelj. Ta objekt ima za Cerklje vsaj 50-letni pomen, saj imajo v njej zdravstveni dom, pošta, lekarna in občina zadosti prostora in dolgo ne bo potrebe po selitvi. Ta rešitev je bila od vsega začetka edina, za katero sem se zavzemal kot župan in mi ni žal, da sem pri njej vztrajal. Vsa nasprotovanja, ki so se pojavila pred zadnjimi, volitvami, so imela po mojem mnenju predvsem politično ozadje. Vsaj kar se tiče občinske uprave, je bil že zadnji čas, da je dobila nove prostore. Zaradi prostorske stiske je bilo delo že pošteno moteno. Samo za primer: štiije zaposleni so se stiskali na 27 kvadratnih metrov prostora. in strojnico za zračno prezračevanje. Zato trdim, da je bila investicija za občino ugodna, ne smemo pa spregledati, da je občina z objektom že iztržila približno 60 milijonov tolarjev." Leto 2003 je bilo za občino Cerklje malodane izjemno leto. Poleg novih občinskih prostorov ste odprli tudi športno dvorano, zgradili ste precej kanalizacije, uredili središče Šen-turške Gore, pričeli s tretjo fazo osnovne šole... "Leto 2003 je bilo zame težko, saj sem se moral ukvarjati tudi z neutemeljenimi in na koncu tudi zavrženimi ovadbami zoper mene kot župana. Te neprijetnosti so pobrale kar nekaj energije. V občini smo se sicer trudili dokončati vse začete projekte in izpeljati tiste, ki smo jih predvideli v občinskem proračunu. Tudi poslovno upravni objekt, ki mu nekateri šaljivo pravijo kar Bela hiša, je bil na primer projekt, s katerim smo pričeli že leta 2002. Zame in za številne občane zato leto 2003 ni bilo posebej presenetljivo leto, a zagotovo uspešno leto, še posebej, ker smo že uspeli sprejeti tudi občinski proračun za leto 2004. Za naslednja tri leta imamo zastavljene še nekatere projekte. O nekaterih je javnost že slišala, o drugih pa bo Še obveščena. S tretjo fazo osnovne šole smo že 14. marca lani so v Cerkljah odprli novo športno dvorano, ki je stala 543 milijonov tolarjev. Upam, da bomo sedaj lahko delo opravljali normalno in v korist občanov. Kar se tiče samih parkirišč, pa še vedno trdim, da smo ena redkih občin z veliko parkirnih površin v središču kraja - pred osnovno šolo, športno dvorano, vrtcem, ob veleblagovnici, ob Marijinem vrtcu in ne nazadnje tudi ob novi upravno poslovni stavbi." Očitki so bili, da bi bilo ceneje, Če bi zgradili nov objekt in ne sanirali stare stavbe, "Za ureditev svojih prostorov in zdravstvene postaje, vsega skupaj na 821 kvadratnih metrih, je občina namenila 136 milijonov tolarjev, kar je dobrih 165 tisoč tolarjev na kvadratni meter. Ob tem moramo Še pojasniti, da smo morali vgraditi Še dvigalo za potrebe zdravstvenega doma, kar je investicijo še podražilo. Poleg tega smo kompletno obnovili tretje nadstropje, ki prej ni bil zgrajen. Tam imamo sedaj krajevni urad, sejno sobo, čajno kuhinjo, arhiv začeli, v investicijo sodi tudi izgradnja kulturne dvorane s 400 sedeži, zobne in splošne otroške ambulante. Investicijo, ki je vredna okoli 700 milijonov tolarjev, bomo težko v celoti zaključili že to leto, zagotovo pa leta 2005. Tu mislim predvsem na kulturno dvorano, katere oprema bo stala okoli 50 milijonov tolarjev. Celoten šolski. Župan Franc Čebulj športni in kulturni kompleks bo tako najverjetneje do konca urejen junija, julija 2005. To je eden največjih projektov v občini." Kateri projekti pa so še planirani? "Zelo rad bi videl, da bi v letu 2004 ali vsaj 2005 začeli z rekonstrukcijo ceste Sp. Brnik -Zg. Brnik, saj se bojim, da bi se začetek rekonstrukcije zaradi finančnih težav države zamaknil za kakšno leto. Brez dobre infrastrukture namreč ne moremo razvijati turizma, od katerega si v prihodnosti v Cerkljah še veliko obetamo. V tem kontekstu se s konzorcijem nekaterih slovenskih podjetij že dogovarjamo za investicijo v izgradnjo hotelskega kompleksa s ternialno vodo. Občina bo tu pomagala predvsem z urejanjem prostorske dokumentacije, z oprostitvijo ko- munalnega prispevka in podobno. Nadaljevah bomo z gradnjo kanalizacije, nadaljujemo tudi s projektno nalogo o izgradnji doma starejših občanov in varovanih stanovanj v Šmartnem." Vam je izstop iz SDS pomagal, da ste s strani države hitreje prišli do financ za občinske investicije. Ne nazadnje ste vstopili v poslansko skupino SLS, kije vladna stranka? "Še kot član SDS sem uspel pridobiti pomoč države za gradnjo športne dvorane, kaf je največja zasluga tedanjega finančnega ministra in sedanjega predsednika vlade Toneta Ropa. In ravno obratno. Tega občini Cerklje ni uspelo v času Ba-jukove vlade, ki sem jo tudi sam podprl v državnem zboru. V vsakem primeru moram povedati, da sedaj nimam nobene prednosti pri pridobivanju Lepo urejeno središče Šenturške Gore in novi poslovilni prostori. V upravno poslovni stavbi so nastanjeni občina, krajevni urad, zdravstvena ambulanta, lekarna in pošta. državnih sredstev. Naši ministri, ki so že dolgo v vladi, že znajo oceniti, kateri župan je sposoben tudi sam zbrati veČ sredstev, kot pa jih prosi od države. In mene očitno ocenjujejo kot takega, ki znam dobro iskati dodatni denar. To je po eni strani za občino slabo, saj tako ne dobi toliko dodatnih sredstev, kot bi jih lahko. Po drugi strani je tudi sama slovenska ureditev taka, da se pomaga tistim, ki ne zmorejo ali pa so pomoči bolj potrebni. Pomembno je, da župan dobro sodeluje z birokracijo na ministrstvu in da zna svoje projekte dobro predstaviti. Svetniki Nove Slovenije vam očitajo, da ne uspejo s svojimi predlogi, ker so v koaliciji z SDS-om, Kako to komentirate? "Zavračam vsa taka namigovanja in očitke, saj imam večino političnih prijateljev, ki pošteno razmišljajo in delujejo, še vedno iz vrst SDS. Seveda takega politiziranja ljudi, ki so šele pred kratkim okusili malo lokalnega političnega življenja, ne gre jemati prav resno. Vsekakor pa želijo taki ljudje ustvariti vtis, da pripadam neki drugi opciji, kot sem jo gradil že v času Demosa in ki ji na državni ravni Še danes pripadam. Vsak občinski svetnik ima možnost sodelovanja z županom, vsekakor pa le s predlogi, ki prinašajo prihodek občinskemu proračunu in razvoju, ne pa s predlogi, ki zahtevajo občinska sredstva, ne prinašajo pa nobenega pravega razvoja." Ste državni poslanec. Se da na ta način hitreje priti do denarja ? "Nobene prednosti ni. Občasno je lahko celo obratno, saj se lahko zaradi svoje razprave v državnem zboru kakemu državnemu sekretarju tudi zameriš. Prednost je le v tem, da sem tekoče seznanjen s spremembami zakonodaje, zato lahko občinske upravnike pravočasno opozarjam nanje." Na kakšen način pa potem pridete do sredstev za številne investicije? "Do sedaj so mi uspeli trije veliki meti, ko je občina na osnovi nepremičnin znatno obogatila svoj proračun. Vseh primerov na tem mestu ne bi navajal. Brez uspešnega gospodarjenja z občinskimi nepremičninami ne bi uspeli zgraditi športne dvorane. Samo primer: tako kritizirana odločitev za investiranje v Celovško 150 v Ljubljani nam sedaj letno prinaša 24 milijonov tolarjev prihodka. Po osmih letih bomo tako dobili od najemnine več, kot so ti prostori vredni. Vseskozi smo imeli izredno dobro vezana finančna sredstva, res tudi rizična, a bili smo uspešni. Od 150 milijonov tolarjev glavnice smo tako v štirih letih uspeli dobiti 106 milijonov tolarjev obresti. Bojim se, da takih metov ne bo več možno opraviti in bomo dej ansko odvisni le od občinskih davkov in državnih sredstev." v Simon Subic, foto: Tina Doki mGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šini k Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4,960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT. petek 300 SIT + GORENJSKI GLAS • 4. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 Kanalščino bodo plačevali vsi Tržič - Osma seja občinskega sveta občine Tržič je konec decembra minila brez posebnosti. V celoti so potrdili predlagani dnevni red, dalj časa pa so se zadržali pri razpravljanju o novem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, na račun katerega bo občinski proračun vsako leto večji za okoli 30 milijonov tolarjev. Manj zapletov je bilo pri spremembah odloka o ustanovitvi Zavoda za prenovo mesta Tržič, saj je šlo le za tehnični popravek, medtem ko se je pri spremembi Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda pokazalo nesoglasje pozicijskih svetnikov. Po novem bodo namreč morali kanališčino v Tržiču plačevati vsi, ki so zavezanci za republiško takso za obremenjevanje vode. To pa ne ustreza tistim, ki so priključeni na vaški vodovod ali so lastniki greznic. Namigovanje svetnika Antona Horvatiča, da gre pri tem za nov občinski finančni vir, je tržiški župan Pavel Rupar zanikal. Sledila je še krajša razprava o občinskem proračunu, za katerega je župan že v uvodu napovedal rebalans, saj nekateri načrtovani prihodki po njegovem mnenju niso zanesljivi. Proračun naj bi bil naravnan razvojno, s številnimi investicijami zlasti na področju stanovanj. Ob koncu seje pa so imenovali še Andrejo Koblar za predstavnico ustanovitelja v svetu Centra za socialno delo, v svetu javnega zavoda Tržiški muzej pa bosta interese ustanovitelja « zastopala Boris Tomazin in Marjan Dežman. A.B. Zamisel o blejskih učnih poteh Bled premore naravno lepoto, urejenost, zgodovinska obeležja, sprehajalne poti, kanček mondenosti, manjka pa morda povezava sedanjosti s preteklostjo, razlaga, zgodba, ki bi zaokrožila tisočletnico obstoja kraja. . Spominska svečanost Medvode - Pred šestdesetimi leti, 31. decembra 1943, je v Gramozni jami v Medvodah padlo 25 talcev. Vsako leto se v Medvodah spomnijo tega žalostnega dogodka in tudi letos je Združenje borcev in udeležencev NOB občine Medvode pripravilo spominsko svečanost, ki so seje udeležili tudi borci iz Škofje Loke in Vrhnike, hrvaški veleposlanik, medvoški župan in domačini. V kulturnem programu so nastopili tudi recitatorji. Lovski pevski zbor in Pihalni orkester Medvode. A.Z. Bled - Podobno je razmišljal tudi Marjan Zupan, doma iz Podhoma pri Bledu, ko se mu je porajala idejna zasnova učnih poti po Bledu in bližnji okolici. "Osnovna želja je bila, da' bi zgodovino, naravne, kulturne, zgodovinske danosti tega kraja na nek način povezal s turizmom. Turist sedaj, denimo, tava po eni od stezic in občuduje razgled, kar je naravna danost, ne ve pa ničesar o objektu v bližini, kaj je bilo tam-najdeno. Zgodovinski podatki o kulturni dediščini bi bili dobra oporna točka." Marjana Zupana poklicna pot ni vodila v proučevanje zgodovine (po poklicu je finomeha-nik, ki si služi kruh v podjetju za proizvodnjo tehničnih j)li-nov), ga je pa ljubiteljska. Že v najstniških letih so ga pritegnile drobne najdbe iz prve in druge svetovne vojne, ko so fantiči stikali po okolici domače vasi, dragocen mu je bil košček srednjeveške keramike, ki ga je našel ob pobiranju krompirja na tetini njivi, za tri dni je skupaj s prijatelji v domači garaži odprl celo mini muzej. Preden je šel k vojakom, mu je babica podarila nekaj starih fotografij, in tu gre morda iskati začetke bolj sistematičnega zbiranja podatkov o zgodovini Podhoma. Desetletje skrbnega proučevanja različnih arhivov, številnih pogovorov z domačini in pomoč zgodovinarja Jožeta Dežmana je bilo potrebno, da je leta 1995 luč sveta ugledala kronika Podhoma. Toda gradivo še zdaleč ni bilo izčrpano. V pogovorih z ljudmi je slišal marsikatero zgodbo, anekdoto, bajko, kar je sklenil posebej obdelati in zapisati tako, kot je povedano, v domači gorenjski govorici, kar je prav tako izdal v knjižni obliki. "Marsikatera zgodba da slutiti, kje bi lahko bilo kakšno arheološko najdišče. Se je že zgodilo, da je na podlagi pripovedi kdo začel tam kopati in naletel na najdbe. Podobno kažejo ledinska imena." Tako se mu je sčasoma porodila zamisel o treh učnih poteh -arheološki, poti naravne in kulturne dediščine ter poti tehniške Rada se je sprehajala Pavla Štros iz Kranja je bistra in prijazna gospa, za katero ne bi rekli, da je pravkar praznovala devetdeset let. v Kranj - Danes Pavla Stros živi v Kranju, rodila pa seje Ši-larjevim v Bohinjski Bistrici. Njena mama je bila Terezija, oče Alojzij. Oče je bil s kmetije, pri mami pa, kot pravi Pavla, so bili kajžarji. Ko sta se Terezija in Alojz spoznala, v bohinjskem koncu še ni bilo železnice. Taje prišla kasneje in ljudje so opustili delo, ki so ga opravljali do takrat, ter se zaposlili pri železnici. Tudi Pavlin oče. Pavla seje rodila leta 1913 kot drugi otrok. Imela je še brata Toneta in Janka. Pokojnega moža Franca je ravno tako spoznala v Bohinjski Bistrici. Franc je bil doma iz Stare Fužine, vendar je delal v bistriški mlekarni. Pri osemnajstih je Pavla izgubila mamo in od takrat je morala doma skrbeti za gospodinjstvo. Štrosova sta se po drugi svetovni vojni preselila v Kranj. Ker je bil v Času vojne Pavlin soprog sirar, se je kasneje zaposlil na mlekarski šoli. Delal je v laboratoriju in učil učence izdelovanja sira. Ko se je Franc upokojil, je bil tri leta oskrbnik koče na Sedmerih jezerih, kasneje pa sta s Pavlo precej let preživela v Savski koči na Pokljuki. Pavli in Francu sta se v zakonu rodili hčerki Majda in Francka. Danes so njuni otroci že odrasli, imajo svoje otroke in tako je Pavla babica in prababica. * Pravi, da se je nedolgo nazaj Še veliko sprehajala, nekoČ je rada vrtnarila, sedaj pa veliko bere in gleda televizijo. Rada je vse, nekaterih jedi pa ne Pavla je devetdeset let praznovala z domačimi. ODKRIJTE S Term Topolšica 5 dni polpenzion že od 38.000 SIT 7 dni polpenzion že od 53.200 SIT Cena vsebuje: - 5 ali 7 potpenzionov - neomejeno kopanje v hotelskih bazenih - posvet pri zdravniku - ena zdraviliška storitev - telovadba v telovadnici in v bazenu - zabavne prireditve in animacija * UGODNI POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE * MOŽNOST SMUČANJA NA GOLTEH pripravlja veČ, ker jih je vse življenje. Za gospo, ki je pravkar dopolnila devetdeset let, se drži zelo dobro. Spopada se le z manjšimi tegobami, ki so normalna posledica visoke starosti. Alenka Brun, feto: Tina Doki Marjan Zupan dediščine. Marjan Zupan poudarja, daje projekt v nastajanju, je pa z njim seznanil blejskega župana Jožeta Antoniča in lokalno turistično organizaci- jo, ki sta ideji naklonjena. "Vsebinsko so poti usmerjene na posamezne ciljne skupine. Vsaka ima krajšo in daljšo izpeljanko. Krajša je, na primer, pot okoli jezera, ki se navezuje na Višce ali Blejski grad, širša pa povezuje vasi okoli Bleda - Gorje, Bohinjsko Belo, Kupljenik, Ribno. Med seboj se zelo prepletao, da se jih prehoditi ali prevoziti s kolesom." Upa, da se bo zasnova v bližnji prihodnosti začela uresničevati, morda v zgibanki z zgodovinskimi očrti, oznakah sedaj deloma samo sprehajalnih poti in po potrebi vodenju po teh poteh. "Živim v teh krajih, pišem o njih, jih doživljam. V učnih poteh vidim dokaj neizkoriščeno možnost, da bi povezal zgodovinska dejstva, naravne lepote, pa tudi zgodbe in bajke." Mendi Kokot Županja se bo pritožila Bohinj - Upravno sodišče Republike Slovenije je v zadevi pobude za referendum krajanov Stare Fužine Občine Bohinj, dne 3. decembra 2003 izdalo sodbo, na podlagi katere je tožbi ponudnikov za referendum delno ugodilo, sklep županje razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, oziroma v ponovno odločanje županji. Po proučitvi sodbe se je županja odločila, da se zoper izdano sodbo sodišča pritoži, saj se ne strinja z odločitvijo sodišča v tistem delu, ko meni, da je pooblasilo za preverbo pobude dano županu po zakonu in statutu občine v tem smislu, da ne odloča o utemeljenosti pobude po vsebini, temveč samo formalno po zakonu. V obravnavanem primeru gre namreč za zelo važno zadevo, saj mora pobuda vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet' referenduma in obrazložitev, podprta pa mora biti še s podpisi določenega števila volivcev. Županja se strinja in meni, da je referendum vsekakor najbolj demokratično sredstvo za odločanje, vendar pod temeljnim pogojem, da volivci vedo, o čem odločajo. V navedenem primeru pa večini prebivalcev občine, ki naj bi odločali o predlaganem referendumskem vprašanju, le to-ne bi bilo razumljivo. Tako je pritožbo županje zoper sodbo upravnega sodišča potrebno razumeti kot pritožbo, o kateri je potrebno razsojati tudi vsebinsko in ne samo formalno, je v izjavi za javnost zapisala županja občine Bohinj Evgenija Kegl Korošec. Davek tudi na nezazidana zemljišča Šenčur - Tako kot v ostalih občinah so tudi v Šenčurju sprejeli spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po katerem od 1. januarja naprej občina pobira tudi dajatve za nezazidana stavbna zemljišča. Vrednost točke za določitev nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče za leto 2004 znaŠa 0,99. Kot je pojasnil Aleš Puhar iz občinske uprave, to pomeni, da nadomestilo za 500 kvadratnih metrov veliko parcelo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je namenjeno stanovanjski gradnji, na 1. območju (Šenčur, Srednja vas) potrebno na letni ravni plačati okoli pet tisoč tolarjev, na 2. območju (ostali kraji) pa tisočaka manj. Na očitke, zakaj sta potrebni dve območji, pa je župan Miro Koželj odgovoril, daje tak način obračunavanja opredeljen že v osnovnem odloku iz leta 1999. Svetniki so bili v razpravi o odloku za plačilo komunalnega prispevka, kije izvirni prihodek občine, skeptični o smiselnosti njegovega sprejetja, saj naj bi ministrstvo do konca marca letos sprejelo nov pravilnik o obračunavanju prispevkov in-tedaj bo treba odlok znova usklajevati z novimi pravili. Županje vseeno zagovarjal tezo, da se odlok, ki ga občina še ni imela, sprejme, saj se sicer občina pri pobiranju prispevkov ne bo mogla sklicevati na noben konkreten akt. Kljub temu se je občinski svet odločil, da o odloku odločajo konec marca, ko bo najbrž novi pravilnik že znan. Simon Šubic Leto 2004 Maistrovo leto m erme olšica Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00 Terme To po Lši ca, TopoLšica 77, 3326 Topoliica Ljubljana - Poslanec državnega zbora Jožef Jerovšek (SDS) je predlagal predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, predsedniku vlade Antonu Ropu, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjanu Šekšu in ministrom za obrambo, za kulturo in za šolstvo in šport Antonu Grizoldu, Andreji Rihter in Slavku Gabru, naj bo leto 2004 leto Rudolfa Maistra, osvoboditelja, prvega generala slovenske vojske, pesnika in narodnega buditelja. Letos bo minilo 130 let ob Maistrovega rojstva, 110 let od končanja kadetnice in imenovanja za Častnika, 100 let od izida njegove prve pesniške zbirke Poezije in 70 let od njegove smrti. Poslanec Jožef Jerovšek je v obrazložitev svojega predloga zapisal, da je bil general Maister eden najpomembnejših predpogojev za slovensko državnost in prvi slovenski general prve slovenske vojske, ki je nosila slovenske oznake, v kateri se je poveljevalo v slovenščini in se je borila za slovensko ozemlje. "Maistrovo leto bo vsestransko izboljšalo vednost o slavnem Slovencu, okrepilo bo nacionalni ponos, samozavest in nacionalno identiteto državljanov Slovenije," je prepričan Jožef Jerovšek. J.K. rTi. '' t f J .r^C- . ,1 . Torek, 6. januarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Skupinska razstava slovenskih in kitajskih umetnikov v Šanghaju Različnost 5 slovenskega in kitajskega Predstavitev v drugem kulturnem okolju, nove vezi med slovenskimi in kitajskimi umetniki in fascinantna Kitajska. Škofja Loka - S skupinsko razstavo dvaindvajsetih kitajskih in osmih slovenskih predstavnikov sodobne vizualne umetnosti so pred mesecem dni, natančneje 5. decembra lani, hkrati tudi prvič za javnost odprli Muzej sodobne umetnosti Doland v kitajskem Šanghaju. Kot nas usmerja naslov razstave ''Različnost enakega", je kljub različnima tradicijama, vzhodnjaški in za-hodi\jaški, v sodobnem umetniškem izražai^u prisotnih avtorjev obeh držav moč najti mnoge skupne značilnosti. V slovenski umetniški odpravi je bil tudi fotograf Tomaž Lunder iz Škofje Loke, ki se je na Dahnem vzhodu predstavil s fotografijami iz ciklov Oči in Sai\je. ^ Pobudnica razstave in mednarodnega sodelovanja med slovenskimi in kitajskimi umetniki je bila slovensko-kitajska umetnica Huiquin Wang, ki izhaja predstaviti ustvaijalce na področju sodobnih umetniških praks, kot so večmedijski projekti, video instalacije, računalniški tiski, fotografije ... Tako so slo- Kitajsko-slovensko druženje v Šanghaju, feto: Nives Lunder. iz mesta Nanjing nedaleč od Šanghaja, že dvajset let pa živi in dela v Ljubljani. Ob umetnostni zgodovinarki in kritičarki, dr. Nadji Zgonik z Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, je bil kustos razstave neodvisni kurator iz Nanjinga, Zhu Tong. Skupna ideja in želja obeh avtoijev izbora sodelujočih umetnikov in postavitve razstave na Kitajskem je bila vensko osmerico poleg dveh slikarjev, pobudnice Huiquin Wang in Bogoslava Kalaša, skupine Irvin, kiparja Mirka Bratuše, predstavljali še videa-sta Andrej Zdravič in Nataša Prosenc ter fotografa Borut Peterlin in Tomaž Lunder. Kot je povedal slednji, je muzej in hkrati galerija, v kateri so razstavljali, vzorčni muzej moderne umetnosti na Kitajskem, ki Iz galerije Prešernovih nagraiencpi za likovno umetnost .^Mä;*' .. -Äte VALENTIN OMAN (1935) Rodil se je v Štebenu pri Beljaku v Avstriji. Na ALU na Dunaju je Študiral slikarstvo. Diplomiral je leta 1962. Študij je nadaljeval na specialki za grafiko na ALU v Ljubljani pri profesorju Riku Debenjaku in ga končal leta ms. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1981 za razstave v zadnjih dveh letih na slovenskem Koroškem v Avstriji. Dramatične črne poteze na rdeči podlagi, na sredini pa bel pravokotnik uokvir-ja zgoščene črne poteze v obrisu človeške figure. Na videz abstraktna podoba človeka izginja na površini, ki postaja telo v prostoru. Dimenzija besed iz naslova, kijih je izrekel arhitekt Jote Plečnik, tako dobi svoj prostor. Oman iz kaosa in brezbrižne energije razkrije smisel svetosti Človekovega dela. Kratke, hitre poteze, ponekod zapisi, so kot starodavni dokument, ki priČa, da je nekoč bilo. Omanova slikasrka tehnika je ekspresivna iz nje veje duh ironije in skepticizma. P. H. F. ... K * K } I 4 ^ »-v ^ 4 V »r'r: Min^iv si, le tvoja dela so tvoj spomin (Jože Plečnik); 1998, olje, platno, 200 x 50 cm. Provenienca: darilo avtorja leta 1999 za Zbirko PreSemovih nagrajencev. Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave: IVE ŠUBIC, 3. decembra do 7. januar sta ga ustanovili in ga finančno podpirata mestna in državna oblast. ''Sodobna umetnost se na Kitajskem nezadržno razvija, o čemer pričajo Številne zasebne galerije, namenjene novi umetnosti. Ob tem velja dodati, da je Šanghaj najhitreje gospodarsko rastoče mesto na Kitajskem in med najbolj razvijajočimi se na svetu," razmišlja Tomaž Lunder. Prav z mednarodno kitaj sko-slovensko razstavo, ta je, kot je navada na Kitajskem, bila odprta dva tedna, so "Muzej moderne umetnosti Doland" (Doland, Duolun Museum of Modem Art), ki se nahaja na šanghajski umetniški ulici Duolun, tudi prvič odprli javnosti. Gre za sodobno sedemnadstropno stavbo, v kateri je več kot 2000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Ob podpredsedniku politične zveze šanghaj ske vlade Wang Rong Hua-ju je bil slavnostni govornik na odprtju razstave tudi slovenski predsednik vlade Anton Rop, ki se je v tistem času na Kitajskem mudil tudi na poslovno gospodarski konferenci. Poleg večine umetnikov, domačih ljubiteljev sodobne umetnosti in lokalnih političnih ter gospodarskih veljakov so odprtje tako pospremili tudi mnogi slovenski poslovneži podjetij, ki sodelujejo s to državo. Fotograf Tomaž Lunder se je na Daljnem vzhodu predstavil z devetimi fotografijami večjih Tomaž Lunder: Pikapolonica, 2001 formatov (90x220 cm, 60x150 cm) iz njegovih ciklov Oči in Sanje, ki sta večinoma nastajala v zadnjih treh, štirih letih. Gre za pol režirane portrete, lahko samo zgodnji del obraza z zaprtimi očmi, v katere Tomaž lovi izseke iz teatra življenja. Obsežni razstavi omenjenih ciklov je sicer imel januaija lani v Mestni galeriji Nova Gorica, maja pa v Cankarjevem domu v Ljubljani. "Kar sporoča že naslov razstave Različnost enakega (The Different Same),}e bilo mogoče videti tudi na razstavi. Kitajska se je tudi na področju umetnosti v zadiyih letih odprla navzven, njihovi umetniki se vključujejo v svetovne umetniške trende in ob strani puščajo kitajsko tradicionalno umetnost," je povedal Lunder, ki je bil hkrati navdušen nad toplim sprejemom Kitajcev, ki so Slo- ■ 'B'.1 ■.' v: •• •• Umrl je Igor Törkar Ljublana - V četrtek je po hujši bolezni v 91. letu umrl slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Igor Torkar, Boris Fakin. Rodil se je 13. oktobra v Kostanjevici na Krasu, leta 1941 diplomiral iz kemije, leta 1943 pa je bil kot aktivist OF aretiran in interniran v Dachau. Po povratku iz taborišča seje zaposlil v ministrstvu za industrijo, a bil že kmalu aretiran tudi s strani nove oblasti. Leta 1949 je bil na dachavskem procesu obsojen na osem let zapora^ leta 1952 pa je bil pogojno izpuščen. Od leta 1954 do 1976 je bil zaposlen na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot profesor za tehnologijo barv. Že pred 2. svetovno vojno je izdal satirične sonete Blazni Kronaš, znani sta njegovi pesnitvi Kurent in Jetniški soneti, v katerih je opisal taboriščna leta, njegovo najbolj znano delo pa je nedvomno spominsko-dokumentarni roman Umiranje na obroke, ki je izŠel leta 1984, v katerem opisuje dachavske procese in ječo na Golem otoku. Napisal je enajst iger, med njimi Pisana žoga. Revizor 74, Revizor 93, Vstajenje Jožefa Švejka ... Leta 1999 je za življenjski literarni opus prejel najvišje državno priznanje zlati častni znak svobode RS. LK. Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Paberki: pesniški zbirki Vrata Daneta Zajca z ilustracijami Rudija Sko-čirja (Prešernova družba) in Žejni soj oči Marijana Trsaija s fragmenti njegovih risb (Družina), slikanica Žur in Lila Simone Koščak z ilustracijami Kristine Krhin (Založba Karantanija), vse nosijo letnico 2003. Na moji delovni mizi se je pred zaključkom minulega leta nabralo kar nekaj 'drobnih' knjig - iz določenih razlogov so mnogi avtorji in založniki prav v tem Času pohiteli z izdajo. Prva, Vrata, je ena izmed treh knjig, kijih je, nedavno, Prešernova družba izdala v počastitev petdesetletnice svojega delovanja, izšla pa je v zbirki Sedmerica velikih, pod okriljem katere bodo i' prihodnost izdali sedem velikanov slovenske otroške poezije. Dane Zaje je prvo pesem napisal, ko je bil star 9 let. Slabo, doda. Prvo so mu objavili, ko mu je bilo 19 let. Prva njegova knjiga, Požgana trava, je izšla, ko je bil star 29 let. O 'usodni' devetki bo še razmišljal. Za otrokovo dojemanje poezije ima poseben občutek; nenazadnje je bil dolga leta i' službi i' Pionirski knjižnici; ima otroke, sicer že odrasle, tri vnukinje in štiri pravnuke. Napisal je precej otroških pesmi, najvidnejše knjige so Bela mačica, Abecedarija in Na papirnatih tleh. vence, kamorkoh so šli, sprejeU z veliko pozornostjo. "Sodelovanje na razstavi je vsaj zame pomembno iz treh razlogov. Zanimivo je svoja dela postaviti na ogled na kulturno povsem drugačnem okolju in ob tem sprem^ati ovrednotenja in odzive na to, navezali smo nova poznanstva s tamkajšnjimi kustosi in umetniki. Vsekakor pa je fascinantna že sama Kitajska kot taka, tradicionalna, a z izjemno hitrim gospodarskim in kulturnim razvojem." Go- stovanje slovenskih umetnikov na Kitajskem je podprla tako država kot nekatera naša podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, ob razstavi pa je izšel tudi obsežen dvojezični kitajsko-angleŠki katalog z barvnimi reprodukcijami razstavljenih del, predstavitvami sodelujočih umetnikov in tekstoma obeh avtoijev razstave. Razstava Različnost enakega z nekaterimi spremembami (več slovenskih umetnikov in manj kitajskih) se letos poleti seli na Ljubljanski grad. Igor Kavčič Erženova dela še na občini ■»'.'■MWypMXf .iijfuilui» Krai\j - Zelo plodno razstavno leto je akademski slikar in kipar Jože Eržen zaključil z razstavo del v galeriji v 1. nadstropju Mestne občine Kranj. Tudi tokrat se Eržen predstavlja v dvojni vlogi tako slikarja kot kiparja. če je njegova osrednja kiparska tema ženski akt, so njegove najbolj pogoste teme vedute, pejsaži, marine, tihožitja. Živahne in intenzivne barvne kombinacije ter sproščena kompozicija sta prej pravilo kot izjema. LK. "... v dolgih desetletjih, več kot šestih, odkar so nastale prve pesmi Marijana Tršarja, niso bili njegovi verzi nikdar zbrani ali izbrani ter objavljeni v knjigi. Vzrokov, bolj ali manj usodnih in tragičnih, pa tudi banalnih in danes marsikomu komajda razumljivih, je več, vsak zase in vsi skupaj pa so pomenljivi in pripovedujejo zgodbo o posebni usodi pesnika in njegovih verzov, " piše spremni besedi Tršarjeve pesniške zbirke Tadeja Krečič Šolten. Tršar je predvsem slikar, grafik in likovni teoretik, da pa je tudi pesnik in prozaist, ve malokdo, ki sicer pozna njegov prispevek k likovni teoriji. Zato je zelo izjemno, da je sedaj, ko je že dopolnil osemdeseto leto, svoje pesmi, kijih je pisal že v najstniških letih, objavil knjižni izdaji. Pesmi izražajo ljubezensko hrepenenje, ljubezen do narave, odnos do Boga, občutenje najhujših mor vojnih časov, odrinjenost od osrednjega dogajanja zaradi etikete 'politične neprimernosti'. Simona Koščak zna temeljito opazovati, zna narediti napeto vzdušje, vse pa poteka v izbranem jeziku, je o avtorici in njenem prvencu spremni besedi napisal urednik Jože Zupan. Prvi bralci Koščakove so bili šentrupertski otroci, osnovnošolci, saj je profesorica nemškega jezika, z ilustratorko Kristino Krhin pa sta mladostni znanki, obe i Mirnske doline. In kot se za dobro otroško slikanico spodobi, je tudi v tej ilustratorjevo delo na prvi pogled vidnejše in prevzame interpre-tativno vlogo teksta. Akademska slikarka mlajše generacije je nase opozorila že no petem bienalu slovenske ilustracije, da o ilustraciji razmišlja tudi teoretično, pa kaže njena diplomska naloga z naslovom Kaj se je zgodilo s slovensko ilustracijo (2000). O vsebini pa le toliko: glavna junaka v pravljici sta zlati prinašalec Žur in njegova bolha Lila, ki izgubi papirnatega zmaja. T I GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 Dan svetega Patricka Prazniki in godovi Irska - Sv. Patrick je bil britanski menih, ki je v 5. stoletju z velikim uspehom širil krščanstvo po Irski, takrat še druidski - poganski Irski. Znane so zgodbe o njegovih čudežih in eden izmed njih je bil ta, da naj bi z Irskega izgnal kače. Zato na dan sv. Patricka, ki je glavni irski svetnik (Irce zato tudi kličejo Paddiyi), ljudje na vrvicah za seboj vlečejo guniijaste kače v spomin na njegova silna dela. To je zelo pisan praznik. Ljudje si poveznejo na glavo zelene klobuke, s štiriperesnimi deteljicami na njih, nekateri si celo pobarvajo obraze v barvah irske zastave in nasploh je vzdušje zelo domoljubno. Na ta dan smo se s prijatelji odločili, da bomo odšli na najbolj prometno dublinsko ulico, Grafton street, in da bomo tam priredili glasbeni nastop, ki bo temeljil na petju svetih imen Boga, Hare Krišna mantre. Saj ste nas že kdaj kje slišali, ko smo kje nastopah in peli Hare Krišna Hare Krišna Krišna Krišna Hare Hare Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare. To je pesem miru, ljubezni, predanosti Bogu inje dandanes znana po vsem svetu. Tako se nas je zbralo nekaj bhakt s pisano paleto raznih inštrumentov i-J ' i in ft I ' ' 'S ■ . %' 1 M-J' 1 il^ap i ^ M Bhakte na praznik Sv. Patricka v zanosu pojejo Hare Krišna mantro na Grafton streetu v Dublinu, avtor članka je s klobučkom na glavi in knjigami v rokah. v za glasbeno spremljavo. Ze kmalu po začetku našega nastopa je začelo deževat, kar pa ni pokvarilo dobrega vzdušja. Ljudje so se zbrali v polkrogu okrog nas ter z nami peli, nekateri so tudi razigrano plesali ter se nasploh izvrstno zabavali, kot se Irci nasploh znajo. Mi smo še stopnjevali ritem, tako da je bila okrog nas kmalu prava gneča, v kateri se je naenkrat pojavilo kakih dvajset Škotov, oblečenih v tradicionalna škotska oblačila kariraste kilte. Povzročili so pravo senzacijo, ko so se začeli divje plesati svoj tradicionalen keltski ples direktno pred nami. Ljudje so se malodane do solz nasmejali, mi pa smo igrali, kot bi nam šlo za življenje. Jaz sem imel pri sebi tudi nekaj malih knjig, s katerimi sem pristopil k ljudem, ki so pokazali več zanimanja za namen našega početja, zakaj sploh pojemo Hare Krišna, v čem je smisel, kakšne so koristi od tega. Pojasnil sem jim, da je petje svetih imen Boga eden izmed temeljnih principov duhovnega življenja, primeren še posebej za te nemirne, razburkane čase, v katerih živimo, saj je to zelo preprosta in učinkovita meditacija, s katero se z Bogom povežemo preko Njegovih svetih imen, kot so Rama in Krišna, ki se ne razlikujejo od Boga samega in imajo v sebi vse duhovne moČi. Se posebej je prijetno skupinsko petje. Učinki pa so vedno čudoviti. Vsi, ki se pridružijo petju ali pa čeprav samo kot pasivni poslušalci, občutijo v srcu zadovoljstvo, mir, radost, pa tudi, če ne vedo, za kaj pravzaprav gre. Seveda je učinek še večji, če veš, za kaj gre. Po kakih štirih urah smo končali z nastopom. Vsi smo bili zaradi neprenehnega dežja dodobra premočeni, ampak vsi srečni in zadovoljni. V naši vegetarijanski restavraciji Govin-das smo se okrepčali s toplim obrokom ter se preoblekli. Na koncu bi lahko rekli, da se že spodobi, da malce dežuje, kar je tipična značilnost Irske, na tako pomemben irski praznik, kot je dan Sv. Patricka. Aljaž Žbogar Vzgoja za mir Jaslice v Jalnovi hiši Rodine, decembra - V Jalnovi rojstni hiši na Rodinah bodo do 11. januarja 2004 na ogled zanimive jaslice. Okrog dvajset različnih so postavili v hiši, vendar tako, da se nekako prelivajo ene v druge in s kuliso zasneženega Stola v ozadju pričarajo posebno vzdušje, praznično domačnost. Pravo doživetje so, pa naj bodo stare, stoletne, ali povsem nove izdelave, figurice pa lesene, keramične, iz testa ali tako kot te na sliki, iz modelirne mase, ki se da preprosto zvaljati in domiselno oblikovati. Jaslice si lahko ogledate vsak dan od 10. do 19. ure ali po dogovoru. D. Dolenc - Foto: Koselj Ljublana - Papež Janez Pavel II. je ob 1. januarju, svetovnem dnevu miru, pripravil posebno poslanico z naslovom Vedno aktualna naloga: Vzgajati za mir. Ob tem je spomnil, da je leta 1979, v začetku svojega papeževanja, posredoval svojo prvo poslanico in v njej je tudi govoril o vzgoji za mir. "V 25 letih'svojega papeževanja nisem nehal dvigati glasu pred cerkvijo in svetom, da bi verne in vse ljudi dobre volje povabil, naj si v miru vzamejo k srcu zadevo miru, da bi tako prispevali k uresničevanju te velike dobrine in zagotovili svetu boljše čase v vedrem sožitju in medsebojnem spoštovanju," je zapisal papež. Kljub nasilju ostaja optimist glede zagotavljanja miru, je povedal na predstavitvi poslanice ljubljanski nadškof iri metropolit dr. Franc Rede. Papež je zapisal, da sta glavna pogoja za mir spoštovanje mednarodne ureditve in ravnanje po obveznostih, ki so jih sprejeli voditelji narodov in njihovi zakoniti za- stopniki. Nihče ne sme ravnati samovoljno. Temu načelu je treba dati večji pomen. Politični analitiki vidijo v tem papeževem stališču kritiko politike ameriškega predsednika Georga Busha v Iraku. Terorizem je treba začeti preprečevati pri koreninah. Narode je treba vzgajati k spoštovanju prava. Ljubezen mora dopolnjevati pravičnost, miru pa tudi ne bo brez odpuščanja, kar je po mnenju nadškofa dr. Franca Rodeta posebej pomembno za slovenski problem sprave. Jože Košnjek Gašper, Miha in Boltežar Prazniku svetih treh kraljev pravijo "tretji božič" in tudi "razglašenje Gospodovo", v vzhodnih pravoslavnih cerkvah pa se spominjajo Jezusovega krsta v reki. Danes, 6. januarja, je praznični dan, saj krščanski svet praznuje slovesen praznik Gospodovega razglašenja in praznik svetih treh kraljev Gašperja, Mihe (Melhiorja) in Boltežar-ja (Baltazarja). Na današnji dan praznujejo vsi, ki so jim starši izbrali ime Boltežar (Bolte, Boltež), Gašper in Miha ali Melhior. Nekaj časa so bila ta imena iz mode, sedaj pa jih je znova vedno več. Jutri, 7. januaija, bodo praznovali duhovnika Rajraund Pe-njafortski in Lucijan (Zoris-lav) Antiohijski ter škof Valentin. Rajmund Penjafortski, rojen okrog leta 1175, je bil Španec in je bil željan znanja. Študiral je cerkveno pravo na takrat zelo slavni univerzi v Bologni in bil kasneje slaven predavatelj. Napisal je knjigo Pravna zbirka, ki je bil najboljši pravni učbenik v 13. stoletju. Posvetil se je v duhovnika in vstopil v dominikanski red, v katerem je bil nekaj časa tudi njegov predstojnik v Bologni. Umrl je 6. januaija leta 1275, star okrog 100 let. Jutri bodo imeli god vsi, ki jim je ime Rajmind, Rajko ali Raj-ka. Za vernike vzhodnih krščanskih cerkva bo jutri bo- v • v ZIC. v četrtek, 8. januaija, se katoliška cerkev spominja opata Se-verina Noriškega, ^ škofa Er-harda, redovnika Jurija iz Ho-zibe in škofa Petra Tomaža. Slovencem naajbližji je Severin, saj je deloval v nekdanji rimski provinci Norik, ki je obsegala tudi ozemlje sednje Slovenije. Deloval je umirjeno in miril vojne strasti, kjer je imel veliko uspeha. Ime Severin pomeni po naše resen, vesten in strog. Na razstavo jaslic Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela pripravlja tudi za januar zanimiv program dejavnosti. V soboto, 10. januarja, bodo organizirali ogled svetovne razstave jaslic v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Odhod bo predvidoma ob 8. uri izpred trgovine na Koroški Beli. V petek, 16. januarja, ob 18.30 bodo v dvorani kulturnega hrama na Koroški Beli odprli fotografsko razstavo Cirila Velka-vrha Sakralni objekti ob Slovenski planinski poti. V soboto, 31. januarja, ob 15. uri se bo začelo prijetno srečanje za otroke. J.K. Imeni Severin ali Severina sta v Sloveniji redki. V petek, 9. januaija, bo praznik sv. Štefka za cerkve, ki še uporabljajo julijanski koledar. Katoliška cerkev pa bo v petek posebej počastila opata Hadri-jana, redovnico Aleksijo, škofa Andreja Corsinija in mu-čenca Julijana iz Bazilisa. V soboto, 10. januarja, bo praznik papeža Agatana, cerkvenega učitelja Gregorja iz Nise in škofa Viljema iz Bour-gesa. Posebej zanimivo je bilo življenje papeža Agatona. Ime Agaton je grško in pomeni dober. Imenu Agaton pomensko ustrezajo slovanska imena iz pridevnika dober kot Dober, Dobrej, Dobren, Dobrica, Do-brogoj in podobno. Agaton je bil Grk s Sicilije. Bilje benediktinski menih inje okrog leta 680 veliko prispeval k umiritvi sporov v cerkvi, ki jo je vodil le dobri dve leti. Umrl je januija leta 681. V nedeljo, 11. januarja, praznuje katoliška cerkev praznik Jezusovega krsta, razen tega pa se spominja še škofa Pavlina Oglejskega, opata Teodozija in mučenca Salvija. Pavlina štejejo tudi za apostola Slovencev. Umrl je leta 802 in je bil med vodilnimi škofi v tedanji Evropi inje širil krščanstvo med Slovenci. S salzburškim nadškofom Arnom se je dogovoril, da bo meja med oglejskim in salzburškim misijonskim področjem reka Drava. Uradno je bila določena leta 811 in je veljala do leta 1786. V ponedeljek, 12. januarja, bo praznik opata Alfreda in mu-čenke Tatjane. Alfred je bil Anglež in po dobri posvetni službi ugleden menih v cisterci-janskem samostanu Rievaulx in pred smrtjo leta 1166 tudi opat. Tatjana ali Tanja je Slovencem ljubo ime. Poznamo jo tudi kot Tacijano, kije bila zradi krščanstva še zelo mlada umorjena v Rimu. Jože Koši\jek fodio Oomamm Wb.ffm najbolj športna frekvenca Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska XLIX. del Naslednje jutro je Lovro ponovno pisal Josipini. Njegovo pismo je bilo zelo energično, jedrnato in na trenutke zmedeno: "O moje vse! Če te on vse tužno pravi - da serce kipi od radosti - i več nemore čutiti življenja - i pamet nima prostora za razzaljenje pretekla!!! Ti moja i u_o Bože moj!!!_ Naj pride popoldne po mene---o spremi ga tudi ti - ak mogoče da pri tebi - - 4-5-6 pri Majarju; ob eni (1) se začne - ondi bi že pervi bili - i jaz pri tebi. Josipina - moja ako prosi nebeško roko -Bože moj! Vse srečno preljubi matki i bratom! Bodi moja - o bodeš!!! t\'oj Lovro." Pismo ji je pisal tudi naslednje popoldne, 22. avgusta 1853: "O moje vse! O kak tebi? Meni prav dobro, tesno še nič listka od tebe, kteroga prav teško čakam! Med tem ti poročim, da bila danas moja mati, Jela in Marijana tukaj, ki šle u Ljubljano k Benediktu! Vse serčno od njih vam vošim - i posebno tebi, moje vse!!! Lo-karca prišla. Od Ložarja list tukaj, beri ga, jaz bodem dr. Stergarju pisal. Poroči mi ti moje vse, kak stanovanje! Jaz svetujem ga vzeti i scer od oktobra i če pred pridemo, čemo tudi plačati, kolikor na tiste dni spade. Tak, ak Bog hoče, bode u Gradcu se dobro opravilo!" Njegova mati in sestrici so šle v Ljubljano in so se zato na poti oglasile še pri Lovru v Kranju. Kljub Josipininemu povabilu pa na Turn niso prišle na obisk, ker časovno niso utegnile. Lovro se je veselil, da bo prišel še isti večer k Josipini, vendar ji je pismu pripisal: "Tička, zdaj premišljujem, da ne morem k tebi priti, ko moram pisma pisati! Pošlji zato jutro zjutraj, do 9 7/2 tožbo i podpis preljube matke! Z Bogom!" Lovro je potem le prišel na Turn, vendar se je Čez tri dni vrnil v Kranj. "O moje vse! Dobil danas tvoj p re mi I i listek - o Josipina ločen od tebe, sim sprejel od tebe poročbo t\'oje Ijubez-ni=moje sreče - veš kaj to?!! Zakaj niČ o zdravju poročila - o da bi ti predobro bilo!! Meni prav dobro! Včeraj bili moja mati i sestri tukaj opoldne i so Šle koj naprej! - Včeraj bila u Laibachu, zjutraj moj sonet, opazka, da je taj pesem od mene. Dobro! Danas bil zopet popis od vsega i pesem zopet omenjena. Tudi dobro! O sonet! Danas slišal Kr- Ijana "Krajnsko novico, da se bodem jaz po veliki noči prihodnjega leta oženjil, i da pojdem letos t tvom bratoma brez tebe i matke u Gradec! To ljudje vganjujejo! Naj pride ob 2 1/2 na "klane" po me! I zdaj z Bogom moje vse - o bodi prav zdrava! Vse serčno tvom=mom! Bodi vse, serčno moja, kakor tvoj s tisuč poljubi tvoj presrečen Lovre." Josipina in Lovro sta torej še vedno veljala za zelo občudovan par in ljudje so radi govorili o njiju. Predvsem so ugibali, kdaj se bo zgodila njuna poroka. Ker je Lovro veliko časa porabil za urejanje formalnih zahtev, mu je skušala Josipina na različnih področjih pomagati. Tako je na primer urejala zadeve glede stanovanja in o tem poročala Lovru. "O premili moj LovričkoH Ah dobri večer ti daj Bogek, moje vse!! Meni ga je prinesel tvoj mili poslanček, ki mije toliko slad-koga prinesel - ah povedal mi, kar moje vse - da Lovro vesel i moj!! O u tom - vseL^ Kak neskončno me tudi "vest" u Ložarjevom listu razveselila, ah saj je nado prinesla, da dobiš zaželjeno mesto! O hvala Večnomu! Da bi on Še za napreja dal, da bi se zastopila se s Stergarom za vse - potom velika skerb od sercaH Bog daj srečo! Kakor piše Lo-Žar - terja Stergar da sam greš k njemu! Ali se bode to zdaj zgoditi moralo? Ali si o tam ga kaj praŠal? Zavoljo stanovanja - moj Lovričko zdaj ni nič storiti, kakor to u Haddeggovoj hiši 2 kotu desno za 210 goldinarjev uzeti. Saj bodemo že tudi brez 4. izbe shajali, se bomo vkupaj pomak-, nili! Naj le za gotovo uzame Ložar to stanovanje. Kar popred kot L oktobra pridemo u Gradec - se bode že Titenovki plačalo! Tvoja preljuba matka i sestrice bile u Krajnu!? Ah zakaj so zopet zdričale memo Turna - zakaj? Ah pa morebiti domu grede pridejo k nam ?! Kak bi nas vendar veselilo! Kdaj imajo domu priditi? Baron Oslovič Marko! To jedino! Ah - ali so ljudje vendar bedasti na svetu! Pusti ga le prav na miru! To pač smešno, da zavoljo teh besed tak bil! Pa tama morebiti pri njem! Ah moj serček - kak me je konec tvoga listka razveselil, ko pišeš, da zopet skupaj!! Ah kak radostno je pričakovalo serce že trenutka sladkoga, zapazim besedice na prevoj strani - mi to nado zopet odvzamejo (moja op. Lovro se ji je namreč opravičil, da zaradi številnega pisanja ne utegne priti na Turn.)! To je bilo nemilo, bridko! Ah ti listi - ti meni uzeti za danas! Neusmiljeni listi!! — (moja op. Josipina se je jezila, da je bila zaradi pisanja prikrajšana za srečanje z Lovrom.) Lovričko - ah vidiš - kak gerdo pišem danas! Ne zameri!! Ne gre prav roka, ko me danes zopet precej hudo zob boli! VeŠ - kak to! Ne vem - od kod mi prišlo! Ah - če kmalo bolje biti! Jaz grem u po-steljco! Ah daj ti Bog prav lahko, sladko nočco! Bodi srečen - i moj - kakor s tisuč žarnimi poljubi je tvoja Josipina Vse serčno od mojih =tvojih! Z Bogom!" Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN V • • v • športno Aktivni smučarji z nakupom smučarske opreme nimajo problemov. Poznajo svoje želje in smučarsko znanje. Rekreativni smučarji, predvsem začetniki, pa pri kupovanju opreme največkrat zaupajo znanju prodajalca. Posameznik se navduši nad smučanjem prvič ali ponovno. Kaj sedaj? Stare smuči niso več primerne iz različnih razlogov -tudi modnih. Pojavi se kopica vprašanj. Za odgovor na vprašanje, kakšna je pravilna odločitev pri nakupu nove ali rabljene smučarske opreme, smo povprašali ljudi, ki se dnevno srečujejo s smučmi ter številnimi željami smučaijev začetnikov. Znanje, teža in pričakovanje Predstavnik Rossignola, dolgoletni demonstrator Sandi Murovec pravi, da je pomembno, kaj od smuči pričakujemo. Meni, da bi okoli 90 odstotkov ljudi želelo smučati s smučko, v ki bi omogočala vse zavoje: "Ce nekdo nima posebne želje po Sandi Murovec Boštjan Gašperšič hudem carvingu - kar pomeni, da bi imela smučka lok pod deset metrov, potem so dovolj smuči med 13 in 16 metri stranskega loka. Danes smuči ne kupujemo več glede na dolžino, ampak na stranski lok. Ko poveš, kolikšen stranski lok smučke bi želel, s tem avtomatsko že določiš dolžino. Če imaš 13 metrov loka, je smučka dolga okoli 158 centimetrov - centimeter gor ali dol. Pri 14-metrskem loku bo dolga okoli 164 centimetrov, pri 15-metrskem okoli 168 centimetrov in tako dalje." Za slabega smučarja ali začetnika je včasih boljša centimeter daljša smučka, ker ta še nima izdelanega občutka za vzpostavljanje ravnotežja. Če je smučka daljša, ni tako občutljiva. "Ko kupujemo smuči, moramo upoštevati tri parametre: kaj pričakujemo od smuči, znaiye smučai\ja in telesno težo. Primer: imamo dva slaba smučarja. Eden je 30 kilogramov težji od drugega. Teža težjega narekuje, da mora pri enakem znanju imeti boljšo smučko od lažjega, ker bi ista, ki jo vozi lažji, če se izrazim žargonsko, "počepnila"." Sandi Murovec razlaga dalje, da včasih koga zanima, ali poleg carving smuči obstajajo tudi carving smučarski čevlji. "Če odgovorimo pozitivno, potem moramo razumeti, da se je čevelj prilagodil novi tehniki, vendar noge so še vedno noge. Smučarski čevelj se je razvil. Gre za to, da je oprijem boljši, ker danes ni več čevljev z vstopom od zadaj. Čevelj mora objeti nogo. Smučarski čevlji ali pancerji omogočajo sredinski položaj smučanja. V osnovi je naklon čevlja za kakšno stopinjo večji. Če ni, pa je pomembno, da je trdota plastike čevlja taka, da omogoča pomik kolen naprej v smeri zavoja. Ni dobro, da je pretrda ali premeh-ka. Danes v čevljih kombinirajo različne trdote plastik. Obstajajo tudi razlike med moškim in ženskim smučarskim čevljem. v ženske imajo manjše proporce. Pa tudi razdalja med gležnjem in kolenom je različna." Današnji trend razvoja smučarskih čevljev gre v smeri uporabe čim lažjih materialov. Murovec meni, da tu pride do izključevanja udobja, izolacije in natančnosti čevlja. Značilno je, da je "precizen" čevelj zelo te- nak in smučaija v njem največkrat zebe. Rekreativci pa stremijo k debelim, udobnim, toplim smučarskim čevljem. Kadar kupujemo smučarske palice, pravi osnovna razlaga, da morajo bili malce daljše od položaja pravega kota pokrčenih rok: "Palice so še vedno to, kar so bile - tipalke za ravnotežje. Kar se pa vezi tiče, so prilagojene naporom. Vse izpolnjujejo stroge varnostne standarde, so več ali manj enake, gre le za to, da določeni proizvajalci prila- « • gajajo vezi svojim smučem. Cena kroji okus Elanovec in ravno tako dolgoletni demonstrator Boštjan Gašperšič pravi, da v Elanovih trgovinah prodajalci na oddelku s smučmi kupca sprašujejo: "Imamo sklop vprašanj, ki omogočajo oblikovanje slike o kupcu. Prodajalec tako ugotovi kako je s kupčevim tehničnim znanjem. Kupca nikoli ne vpraša po njegovem smučarskem znanju direktno, ker velikokrat so odgovori relativni, precenjeni. Tako se ga pač vpraša, kakšne smuči je vozil do sedaj, če je že slišal za carving tehniko, kaj o tem misli, je že smučal s takimi smučmi, po katerih progah vozi, kakšne zavoje obvladuje." Gašperšič je razložil tudi, da večina njihovih kupcev predstavlja kupce smuči srednjega in nižjega cenovnega razreda: "Ljudje sicer gledajo na tehnično znanje, a tudi na ceno. Tako jin) pač svetujemo ustrezne smuči iz naše kolekcije. Začetnikom, slabšim rekreativnim smučarjem svetujemo smuci s poudarjenim stranskim lokom. Mislimo, da te smuči pomagajo smučarjem, tudi če še ne obvladujejo vožnje po robniku brez oddrsavanja. Pravzaprav ravno zaradi svoje geometrije omogočajo lažje smučanje. Seveda, ob ustrezni izbiri terena. Začetnikom ponavadi svetujemo, da si pri prvih korakih na snegu najdejo smučarskega učitelja, strokovnega svetovalca, ki pozna carving tehniko." Med Elanovimi smučmi se kupci največ odločajo med tipi inte-gra in whisper. "Fusion je že višji cenovni razred in je namenjen zelo dobrim rekreativcem. Za enkrat je še razred zase. Deluje kot sistem smuči in smučarskih vezi in so ga kupci kar dobro sprejeli. Del smučarske vezi je montiran, integriran v samo smučko," pripoveduje Gašperšič ter glede smučarskih čevljev in pahc poda podobno informacijo kot Murovec. "S smučarskimi čevlji je podobno kot z modno obutvijo. Pomembna je udobnost, ustrezna velikost. Izbira modela pa je podobna kot pri izbiri smuči." Toneta Ravnikarja, dolgoletnega učitelja smučanja in člana kranjskega ZUTS-a, danes svetovalca, smo srečali na letošnjem 29. zimsko športnem sejmu v Kranju. Bil je eden glavnih avtorjev uspešne izvedbe sejma, ki se je odvijal v prostorih bivšega vrtnarskega centra Tone Ravnikar Trenča. Rekreativci in vsi ostali ljubitelji smučanja so lahko kupili tako novo kot staro smučarsko opremo ali prodali staro - če jih že pri izstopanju iz avtomobila ni prestregel preprodajalec, ki je na parkirišču pokupil smuči in jih takoj prodal naprej. Tone je ljudem, ki so kupovali smučarsko opremo, svetoval podobno, kot Sandi Murovec in Boštjan Gašperšič. Dodal je le, da kupovanje rabljene smučarske opreme cenovno ne spremeni veliko. Včasih so ljudje kupovali rabljeno opremo, ker je bila cenejša od nove. V današnjih Časih smučarskih sejmov, razprodaj in posebnih ponudb je cena rabljenih smuči včasih podobna cenam novih smuči, če niso te celo ugodnejše. Alenka Brun, foto: Tina Doki, Gorazd Kavčič « Plodno in blagodejno leto Venere Leto 2004 je v znamenju planeta Venere, zato naj bi se na Zemljo zlivale ugodne, harmonične in blagodejne energije, naklonjene za partnerske zveze, poroke, naraščaj, družine, umetnost, dobrohotnost in čustveno harmoničnost. Venera ima dobrodejni vpliv. Astrologi jo poleg Marsa in Lune Štejejo k hitrim planetom. Pravimo ji tudi Jutranjica in Ve-Černica, saj se pojavi tik preden sonce vzide in zaide. Venera je zato edini planet, ki je gospodar dvema zodiakalnima znakoma - Magični besedi: Sprosti se Kadar Čutite v sebi napetost, ki je posledica prepoznavnih ali neprepoznavnih notranjih občutij, kot so žalost, tesnoba, ne-srečnost, zapostavljenost, nerazumevanje, nezadovoljstvo, strah ali preprosto neka nepojasnjena otopelost in apatičnost, si lahko na zelo preprost način pomagate z besedami sprosti se, ki jih ponavljate v sebi. Na tak način si boste pomagali spremeniti razpoloženje in se celo spraviti ven iz teh destruktivnih občutkov, ki vas vodijo v slabo voljo, nezainteresiranost, brezciljnost in nezadovoljstvo. Potrebno je le vztrajno ponavljati ti dve besedi in rezultati bodo, če le niso stvari preveč akutne, kmalu opazni. Postali boste bolj dobre volje, bolj optimistični, stvari se vam ne bodo zdele več tako temne in nemogoče. Sčasoma naj bi bolj začutili in vzljubili življenje, postali radostni in začeli prejemati navdihe in ideje, kaj boste delali, na- ^ v redih, ustvarili. Želim vam veliko vztrajnosti in uspeha. Torej, sprostite se! Kjerkoli in kadarkoli. Katja Dolenc Biku in Tehtnici, vendar pa je med njima majhna razlika. Venero v Biku povezujejo z grško Afrodito, ki je strastna in mesena, Venero v Tehtnici pa s plato-nično Astarto. V letu 2004 bodo tako njeno delovanje najbolj občutili rojeni v Biku in Tehtnici, seveda pa tudi vsi ostali, ki smo, hočemo ali ne, izpostavljeni vplivom energijam planetov in vesolja. Le z našim zavestnim delovanjem lahko njihov vpliv omilimo v naši notranjosti, seveda le če zaznamo, kaj se v nas dogaja in če to žehmo. Sicer smo kakor list v vetru, ki ga življenje - energije - nosijo sem in tja. Ker je Venera simbol za nagonsko privlačnost, čustvenost, ljubezen, naklonjenost, nežnost, užitek in lepoto, zato naj bi bilo njeno delovanje za ljudi v letu 2004 zelo blagodejno, saj jim Prispodoba Venere in njenega vpliva na ljudi iz nemškega alkimističnega rokopisa, 16. stoletje. nudi zelo ugodne pogoje za partnersko in družinsko življenje, za ukvarjanje z umetnostjo in lepimi stvarmi, ki dajejo estetski užitek, lepoto, harmoničnost, skladnost. Kot boginja plodnosti je zelo ugodna za začetek ustvarjanja družinskega življenja, naraščaj, dobro rast na polju in za ustvaijanje blagostanja na različnih področjih življenja. Ker Venera vlada čustvom in občutkom, naj bi ta v letošnjem letu prišla bolj na površje in se izrazila, kar daje ljudem tudi izredno priložnost spoznavanja in večjega zavedanja svojega čustvenega sveta, ki ga bomo, če bomo to želeli, še posebej tistega negativnega, lahko z zavestnim delovanjem omejiH in transformirali - preoblikovali v bolj plemenite energije. Venera nas poveže tudi z realnostjo, zato naj bi bilo naše delovanje v letošnjem letu bolj usmerjeno v tuzemskost in v realizacijo duhovnih kvalitet v praktičnem zemeljskem življenju. Zaradi velike nagnjenosti k udobju, obstaja možnost, da Venera v ljudeh okrepi neaktivnost, statičnost in lenobo, zato bo potrebno biti pozoren tudi na to. Ker je Venera v človeškem telesu povezana z delovanjem ledvic, sečnih poti in s spolnimi boleznimi, lahko ljudje z omenjenimi zdravstvenimi težavami čutijo na tem področju težave, lahko |)a tudi ne, ali pa nasprotno, se jim začne proces zdravljena. Veliko je odvisno od naše naravnanosti in od narave bolezni. Kot boginja plodnosti je bila Venera s svojimi ciklusi zelo po- membna za stare južnoameriške civilizacije, zlasti Maje in Azteke, saj jim je predstavljala osnovo za oblikovanje koledarja. Zaradi jutranjega in večernega prikazovanja je ponekod postala simbol smrti in ponovnega rojstva. Včasih so verjeli, da kot večerna boginja spodbuja ljubezen, uživanje in poltenost, kot jutranja pa vodi vojskovanje in bitke. Zaradi podobne dnevne poti sta bila Sonce in Venera pri nekaterih ljudstvih resno povezana. Še danes pa Veneri pripisujejo tip in vse manifestacije ženskosti, kot so razkošje, moda, nakit, fizična lepota in urejenost, zato se lahko kar pripravimo na leto številnih modnih smernic. ki bodo verjetno bolj mehkega mu pravi sreča in ženstvenega značaja. Včasih je bila Venera zvezda nežne zaupljivosti in prva med nebeškimi lepoticami, ki je imela mili vpUv na zaljubljene kontemplativne duše, astrologi pa jo povezujejo z občutki pohotne privlačnosti in ljubezni v povsem organskem smislu. Kakorkoli, leto ki je pred nami, naj bi bilo pod njenim okriljem bolj prijetno kot prejšnje, saj se pod njenim okriljem v človeku krepi veselje do življenja kot najbolj prefinjenega in poduhovljenega uživanja estetike, ter nežnost, ljubkovanje, srečno občudovanje, milina, dobrota in uživanje v lepoti. Njen svet označujejo za kraljestvo srčnega miru, ki se Katja Dolenc Dragi učitelji in vzgojitelji! Danes se obračam na vas, ki vzgajate in učite otroke. Predani so vam v roke v šolah in vrtcih, in vi ste tista podaljšana roka staršev, ki skrbite za njihovo bodoče življenje. Velika je vaša odgovornost in veliko se od vas pričakuje, včasih več, kot lahko date. Danes je toliko različnih mnenj o vzgoji in vse se nagibajo k temu, da se otroka spoštuje in ceni. Tudi jaz podpiram takšen pogled na otroka, saj sem mnenja, da, če znate učitelji in vzgojitelji spoštovati otroke, jim s tem vzgledom dajete veliko dediščino za njihov odnos do sebe in drugih. Danes pa bi vas poleg tega želela spomniti, da so otroci kot trta, ki jo je potrebno obrezovati in za njo skrbeti, in danes je moja želja, da bi se vi, ljubi učitelji in vzgojitelji, zavedali tudi tega, da otroci od vas pričakukjejo, da jim boste pomagali, da bodo njihovi sadovi v prihodnosti Še večji. Zato vas prosijo, da jim postavite meje. Prosijo vas, da jim pokažete, do kod smejo in kje je znak STOP. Prosim vas, vzgojitelji in učitelji, zavedajte se, da z povdarjanjem samo dobrega in zanikanjem prekoračitve meja ne delate dobro otroku in ne samemu sebi, saj si s tem rušite svojo samozavest in svojo avtoriteto. Jaz, dragi učitelji in vzgojitelji, vam pravim: bodite vinogradniki, ki trto obrežete, jo zalivate in negujete. Tako boste zadovoljni vi in otroci. Vaša Mati Marya Sporočilo je bilo predano Ireni LovŠe na Brezjah, 18. decembra 2003. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 SMUČARSKI SKOKI V nabito polni dvorani Tivoli so hokejisti Zavarovalnice Maribor Olimpije zasluženo premagali oslabljeno ekipo Acroni Jesenice - Neučinkovitost še vedno največja težava Jeseničanov. Ljubljana - Prvi letošnji hokejski derbi med večnima riva-loma iz Tivolija in Podmežakle je minulo nedeljo zvečer še enkrat več dokazal, da v Sloveniji ne manjka ljubiteljev hokeja. Tribune so bile namreč že ob začetku tekme prepolne, tako da so .morali organizatorji zakleniti vrata za številne hokejske navdušence, ki so tako ostali pred dvorano Tivoli. Ali je bil vzrok za množičen obisk okoli pet tisoč gledalcev brezplačna vstopnina ali močna želja po ogledu večnega derbija, ki ga v tej sezoni v Tivoliju še ni bilo, niti ni tako pomembno, bolj pomembno je, da so hokejisti obeh ekip po dolgem času prvič igrali kot v starih dobrih časih, ko jini navijači niso pustili niti trenutka nezbranosti .... v Zal pa so že takoj ob začetku tekme obnemeli številni navija- či z Gorenjskega, saj je sicer Gorenjec iz Podbrezij Jurij Go-ličič v zelenem dresu ZM Olimpije v 2. minuti na podajo Kranjčana Eda Terglava premagal vratarja Acroni Jesenic Roberta Kristana. Hladen tuš na jeseniški strani pa seje še okrepil, ko je bil takoj za tem uspešen še Egon Murič (na podajo Jurija Goličiča) in rezultat je bil v 3. minuti že 2:0 za prvake iz Tivolija. Začetno vodstvo ZM Olimpije pa Jeseničanom ni vzelo moči in v nadaljevanju so bili več v napadu, imeli nekaj lepih priložnosti, šele v 7. minuti drugega dela igre pa je za Jeseničane vendarle zadel Tomi Hafner in rezultat zmanjšal na 2:1. Koje v začetku zadnjega dela srečanja kazalo, da se Jeseničani niso sprijaznih z minimalnim porazom in so skušali zadeti vrata Andreja Hočevarja, pa je Luka Žagar izkoristil napako jeseniške obrambe in toČno podajo Gregorja Polončiča, ter dobrih pet minut pred koncem postavil končni rezultat 3:1 (2:0, 0:1, 1:0). "Fantom ne morem zameriti poraza. Gotovo so želeli zmagati, vendar pa je bil splet okoliščin, predvsem pa bolezen v ekipi vzrok, da jim to ni uspelo. Za današnjo tekmo smo namreč morali ekipo sestaviti brez nekaterih obolelih igralcev, nekateri pa so igrali bolni, kar je bilo videti ob koncu tekme, ko so jim pošle moči. Dejstvo je, da smo tekmo izgubili v prvih minutah, ko smo prejeli dva gola. Kasneje smo zaigrali bolje in v drugi tretjini dokazali, da znamo igrati. Zamudili pa smo nekaj lepih priložnosti za gol, kar se ne bi smelo zgoditi, saj streli mimo gola pač ne pomeni- Mitja Sotlar ni uspel premagati razpoloženega vratarja ZM Olimpije Andreja Hočevarja. SAH Primorci zmagovalci celoletne lige Škofj a Loka - V zadnjem enajstem krogu celoletne Šahovske lige so Šahisti SS Tomo Zupan iz Kranja dosegli pričakovano visoko zmago. Druga gorenjska ekipa, ŠD Gorenjka Lesce, pa je morala priznati premoč proti zmagovalcu letošnje lige, ekipi SK Nova Gorica. Končni vrstni red: 1. ŠK Nova Gorica 43,5 točk, 16 meč točk, 2. ŠD Vele Domžale 42 (17),3. ŠD 3D Vrhnika 41 (15), 4. ŠS Tomo Zupan Kranj 38 (16). 5. ŠD Bohinc Šentjur 35 (12),6. ŠK Velenje 29,5 (10), 7. LŠK upokojenci Komandant Stane Ljubljana 24 (8), 8. ŠD Gorenjka Lesce 23 (5), 9. 'ŠK Komenda Popotnik 21,5 (5), 10. ŠKSlovenec Poljčane 19,5 (5), 11. ŠK Loška dolina Stari trg 12(1). V ekipi Tomo Zupan Kranj velja posebej pohvaliti Rabič Draga, ki je zmagal vseh pel odigranih partij. Oskar Orel jo dobrega rezultata. Seveda s tem porazom sezone Še ni konec in se lahko še vse zgodi," je po tekmi povedal trener Jeseničanov Roman Pristov, ki je bil -tako kot večino ostalih - presenečen nad nabito polnimi tribunami. "Kar nekaj časa je že minilo od takrat, ko smo igrali pred tako polnimi tribunami in takšen obisk je bil zagotovo velika spodbuda za igralce. če bomo podobno, z brezplačno vstopnino, poizkusili napolniti tudi tribune v Podmežakli, se zaenkrat še nismo pogovarjali, saj niti ne vemo, kdaj bomo der- EVROPSKE KAKOVOSTI 080 m n 66 mimo OLJS in PLIM ^kttßlaliUmbBtr^ A % v Roman Pristov bi prvič sploh igrali doma. Morda celo šele februarja. Ta konec tedna pa odhajamo na zadnjo tekmo rednega dela Mednarodne hokejske lige v Zagreb k Medveščaku, kjer si zagotovo želimo zmage. Čeprav letos na gostovanjih sploh še nismo zmagali," pravi Roman Pristov. Sicer pa je nedeljski obračun v Tivoliju štel tako za točke Mednarodne hokejske lige kot toČke državnega prvenstva. Na lestvici MHL vodi ekipa Unie z 38 točkami, ZM Olimpija ima 25 točk in je na 4. mestu, Acroni Jesenice so z 18 točkami na 7. mestu, Slavija M Optima pa je s 14 točkami na zadnjem mestu. Tekme v MHL se bodo nadaljevale v tem tednu, saj bo Slavija M Optima danes gostovala v Tychyu, jutri v Oswiecimu in v četrtek v Nowem Targu na Poljskem, Olimpija se bo v četrtek v Sekesfehervarju pomerila z ekipo Albe, ekipa Acroni Jesenic pa bo v petek igrala v Zagrebu pri Medveščaku. Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki V Planici se je veselil tudi Jure Bogata Planica - Minuli konec tedna so člani Organizacijskega komiteja Planica pripravili tekmovanje v smučarskih skokih za Kontinentalni pokal. Tekmovanje je potekalo na 90-metrski skakalnici, udeležilo pa se ga je več kot osemdeset tekmovalcev in 18 tekmovalk iz dvajsetih držav. V soboto je slavil Poljak Mateusz Rutkovvski pred Fincem Juho Mattijem Ruuskanenom in Norvežanom Kimom Roarjem Hanse-nom, od naŠih tekmovalcev pa je bil najboljši Jernej Damjan (Ilirija), ki je osvojil 6. mesto. Med deseterico najboljših sta se uvrstila tudi Triglavana Jure Bogataj in Bine Zupan, ki sta pristala na 9. oziroma 10, mestu. Med dekleti je zmagala Švedinja Helena Olssonova pred Avstrij-ko Danielo Iraschovo. Naša najboljša je bila Monika Pogladič na 5. mestu. ^ _ Se bolje so se naši tekmovalci odrezali v nedeljo, ko so v Planici pripravili še eno tekmovanje, ki bi sicer po koledarju moralo potekali v Trbižu. Na nedeljski tekmi sta si zmago delila Kranjčan Jure Bogataj in Daiki Ito iz Japonske, tretje mesto pa so osvojili Bine Zupan, Finec Juha Matti Ruuskanen in sobotni zmagovalec Poljak Mateusz Rutkowski. Na 6. mesto se je uvrstil Jernej Damjan, na deseto pa Rok Urbane (Triglav). V ženski konkurenci je zmagala Avstrijka Daniela' Irascko, druga je bila Helena Olsson iz Švedske, tretja pa Anette Sagen iz Norveške. Naša najboljša je bila znova Monika Pogladič, ki je kako kot v soboto osvojila 5. mesto. Kot so po zaključku tekmovanja povedali organizatorji, so bili tehnični delegati s strani FIS zadovoljni z uspelim tekmovanjem, prav tako so iz Planice zadovoljni odpotovali vodje ekip, trenerji in tekmovalci. Najbolj nasmejani so bili seveda najboljši. V.S. Kranjčan Kern zmagal v Nemčiji Reit im Winkl - Med novoletnimi prazniki je bilo v bavarskem zimsko-športnem središču prvo FIS tekmovanje za pokal Löwen-bräu v smučarskih skokih. Na 90-metrski skakalnici je nastopilo 105 skakalcev iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Skakalci- Triglava so dosegli odlične uvrstitve, saj seje do trinajstega mesta uvrstilo kar pet Kranjčanov. Zmagal je Andraž Kern z 229,0 točkami in skokoma 89,5 in 90,5 m pred Avstrijcem Eigentlerjem, ki je za Kranjčanom zaostal za štiri točke. Ostale uvrstitve Kranjčanov: 7. Gašper Cavlovič, 10. Primož Zupan - Urh, 12. Jan Tomazin in 13. Branko Iskra. Med mladinci je prvič po poškodbi spet nastopil Zvonko Kordež in zasedel 19. mesto. J.J. ORIENTACIJSKI TEK Taborniki bodo tekmovali Poljane - Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika že 33. leto zapored organizira taborniško orientacijsko tekmovanje. Letos bo potekalo to soboto, 10. januarja, v Poljanah nad Skofjo Loko z začetkom ob 8.00 uri pred OS Poljane. Kot je povedala Meta Dagarin, tudi letos na tekmovanju pričakujejo okrog 45 ekip oziroma blizu 250 tabornikov iz vse Slovenije, starih od 14 do 25 let. Preizkusili se bodo na področjih orientacije, prve pomoči, reševanja topotestov in življenja v naravi. Zanimivo je to, da se bodo ekipe potegovale tudi v tekmovanju za najbolj kul ekipo (kar lahko postanejo s simpatičnostjo in širjenjem pozitivnih vibracij). Letošnja novost tekmovanja je elektronsko perforiranje (z napravami Sport Ident), ki bo olajšal potek tekmovanja vodjema Janezu Berniku ter Mateji Jereb. V.S. Tekači tekmovali na Pokljuki Tekaški smučarski klub Merkurje bil v zadnjem tednu na Rudnem polju na Pokljuki najprej organizator državnega prvenstva v šprintu posameznikov in štafet, minulo nedeljo pa so na Javorniški planini pripravili še tekmo za Slovenski pokal. Pokljuka - V šprintu za državno prvenstvo prejšnji teden je med moškimi zmagal Vasja Rupnik (Valkarton Logatec), pred Škofjeločanom Nejcem Brodarjem (ŠD Tekač) in Matejem Jakšo (ŠD Planica). V ženski konkurenci je ob odsotnosti Petre Majdič naslov državne prvakinje osvojila Merkurjev- ka Vesna Fabjan, članici TS K Merkurja Barbara Jezeršek in Maja Benedičič pa sta ji delali družbo na zmagovalnem odru, saj je bila Barbara druga, Maja pa tretja. Vesna Fabjan in Barbara Jezeršek sta bili nato dan kasneje na državnem prvenstvu v šprintu štafet tudi Članici zmagovalne ženske štafete kranjskega TSK Merkurja. Drugo mesto je osvojila štafeta Olimpije 1 (Podviz, Belšak), tretja pa je bila štafeta Merkurja 2 (Rakovec, Benedičič). V moški konkurenci je bila najboljša štafeta Brda z biatlon-cema Markom Dolencem in Martinom Ponikvarjem, drugo mesto je osvojila štafeta Valkar- ton Logatca (Rupnik, Brus), tretje pa Štafeta Ihana (Bauer, Aleš Gregorič). Minulo nedeljo pa se je na tekmi za Slovenski pokal pomerilo več kot 140 tekačev in tekačic v vseh kategorijah. Najboljši v starejših kategorijah so sicer tekmovali na tekmah celinskega pokala, kljub temu pa so bili obračuni na Javorniški planini še kako zanimivi. V kategoriji mlajših deklic je zmagala Ema Likar (Valkarton Logatec) pred Evo Klemenčič (TSK Merkur) in Evo Sever Rus (Valkarton Logatec). Med mlajšimi dečki je bil najhitrejši Jan Tabor (TSK Jub Dol), drugi je bil Mark Klinar (Bled), tretji pa Rok Tršan (Olimpija). Med starejšimi deklicami je slavila Ajda Rogelj (TSK Jub Dol), druga je bila Maja Strasner (Olimpija), tretja pa Manca Rogelj (TSK Jub Dol). Med starejšimi dečki je zmagal Kristijan Peklaj pred Matejem Šimencem in Davidom Kuncem (Vsi Valkaron Logatec). V kategoriji mlajših mla- dink je zmagala Ana Šimenc (Valkarton Logatec), pred Kajo Šiler (TSK Merkur Kranj) in Ano Poklukar (Bled). Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Andraž Mali (TSK Merkur Kranj), drugi je bil Anže Gregorič (Ihan), tretji pa Gašper Marn (TSK Merkur Kranj). V konkurenci starejših mladink je zmagala Polona Mihevc (Olimpija), pred Ano Zupan (TSK Merkur Kranj) in Gabi Humerca (Bled), med starejšimi mladinci pa je slavil Matej Brvar pred Crtom Ivančičem (oba Brdo), tretji pa je bil Martin Kramar (Planica). Med juniorji je bil najboljši Jan Debevec (Vrhnika), drugo mesto je osvojil Aleš Gregorič (Ihan), tretje pa Luka Božič (Logatec). V konkurenci članic je bila najhitrejša Mirjam SokliČ (Gorje), druga je bila Tina Hižar (Olimpija), tretja pa Adrijana Stipančič (BuduČnost, Hrvaška). Med Člani je zmagal Jure Tršar (Valkarton Logatec), pred Igorjem Jese-novcem (Olimpija) in Rokom Bremcem (Gorje). V.S. Torek, 6. januarja 2003 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN BIATLON Potem ko se bo danes v Bischofshofnu končala letošnja novoletna turneja, s katero so smučarji skakalci iz starega skočili v novo leto, se že jutri na Pokljuki nadaljuje svetovni pokal v biatlonu - Slovenija bo že konec tega meseca gostila evropsko prvenstvo v rokometu za moške, februarja bo v Planici svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, vrhunec športnega leta 2004 pa bodo olimpijske igre v Atenah, ki se bodo začele čez natanko 220 dni. Prvi slovenski olimpijci {na sliki atleti) so že podpisali olimpijske pogodbe, do začetka olimpijskih iger v Atenah pa je še natanko 220 dni. Krai\j - Letošnje športno leto . bo res bogato tako za športnike kot njihove navijače. Po tradiciji je največ zanimanja na prehodu iz starega v novo leto požela novoletna skakalna turneja, ki se je konec decembra začela v Obersdorfu, se na novoletni dan nadaljevala v Garmisch - Par-tenkuirchnu, minulo nedeljo v Innsbrucku in se bo danes zaključila v Bischofshofnu. Mnogi tekmovalci, ki se niso udeležili te najprestižnejše skakalne turneje, so se pomerili na tekmi kontinentalnega pokala v naši Planici. Planica pa bo od 20. do 22. februaija tudi prizorišče letos največjega tekmovanja smučarjev skakalcev, svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Kratek novoletni počitek so imeli tudi najboljši biatlonci sveta, ki pa se že zbirajo pri nas na Bledu oziroma na Pokljuki, kjer bo od jutri do nedelje potekala četrta tekma te sezone za svetovni pokal. Vrhunec letošnjih tekem biatloncev bo svetovno prvenstvo, ki bo od 6. do 16. februaija v Oberhofu v Nemčiji. Dolgih novoletnih praznikov letos niso imeli niti alpski smučarji in smučarke, ki so minuli konec tedna že nadaljevali s tekmami svetovnega pokala. Čeprav letos nimajo na sporedu svetovnega prvenstva, pa se slovenski reprezentantje veselijo nastopov pred domačimi gledalci. Tako bodo smučarke v Mariboru tekmovale 24. in 25. januarja, smučarji pa se bodo v Kranjski Gori za toČke svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu potegovali 28. in 29. februaija. Pred domačimi gledalci se bodo na tekmi svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu 28. januarja v Mariboru predstavili tudi naši deskarji, med 27. in 30. januarjem pa bo Maribor gostil tudi tekme svetovnega pokala telemarkarjev, ki bodo tekmovali v šprintu. V dneh od 25. do 29. februaija bo na Pokljuki potekalo svetovno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu. Tekmovanja na snegu pa še daleč niso vsa največja tek- movanja, ki bodo zaznamovala zimski športni utrip v Sloveniji. Od 22. januaija do 1. februarja bo namreč v Sloveniji (Celje, Koper, Ljubljana, Velenje) potekalo evropsko prvenstvo v rokometu, na katerem si bodo naši rokometaši skušali zagotoviti tudi vozovnico na olimpijske igre, ki bodo avgusta potekale v Atenah. Poletne olimpijske igre v Atenah, ki se bodo začele čez natanko 220 dni, bodo zagotovo največji športni dogodek letošnjega leta, ki pa ga bo zaznamovalo tudi junijsko evropsko prvenstvo v nogometu na Portugalskem, kjer pa žal ne bo nastopila naŠa reprezentanca. Bo pa prek Slovenije letos 23. in 24. maja znova potekala znamenita kolesarska dirka Giro d'ltalija, še prej pa bodo naši hokejisti nastopali na svetovnem prvenstvu Divizije 1 na Poljskem, kjer si bodo skušali znova priboriti mesto med svetovno hokejsko elito. Seveda ne bo manjkalo tudi ostalih športnih dogodkov, od gorenjskih do državnih prvenstev, mednarodnih tekmovanj, kvalifikacijskih nastopov in še mnogih ostalih prvenstev, o katerih bomo čim več skušali poročati tudi na naših športnih straneh. Posebno če nas bodo z uspehi znova navduševali tudi gorenjski športniki. Vilma Stanovnik Državno prvenstvo uvod v svetovni pokal Rudno polje - Prvo državno prvenstvo v Sloveniji v letu 2004 so na Rudnem polju v zimski idili izpeljali biatlonci. Prvaka na 12. prvenstvu Slovenije v skupinskem štartu sta Marko Dolenc in Dijana Gru-diček. Tako, kot so zmagali vsi njegovi mlajši klubski kolegi iz SK Brdo (Grega Brvar, Andraž Semrov, Jure Dolenc), je v skupinskem štartu na biatlonskem polju v generalki pred jutrišnjim začetkom svetovnega pokala na Pokljuki Marko Dolenc premagal večnega tekmeca Janeza Mariča (Bled) za 51 sekund in Matjaža Poklukarja (Gorje) za 1:47 minute. .Po "čudežu" na strelišču je presenečenje pripravila Dijana Grudiček, ki je premagala bivši olimpijki v smučarskem teku Tejo Gregorin in Andrejo Mali, ki sta pre(več) zakrožili v kazenskem krogu. "Štirje kazenski stoje ob dveh ničlah v leže je skupaj sicer manj kot v starih časih, ko je bilo dovolj že osem zgrešenih za naslov, a za Pokljuko ta teden preveč," pravi kritično biatlonski kralj DP Marko Dolenc. Bron je pritekel Matjaž Poklukar, ki je poleg Dolenca in Mariča edini letos s točkami svetovnega pokala. Tržičan Klemen La-useger (Merkur), lanski zmagovalec evropskega biatlonskega pokala, letos pa že enkrat 10. med člani na EP, je pritekel peto mesto. Med članicami Andreja Koblar, Tadeja Brankovič in Lucija Larisi niso štartale, mladinska državna prvakinja je z velikansko prednostjo postala Gabrijela Humerca (Bled). M.M. SANKANJE Varnejša sankaška proga v Savskih jamah v Jesenice - Glani Sankaškega kluba Jesenice so novo sezono začeli s pomembno pridobitvijo. V letošnjih poletnih mesecih so temeljito prenovili znano progo v Savskih jamah. S prestavitvijo strmega začetka proge, preureditvijo nekaterih ovinkov in dodatno zaščitno ograjo ob progi so odpravili predvsem nevarne točke, kjer je bilo doslej že več poškodb tekmovalcev. Pripravljajo pa se že na izvedbo pomembnih tekmovanj. 17. in 18. januarja 2004 bodo gostili okoli 100 sankačev letošnjega tekmovanja za Interkontinentalni pokal, v februarju pa bodo organizatorji državnega prvenstva v sankanju na naravnih progah. V marcu bodo izvedli tekmovanje z navadnimi sankami za Jelovčanov memorial. Poleg tega bo tudi v letošnjih zimskih mesecih proga v Savskih jamah namenjena drugim ljubiteljem sankanja, predvsem šolam, športnim in drugim organizacijam za izvedbo različnih tekmovanj. V času zimskih počitnic pa bo klub organiziral tudi šolo sankanja. Janko Rabič LOKOSTRELSKI BIATLON Zupan prvak še sedmič Maribor - Svoje šesto državno prvenstvo so pred prvimi tekmami svetovnega pokala imeli na Arehu na Pohorju tudi lokostrelski biatlonci. Še sedmič je prvak postal Andrej Zupan, med ženskami pa Mirjam Gerne. V prvenstvu "izbrisanih" (v Sloveniji niso zapisani niti pod biatlonci niti lokostrelci) je drugo mesto zasedel Gaber Lah, tretje pa lokostrelski olimpijec iz Atlante Matej Krumpestar. M.M. Italiji se dobro počutim Tako je ob kratkem prazničnem obisku v Kranju povedal slovenski vaterpolski reprezentant Aleksander Mertelj, ki ROKOMET Za Termo uspešna jesen Škofj a Loka, Krai\j - Izbranci Toneta Tislja se pripravljajo za nastop na domačem EP v rokometu, prvohgaši pa so na zasluženem počitku. V sezoni 2003/04 imamo Gorenjci v Siol ligi samo enega predstavnika, Termo. Ločani so jesenski del končali na šestem mestu z enakim številom točk, kot petouvrščeni Rudar. Oboji so osvojili 12 točk. Lahko ugotovimo, da je bil jesenski del sezone za Termo uspešen. Na domačem igrišču so si priigrali celo dve točki viška. Osvojili so jih v zadnjem krogu proti Prulam 67. Sicer so v dvorani Poden premagali še: Adrio Krko, Inles Riko, Trimo Trebnje. Izgubili pa s Celjani in Gorenjem. Uspešno so igrali na gostovanjih. Premagali so dva neugodna nasprotnika: Veliko Nedeljo in Rudarja. Dvojno vŠtejeta osvojeni točki v Trbovljah, saj je Rudar neposreden tekmec za uvrstitev v zgornji del lestvice. Če bi bilo zdaj konec prvenstva, bi bil Termo peti, ker je premagal "knape". LoČani so morali na gostovanjih trikrat seči v roke nasprotniku. Boljši so bili rokometaši Preventa, Jeruzalem Ormoža in Cimos Kopra. Termo doslej ni premagal samo Celjanov. Res pa je, da so za Ločane, ob Celjanih, najtežje premagljivi Velenjčani, Prule in Cimos. še malo statistike. Jesenski prvaki so Celjani, ki so osvojili 21 točk. Edino točko so izgubili na derbiju s Prulami. Sledi skupina treh ekip Prule 67, Prevent in Gorenje, ki za Celjani zaostaja štiri točke. Peti Rudar in šesti Termo jih imata 12. Sedmi Cimos jih ima deset, osma Adria Krka in deveti Trimo sta zbrala osem točk. Te ekipe so skupaj z Ločani in Rudarjem tudi kandidati za sredino lestvice. Mednje lahko prištevamo tudi Ormožane. Velika Nedelja in Inles Riko pa sta skoraj že odpisana. Najboljši izvajalci 7-metrovk v Siol ligi so Celjani. Njihova uspešnost je 85-odstotna. Ločani so na desetem mestu (67 odstotkov). Najbolj športna ekipa so Velenjčani. Termo je četrti. Najboljši strelec v jesenskem delu prvenstva je Zrnič (Prule). Dosegel je 89 golov. Med deseterico najboljših, osmi, je tudi Rok Ivančič. Vratarje je premagal 63-krat. M,D. Krahj - Konec avgusta se je v Neapelj v Italijo odpravil član slovenske članske reprezentance in kranjskega Triglava Aleksander Mertelj. Ponudba, ki jo je dobil od novega italijanskega prvoligaša Alcott Rari Nantes, mu je ugajala in tako seje preko Trsta in Rima podal v Neapelj, kjer sta še dva prvoligaša: večkratni prv^ Italije Posillipo in Canottieri. "Alcott Rari Nantes iz Neaplja je novinec v najmočnejši ligi na svetu, cilj sezone 2003-2004 pa je, da obstane v tej ligi," je pogovor med božično-novoletnimi prazniki v Kranju začel Aleksander Mertelj in nadaljeval: "Z njimi sem podpisal dveletni dogovor za sodelovanje, kar je kar veliko, kajti v Italiji se taki dogovori običajno podpisujejo za eno leto, oziroma za eno sezono." Na vprašanje, koliko trenirajo in ali je drugače kot pa pri nas, pa je Sandi, kot ga kličejo prijatelji, dejal: "V Italiji treniramo enkrat dnevno, trening pa je dolg od tri do štiri ure. Le ob torkih in četrtkih imamo dva treninga. Tudi sistem tekmovanja je drugačen, kot sem bil vajen tu pri nas v Sloveniji. Trenutno smo na sredini tekmovalne lestvice spodnjega dela. O obstanku v ligi najboljših pa bosta odločali dve srečanji v marcu mesecu. Vaterpolo v Italiji je "šov", tako kot košarka NBA v Ameri- igra v italijanskem klubu Alcott Rari Nantes. ki. Vsako srečanje se začne s spektakularnim predstavljanjem, s svetlobnimi efekti, tekme pa spremljajo fanatični navijači. Tribune na bazenih so na tekmah polne, igra pa je "zelo umazana", kar dovoljujejo njihova pravila, saj v Italiji na tekmah zaradi udarjanja ni izključitve brez pravice zamenjave, kar je sicer v vaterpolu normalna stvar. Nas tujce spoštujejo, zato tudi tujci pri taki igri niso udeleženi. Moram pa priznati, da taka trda igra meni tudi odgovarja," pravi naš reprezentant. Aleksander je domov prišel prvič po kar Štirih mesecih bivanja v Italiji. Kot že rečeno živi v dvomilijonskem mestu. Spoznati je moral tudi domači jezik, ki je nujno potreben, če hočeš preživeti v takem okolju. "Italijanskega jezika sem se že veliko naučil, kajti vsakodnevno poslušam iste fraze, imam pa tudi nekaj pripomočkov, kot so to kasete, razno razne knjige in slovarji. Če je kaj novega, pa se tudi hitro naučim. Tudi če grem v mesto z Davidom (Burburanom - igralec z Reke) ali Romanom (Polačik -igralec iz Slovaške), ki sta tako kol jaz tujca v Neaplju, se popravljamo v italijanskem jeziku, saj se le na tak način lahko hitreje učiš. Stanovanje, ki sem ga dobil, ima kar devetdeset kva- Naš vaterpolski reprezentant Aleksander Mertelj se v Italiji dobro počuti, saj so ga tako v klubu kot someščani lepo sprejeli. dratnih metrov površine in je od centra oddaljeno le petdeset metrov. Je na pol poti med stadio- nom in bazenom, V nedeljah zahajamo s klubskimi igralci na tekme domačega italijanskega nogometnega kluba, za katerega je nekoč igral tudi zvezdnik Diego Maradona. Sedaj so nogometaši v II. italijanski ligi, a na vsako tekmo pride okoli 50.000 gledalcev. S soigralci pa zahajamo tudi na druge športne prireditve, v kino, cirkus, tako da skupaj preživimo kar veliko prostega časa." Neapelj pa je znan kot zelo turističen kraj, ki ima v svoji bližnji okolici tudi veliko zgodovinskih krajev in kraje, kjer se je mogoče naužiti mediteranskih lepot. Da je Aleksander vse to lahko videl in da lahko nemoteno prihaja na treninge, je v no- vem klubu dobil službeni avto Alfa Romeo 147 sport. "V bližini Neaplja je čudovit otok Capri, pod ognjenikom Vezuv so Pompeji. Vsa sreča, daje bila v septembru mesec dni pri meni prijateljica Nina, s katero sva si vse to ogledala in je Še najbolj zaslužna, da sem spoznal vse te lepote. Bila sva na Capriju, v Pompejih in se povzpela tudi na ognjenik Vezuv." Aleksander je Še povedal, da so Neapeljčani zelo odprti, imajo tipično južnjaški temperament in da je že navezal stike s sosedi, kjer ima stanovanje in ti ga velikokrat povabijo na kakšen prigrizek. Sicer pa si Sandi večkrat kuha tudi sam, saj za to ima pogoje in veselje. Jože Marinček f GORENJSKI GLAS • 10. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 Clane seznanjajo njihovimi pravicami Medobčinsko društvo invalidov Kranj dela že 35 let, v njem pa je letos 1241 članov in 219 podpornih članov, Ne Mihaelov sejem Kranj - "Invalidom želimo pomagati, saj so zaradi motenj v gibanju prikrajšani pri mnogih aktivnostih v vsakdanjem živ-ljenju/' pravi predsednik Medobčinskega društva invalidov Kranj Mirko Galičič. "V obdobju uvajanja tržnega gospodarstva je invalidom še težje, saj med njimi narašča brezposelnost, čeprav številni dokumenti govorijo o pravici do ekonomske in socialne varnosti." Socialna dejavnost je ena pomembnejših v društvu, ki zajema članstvo iz občin Cerklje, v Jezersko, Naklo, Šenčur, Preddvor in Kranj. Obiskali in obdarili so 138 nepokretnih in težko pokretnih invalidov, pa tudi ti- ste, ki so že dlje časa hudo bolni. S 13 kilogramov težkimi živilskimi paketi so obdarovali 56 socialno ogroženih invalidov. K društveni socialni dejavnosti sodijo tudi zdravljenja in letovanja na morju ali v toplicah, česar se je letos udeležilo 178 članov. Zelo priljubljeno je letovanje v počitniških hišicah in apartmajih Zveze delovnih invalidov Slovenije, vendar pa je želja več kot število terminov, dodeljenih kranjskemu društvu. Izleti in srečanja pa so dogodki, ki pritegnejo največje število ljudi, letos kar 792 članov. Društvo posreduje tudi pri številnih prošnjah in pritožbah, daje nasvete, priporočila, potrdila. V društvu dela 42 poverjenikov, ki obveščajo o morebitnih težavah članov, da jim lahko društvo potem pomaga. Tako denimo svetujejo invalidom tudi v primerih, ko gre njihovo podjetje v stečaj, kjer pa invalidski status žal ni nobena prednost. Nekatere drobne pravice pa vendarle imajo: invalidi z ugotovljeno sto 4 odstotno telesno okvaro so oproščeni plačevanja RTV naročnine, z nižjim odstotkom telesne okvare pa v primeru, da imajo priznan dodatek za pomoč in postrežbo. Pri dohodnini se invalidom s stoodstotno telesno okvaro in pravico do tuje pomoči osnova zmanjša za letno povprečno plačo. Oproščeni so Spomnili so se tudi starejših Škofja Loka, Jezersko, Lom - Božično-novoletnih praznikov se ne veselijo le otroci, ki pričakujejo darila Božička in dedka Mraza. Tudi starejšim, zlasti če so osamljeni, godijo praznične pozornosti. Nanje se v prazničnem času največkrat spomnijo v krajevnih organizacijah Rdečega križa, saj je v njihovih programih zajeta tudi skrb za prijaznejšo in bolj kakovostno starost. Ponekod se starejši redno srečujejo v skupinah starih za samopomoč, večinoma pa se jih spomnijo ob priložnostih, kot so novo leto, materinski dan ali dan žena, morda še dan zdravja. Lanski december je bil kar bogat s prireditvami za starejše, o njih so nam sporočali denimo iz Škofje Loke, kjer je krajevna organizacija RK Skofja Loka mesto poskrbela že za tradicio- Mirko Galičič tudi plačik turistične takse, če se izkažejo s člansko izkaznico, kar velja tudi na Hrvaškem, pravijo v kranjskem društvu. Poskrbeli so tudi za nekatere druge ugodnosti v kranjskih prodajalnah, o čemer člane vsako leto obvestijo na društvenem koledarju. Ena od ugodnosti pa je tudi brezplačno rekreacijsko plavanje v kranjskem bazenu vsako sredo popoldne. Danica Zavrl Žlebir nalno druženje starejših na Nami (na sliki), poleg pogostit-ve pa so bili starostniki nad 75 let deležni tudi zabavnega programa igralca Kondija Pižorna. Podobno srečanje je bilo tudi v Lomu, kjer so se starejši zbrali v kulturnem domu, takšno srečanje pa vsako leto priredijo tudi na Jezerskem, kjer se zberejo vsi starejši od 65 let, prireditelja pa sta bila v tem primeru društvo upokojencev in občina Jezersko. ■ D.Z. Vabijo krvodajalce Ziri - Združenje šoferjev in avtomehanikov Ziri letos že « drugič organizira skupni odhod na krvodajalsko akcijo, ki bo 10. januarja 2004 v Ljubljani. Prijave članov združenja in drugih krvodajalcev sprejema Vojko Jezeršek po telefonu 041/350-129 ali 040/898-095 do vključno četrtka. Odhod avtobusa, ki bo peljal skozi Skofjo Loko (in morda tudi Kranj), bo v soboto ob 6. uri iz Zirov. S.S. Kulturno društvo Mihaelov sejem načrtuje letos več dejavnosti. Mengeš - Med večjimi društvi v občini Mengeš je tudi kulturno društvo Mihaelov sejem, katerega začetki segajo v devetdeseta let minulega stoletja, ko je Štefan Borin s takratnim predsednikom KS Mengeš Janezom Peroni začel uresničevati idejo o ponovni oživitvi Mihaelovega sejma. Letos bo v Mengšu že dvanajsti Mihaelov sejem, ki je vsako leto konec septembra, na praznik svetega Mihaela. Že na začetku smo se odloči- li, da bodo tovrstni sejmi namenjeni ohranjanju starih običajev, obrti in dejavnosti. Po desetih letih ugotavljamo, da nam je to osnovno značilnost Mihaelovega sejma uspelo uresničiti in danes se na njem resnično pred- t stavljajo stare obrti, ki imajo tudi ustrezne certifikate. Mihaelov sejem je postal prireditev, na kateri se predstavljajo razstavljavci iz vse Slovenije in iz zamejstva." Za letošnjo prireditev predsednik kulturnega društva Mihaelov sejem Štefan Borin ugotavlja, da bo osnovna naloga društva s 30 člani, da zagotovi okrog 6 milijonov tolarjev, kolikor stane ta projekt, ki ga načrtujejo 25. in 26. septembra. Poleg osrednjega Mihaelovega sejma imajo v programu Še Festival koračnic in Trdinov sejem. Festival koračnic je prireditev, ki jo je društvo začelo pred leti na letnem gledališču v Mengšu in jo tudi letos načrtujejo prvi konec tedna v juniju. Konec maja ali v začetku junija pa imajo v programu Trdinov sejem. "To je bil včasih Urbanov sejem v Mengšu. Ker pa imamo v Štefan Borin, predsednik KD Mihaelov sejem. ' Mengšu v spomin na rojstvo pisatelja Janeza Trdine, po katerem se imenuje Planinsko društvo Mengeš, občinski praznik, smo se odločili, da bomo pripravili v prazničnih dneh Trdinov sejem." Poleg omenjenih prireditev in dejavnosti v društvu uspešno deluje tudi sekcija pritrkovalcev, ustanovili so tudi literarno sekcijo, v programu pa imajo tudi ustanovitev harmonikarskega kluba. Pred petnajstimi leti je v Mengšu namreč že bil harmoni-karski orkester, ki ga je vodil Pavle Kosec, zdaj pa bi radi to glasbeno obliko ponovno oživili. Kar precej načrtov torej za leto, ki se je začelo. Upajo, da jim jih bo uspelo uresničiti. Med Člani volje ne manjka, pričakujejo le, da bo tudi kaj najnujnejše denarne podpore za uresničitev programov. v Andrej Zalar Www. gore-ljudje. net Krai\j - Minuli ponedeljek je v dopoldanskih urah v hiši Pro-Montana v Kranju potekala predstavitev novega spletnega mesta www.gore-ljudje.net. Predstavitev je vodil urednik (še delujočega starega, kot novega) planinskega spletišča Franci Sa-venc, vsebino, možnosti in novo podobo spletne strani pa nam je opisal tehnični administrator spletišča Branko Ivanek. Na predstavitvi se je "guruju planinske informatike" Franciju Savencu za njegovo dosedanje kot tudi nadaljnje delo zahvalil predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Pri izpeljavi spletnega projekta pa je sodeloval tudi direktor podjetja Pro-Montana, d.o.o.. Srečo Rehber-ger. "Spletišče je nastalo šele kot petnajsto planinsko v Sloveniji, zato pa je daleč najbolj obiskano in mislimo, da mu upravičeno lahko dodamo Slovenske planinske dveri," pravi Savenc, ki je z zbiranjem podatkov začel že sredi 50. let. Do danes je med drugim uredil, zbral lepo število člankov, planinskih in alpinističnih gradiv, fotografij, poskrbel za vedno sveža obvestila, pogovorni forum. Ker gre v korak s časom, ve, da je splet nujno zlo današnje družbe. "Bilo je veliko problemov, že nekajkrat smo v zadnjih dveh letih objavljali, da bo skoraj, skoraj sprememba, pa je projekt obstal zamrznjen na stranskem tiru. Potem pa smo se odločili za ustanovitev planID, d.o.o., katere osnovni namen bo trženje in financiranje planinskih spletnih strani. Nove dveri že delujejo, čeprav nekaj gradiv in možnosti Še ni pripravljenih ali do kraja dodelanih," še dodaja Savenc in pravi, daje pretekla stran, ki trenutno Še deluje, dosegla 917 tisoč obiskov. Z novo spletno stranjo, novo podobo, pa bo verjetno pritegnila Še veČ obiskovalcev, novinarjev, planincev in alpinistov, ki iščejo ali imajo različne informacije iz določenega področja. Alenka Brun, foto: Tina Dok! •.»I*'*'" 1 s:- •. » t Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Med novoletnimi prazniki ni šlo brez nesreč Mladega Pavla odnesla Sora 18-letni Pavel Peternel iz Poljan nad Škofjo Loko je bil na silvestrovo, le nekaj minut pred novim letom, zadnja, šestnajsta lanska žrtev prometa. Kranj - Prometna nesreča se je zgodila pred naseljem Log v Poljanski dolini, v smeri od Škofje Loke proti Gorenji vasi, kjer Pavel Peternel, ki je s svojim peugeotom 206 peljal vrstnico, ni zvozil desnega ovinka. Zaneslo ga je v levo odbojno ograjo ob cesti. Zaradi hitrosti je avtö ob trku dvignilo v zrak in ga prek ograje vrglo na strmo pobočje, kjer se je prevračalo. Po približno 60 metrih se je avto ustavil v grmovju, tik ob strugi Poljanske Sore. Sopotnica, doma z Gabrške Gore, se je nekako sama uspela rešiti iz avta in priti do ene od tamkajšnjih hiš, medtem ko se je za voznikom izgubila vsakršna sled. Policisti so našli le njegov čevelj. Ker so posumili, da bi ga med prevračanjem lahko vrglo iz avta v naraslo reko, so skupaj z gasilci in prostovoljci pregledali bregove reke vse do elektrarne v Medvodah, vendar Pavla niso našli. Njegovo truplo so opazili in potegnili iz vode naslednji dan pri Puštalu. Medtem ko je bilo pokanja petard med zadnjimi novoletnimi prazniki bistveno manj kot pred leti, je gorenjsko nebo žarelo v raznobarvnem soju raket. Kot se je v nekaj primerih pokazalo, pa so tudi rakete lahko nevarna zabava. Tako je v Kranju 31-letnik med silvestrovanjem izstrelil eno od raket na balkon v dvanajstem nadstropju bloka, kjer je najprej zagorelo perilo, nato pa tudi lesen opaž. Ogenj so pogasili stanovalci, policisti pa bodo povzročitelja kazensko ovadili. Tudi 19-letni Kranjčan, ki je silvestroval na prostem, bo od-govaijal zaradi podobne nerodnosti. Ena od raket iz njegove plinske pištole je namreč zadela 13-letnega fanta v nogo, mu raztrgala hlačnico in ga ranila. Še huje jo je odnesel 55-letnik iz Seničnega, ki je z vžigalnikom zanetil vžigalno vrvico na kaseti z desetimi raketami. Prepričan, da mu ni uspelo, je hotel vrvico ponovno prižgati, takrat pa se je kaseta sprožila. Eden od projektilov ga je zadel v spodnji del čeljusti. Nepazljivost pri izstreljevanju projektilov iz kasete se je maščevala tudi v Srednji vasi pri Šenčurju. Zaradi nje se je vnela krma v hlevu in le hitro posredovanje gasilcev je preprečilo razširitev ognja na vse poslopje. Raketa je povzročila za približno pol milijona tolarjev škode. Skrajno neokusno Šalo si je 21-letnik iz Dolenje Dobrave v novoletni noČi privoščil na parkirišču pred gostinskim lokalom Jager. S plinsko pištolo je iz- strelil petardo proti skupini mladoletnikov. Petarda je zadela 15-letnika v trebuh. Razen pri nekaj manjših poškodbah v planinah so gorski reševalci, policisti in zdravniki med novoletnimi prazniki pomagali tudi trem sankačem, ki jih je v nedeljo v ovinkih "nesla" ledena proga s starega mejnega prehoda na Ljubelju. 30-letni Ljubljančan s tekmovalnimi sanmi ter 26-letna in 30-letna Kranjčanka so se pri trkih v betonski in kovinski steber ograje huje ranili. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Silvestrski ekipi kranjske policijske postaje so ure "najbolj nore noči v letu" minile brez pretresov. Več dela 80 imeli njihovi škofjeloški kolegi. Pravica ju je zagrabila po petih letih Pet let potem, ko je Boštjan Hozjan izvedel oborožen rop v kranjski menjalnici Šum, je kranjsko okrožno sodišče za zapahe poslalo tudi njegova pomočnika. Krar\j - Prejšnji teden je Okrožno sodišče v Kranju v zapor poslalo 24-letnega Andreja Kariža iz Sežane in 28-ietnega Silva Barbariča iz Ljubljane, ki sta avgusta 1998 danes 24-letneniu Boštjanu Hozjanu iz Gornjih Petrovcev pomagala pri ropu menjalnice Šum v Krai\ju. Hozjana je kranjsko sodišče nekaj mesecev po ropu obsodilo na tri leta zapora, pet let kasneje pa je njegovima sodelavcema Karižu in Barbariču prisodilo 20 oziroma 15 mesecev zapora. Sodba ni pravnomočna. 5. avgusta 1998 je tedaj 19-let-ni Boštjan Hozjan zamaskiran z motoristično čelado in sončnimi očali ter oborožen z nabito pištolo vstopil v kranjsko menjalnico Šum in pobasal šilinge, marke, lire v skupni vrednosti skoraj 6,5 milijona tolarjev. Hozjana je policija prijela v skrivališču nad kokrškim kanjonom že slabo uro po izvedenem ropu, slabe tri mesece kasneje pa je bil obsojen na tri leta zapora. Na sojenju pred petimi leti sta Andrej Kariž in Silvo Barba- rič nastopila kot priči. Ker je Hozjan tedaj v zagovoru za pomoč pri ropu obremenil tudi svoja prijatelja, je kasneje okrožno državno tožilstvo obtožnico vložilo tutji zoper njiju. Kazenska pravda je prišla na vrsto tako pozno, ker je Kariž zadnja leta ždel v slovenskih zaporih zaradi drugih grehov, Barbariča pa so na podlagi mednarodne tiralice šele pred kakšnim letom dni našli na Slovaškem, kjer naj bi si celo ustvaril družino. Okrožni državni tožilec Dušan Csipö je zagovarjal obtožbo, po kateri je Kariž pred petimi leti Hozjanu priskrbel pištolo z naboji, čelado in ukraden moped, Barbarič pa si je dan pred izvedenim ropom ogledal pros- v tore menjalnice Sum in nato Hozjanu pojasnil, kako je menjalnica zavarovana. Roparju je tudi posodil motoristični kombinezon. Prav tako je obtožnica navajala, da sta obdolžena Hozjana čakala na Primskovem, od koder naj bi skupaj zbežali z mesta zločina. Ker se je Hozjanu kasneje zalomilo, sta se sama vrnila v Ljubljano. Obdolžena Andrej Kariž (zagovarjal ga je Peter Osojnik st.) in Silvo Barbarič (zagovornica Maja Rakoše) sta v zagovoru svojo pomoč pri ropu zanikala z obrazložitvijo, da so vsi trije bivali skupaj in da si je zato vsak lahko sposodil od drugega, karkoli je paČ želel. Podobno ju je v bran vzel tudi Boštjan Hozjan, ki je svojo kazen že odsedel. In če pričanji Kariža in Barbariča na prvem sojenju nista mogli biti dokazno gradivo na tokratni obravnavi, pa je zato tožilec kot dokaz lahko uporabil zagovor Hozjana na njegovem sojenju. Tadaj je med drugim dejal, da se je s Karižem in Barbaričem o ropu pogovarjal, idejo za Šum pa da je dal Barbarič. Sodni senat, ki ga je vodila sodnica Andreja Ravnikar, je v razsodbi sledil navedbam tožilca, ki je sicer za obdolžena zahteval višji kazni od doso-jenih: za Andreja Kariža dve in leti pol zapora, za Silva Barbariča pa dve leti. Simon Šubic Se enkrat za legalizacijo orožja Vlada je posredovala dopolnila k tri leta staremu zakonu o orožju in med dnjgim predlagala, da bi bilo smiselno še enkrat ponoviti postopke za pridobitev orožnih listin. Ljubljana - Poglaviten razlog za spremembe in dopolnitve obstoječega orožarskega zakona je umestitev novega poglavja, ki govori o prenosu orožja preko državne meje in uskladitev s pravnim redom Evropske unije. Poglavje ureja pogoje za prenos orožja glede na bivališče prenosnika v eni od držav članic EU in izven. Za tujce ostaja režim nespremenjen in morajo orožje prijaviti ob prestopu meje, medtem ko bo za lovsko in športno orožje tudi pri nas uvedena skupna evropska prepustnica, ki omogoča neoviran prenos znotraj unije. Zakon po novem dopušča tudi hrambo omenjenih vrst orožja do tri kose, kar je potrebno prijaviti pristojni upravni enoti, čas za hrambo pa je omejen na največ pol leta. Kot zadnja novost je v zakonu urejen še vnos in posedovanje lovskega in športnega orožja Članov tujih misij. Zakon zanje postavlja le dva osnovna pogoja, izdano orožno listino po predpisih države, kjer imajo stalno bivališče, in podano vzajemnost. Določila v zvezi s prometom orožja, ki ga opravljajo trgovci. državni organi in druge pravne osebe, ostajajo nespremenjena, uvoz, izvoz in tranzit se lahko tako kot doslej opravljajo le z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za obrambo. Namen predlaganih sprememb je tudi uskladitev zakona o orožju z ostalo slovensko zakonodajo in večja preglednost in razumljivost posameznih določb. Z uveljavitvijo zakona v začetku leta 2001 je bila posameznikom, ki so imeli nelegalno orožje, dana možnost v roku Šestih mesecev le-tega prijaviti in pridobiti tudi ustrezno listino. Na upravnih enotah so prejeli 6378 vlog, ki so bile v večini odobrene. Kljub temu pa se je po preteku roka izkazalo, da bi bilo število prijav še višje, če prijaviteljev ne bi bilo strah, da jim bo orožje odvzeto, oziroma so dvomili o dobronamernosti države. Tako bodo verjetno tisti, ki nelegalno hranijo ali celo uporabljajo orožje, dobili še eno možnost. Matjaž Gregorič Bo tožil lastnega sina? Škofja Loka - V "soboto je Škofjeločan policistom prijavil krajo osebnega avta hyundai accent iz svoje hiše. Policisti, ki so vlom preiskovali skupaj s kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične. policije, so prišli do zanimivega rezultata; avto je ponoči odpeljal lastnikov sin, povzročil prometno nesrečo in ga poškodovanega pustil ob cesti. Policisti so lastnika napotili na zasebno tožbo. Smučarski vrtec spustil zrak Krai\jska Gora - V noči s 1. na 2. januar seje neznani vandal znesel nad smučarskim vrtcem z napihljivim vhodom in blazinami na smučišču Mojca. Večkrat je prerezal napihljivi portal, pri tem pa uničil tudi kompresor, ki je portal napajal z zrakom. RTC Žičnice Kranjska Gora imajo za približno 400.000 tolaijev škode. Vlomilci niso le praznovali Krai\j - Na prvi dan novega leta je neznani vlomilec iz stanovanjske hiše v Preddvoru odnesel 350.000 tolaijev. Več vlomov pa je bilo dan poprej. Tako je vlomilec iz lokala v Ul. Lojzeta Hrovata v Kranju odnesel več glasbenih komponent grundig, računalnik ter cigarete west in marlboro. V Tržiču je nekdo vlomil v trgovino z oblačili na Trgu svobode ter ukradel več oblačil in nekaj denarja. V Kranjski Gori je dobil nepovabljenega gosta lokal v Kolodvorski ulici, iz katerega je izginila natakarska denarnica z manjšo vsoto denarja. Iz škofjeloškega podjetja Difa je med novoletnimi prazniki izginilo za približno 400.000 tolarjev aluminijastih blokov, iz delavnice smučarskega servisa v noči na 3. januar za okroglih sto tisočakov orodja, iz ene od blejskih trgovin pa v isti noči za 290.000 tolarjev cigaret, suhomesnatih izdelkov ter druge hrane in pijače. H.J. Svet Krajevne skupnosti Primskovo na podlagi statuta Krajevne skupnosti Primskovo z dne 10. 11. 1997 ter sklepov 4. in 10. seje Sveta Krajevne skupnosti Primskovo z dne 24. 4. 2003 in 17. 11. 2003 objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo nepremičnin I. Predmet prodaje so: 1. Nepremičnina - del zemljišča pare. št. 278/4, travnik v približni izmeri 200 m2, vpisani v vi. št. 746, k.o. Klanec za izklicno ceno 150 EUR/m2 zemljišča (v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan javne dražbe). 2. Nepremičnina - del zemljišča paro. št. 262/2, travnik v približni izmeri '60 m2, vpisani v vi. št. 746, k.o. Klanec za izklicno ceno 150 EUR/m2 zemljišča (v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan javne dražbe). 3. Nepremičnina - del zemljišča paro. št. 278/4, travnik in pare. št. 262/2, travnik v skupni približni izmeri 1010 m2, vpisani v vi. št. 746, k.o. Klanec za izklicno ceno 150 EUR/m2 zemljišča (v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan javne dražbe). II. Nepremičnine, opredeljene v !. točki javnega razpisa, bodo naprodaj na javni dražbi, ki bo v četrtek, 15. 1. 2003, ob 12.00 uri v Krajevni skupnosti Primskovo na naslovu Jezerska c. 41, 4000 Kranj. . Pogoji javne dražbe: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, in tej predložijo dokazilo o plačilu kavcije. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti notarsko overjeno pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dol^umentom. Pred javno dražbo mora vsak dražitelj plačati kavcijo v višini 10 odstotkov izklicne cene nepremičnine, ki jo bo dražil. Kavcijo je potrebno nakazati na račun, št. 01252-6450811715, z navedbo "Plačilo kavcije za javno dražbo" z oznako točke, pod katero se nahaja nepremičnina, za katero se plačuje kavcija. Dražitelji morajo dokazila o plačani kavciji in državljanstvu za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe predložiti na Oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve pri Mestni občini Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, najkasneje do ponedeljka, 12. 01. 2004, do 12. ure. Plačana kavcija se bo kupcu vračunala v kupnino, drugim dražitel-jem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo brezobrestno vrnjena v desetih dneh po končani dražbi. IV. Pogodba o prodaji nepremičnine se sklene najkasneje v 30 dneh po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja. Krajevna skupnost Primskovo zadrži njegovo kavcijo. V. Kupnino za nepremičnino bo izbrani ponudnik poravnal na račun, št. 01252-6450811715 v roku, določenim s pogodbo, oziroma najkasneje v roku 8 dni po sklenjenem notarskem zapisu, oziroma v roku 8 dni po overitvi pogodbe pri notarju. VI. Davek na promet z nepremičninami oziroma davek na dodano vrednost, stroške cenitve nepremičnine ter druge morebitne stroške na podlagi pogodbe in stroške notarja plača kupec. VH. Pravila dražbe: 1. dražbo lahko vodi predsednik komisije ob navzočnosti članov komisije, 2. draži lahko tisti, ki je plačal kavcijo za nepremičnino, ki jo draži, 3. pooblaščenec dražitelja mora predložiti veljavno pooblastilo, 4. dražitelji za nepremičnine, za katere je izklicna cena določena za m2, lahko dvigajo ceno za večkratnik zneska 1.000,00 SIT, 5. dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba, 6. na dražbi uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno, 7. dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo, 8. ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe VIII. Izročitev nepremičnine in prenos lastništva se opravi po celotnem plačilu kupnine in stroškov. IX. Postopek prodaje se lahko ustavi vse do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem povrnejo stroški, in sicer v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije. X. Natančnejši podatki o nepremičninah ter ostale informacije so na voljo na naslovu: Krajevna skupnost Primskovo, Jezerska cesta 41, 4000 Kranj. Številka: 137/2003 Datum: 16. 12. 2003 Slavko Erzar Predsednik sveta t»" GORENJSKI GLAS • 12. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 Gr ki b r e z občutka / manjvrednosti Dobro leto je veleposlanica republike Slovenije v Grčiji Kranjčanka Jožica Puhar. Pred leti je diplomatsko službo opravljala že v Makedoniji, poznamo pa jo tudi kot nekdanjo ministrico za delo, družino in socialne zadeve. Sedanje delo je prevzela v času, ko je Grčija prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji in ko so na vrhuncu priprave na olimpijske igre 2004. Pogovor pa sva začeli z družinsko zgodbo. Konec oktobra so na Polici pri Naklem odprli muzej mlinskih kamnov v naravi^ v spomin na Franca Puharja, vašega očeta, in na obrt, ki je že izumrla. Takrat ste bili.na prireditvi, čeprav se sicer redko vračate iz Grčije? Voditelj takratne prireditve Mirko Poličar je tedaj dejal, da sem se posebej za to priložnost vrnila iz Grčije, vendar je malce pretiraval. V Slovenijo sem prišla zato, ker sem spremljala armenskega zunanjega ministra, kot veleposlanica namreč poleg Grčije "pokrivam" tudi Armenijo, Ciper in Gruzijo. Ob otvoritvi ste pripovedovali, da je oče štiri otroke izšolal z delom svojih rok... Moj oče je bil samostojni obrtnik kamnosek, ki se je s to obrtjo (najprej pri svojem očetu) ukvaijal še pred drugo svetovno vojno. Ves čas je bil sam svoj gospod, včasih pravim: dal je cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega. Ko se je poročil, je mama ostala doma, mi štirje otroci pa smo se vsi šolali. Starša sta vedno govorila, da je treba v Šole, ne zato, da nam ne bo treba delati, pač pa, da nam bo življenje lažje. Vsi štirje smo po osnovni šoli naredili gimnazijo v Kranju, nato pa šli na visoke šole. Oče je bil socialno zavarovan kot obrtnik, delal je vsa leta od jutra do večera, le z odmorom za kosilo, v sedemdesetih letih, ko so mu pošle moči, pa se je upokojil. Imel je zelo naporno delo, pri njem je šlo za svojevrstno vpreženost", vendar tudi privrženost pokUcu. Ta poklic je bil zelo iskan, dokler so ob vodah še delali naravni mlini, ko pa so jih izpodrinili valjčni mlini, je ta poklic začel izumirati. V družini Puhar ste bili najbrž veseli, ko so domačini z muzejem mlinskih kamnov obudili spomin na nekdanjo obrt in s tem vašega očeta ? "Pobudnika sta bila gospodar in gospodinja s Poličarjeve kmetije, kjer sta bila kamnolom in delavnica mojega očeta. Škoda se jima je zdelo, da bi šla takšna zanimivost v pozabo. Povezala sta se s turističnim društvom (tam aktivno dela moja sestra) in skupaj so našli način, kako obogatiti turistično ponudbo Naklega. Moram reči, da sem bila prav presenečena, koliko ljudi se je udeležilo otvoritve, zlasti domačinov, ki so po- kazali, da jim to veliko pomeni. Naj še dodam, da sama primer svojega očeta večkrat uporabim, kadar hočem ljudem iz tradicionalno kapitalističnih držav razložiti, kakšna je razlika med ureditvijo v Vzhodni Evropi in v Sloveniji in zakaj Slovenci v mnogih pogledih hitreje napredujemo v razvoju. Povem, da v Sloveniji nikoli nista bila povsem odpravljena zasebniŠtvo in privatna lastnina, pa naj gre za kmetije ali osebno delo, za razliko od drugih dežel, kjer je prav tako vladal socializem. Res pa od zasebnega dela ni bilo velikega bogastva, predvsem veliko dela." Sedaj ste skoraj poldrugo leto veleposlanica v Grčiji. Kakšne vtise ste v tem času zbrali o tej deželi in njenih ljudeh? "V Grčijo sem prišla avgusta 2002, septembra sem predala akreditive. Grčija je nekoliko specifična, kar ni le moja ocena, pač pa podobno razmišljajo tudi ljudje, ki sem jih vpraševala o tej deželi. Grčija je sicer članica Evropske unije, vendar marsikaterih institucij nima tako urejenih, kakor^jih imamo denimo mi. Edino cene so sedaj, ko so' povsod uvedli evre, cisto evropske. Grki so nemške marke prevedli v evre kar v razmerju ena proti ena. Za Atene velja, da so tretje najdražje mesto v deželah EU. Sicer pa se Grčiji pozna geografska lega na jugu Balkana, odrezanost od siceršnje Evrope, kamor formalno sodi, pa tudi jezikovna bariera. Svoje naredi tudi geografska raztrese-nost: dobršen del Grčije leži na celini, del pa je je razdrobljen še na okoli dva tisoč otokov, od katerih jih je desetina naseljenih. To se jim pozna povsod, pri transportu, upravi, organiziranju. Tudi zaradi zgodovinskega razvoja (vojna, vojaška hunta na oblasti) so Grki z veliko težavo izgrajevali institucije, pri tem se je ohranilo veliko državne birokracije in mnogo stvari še danes nimajo dobro urejenih. V Atenah je denimo več kot pet milijonov prebivalcev, mesto pa ni niti urbanistično niti kako drugače urejeno za tolikšno Število prebivalcev. Ob tem pa se jim prazni podeželje in če bodo želeli vzdrževati kulturno krajino zlasti v planinskem svetu, bodo morali stimulirati ukrepe za povratne tokove. Če pa gledam Grčijo s svojega profesionalnega vidika, je izjemno zanimiva, ker kot balkanska država, tesno povezana z vzhodnim Mediteranom, želi imeti vpliv na Balkanu. V Egeju je soseda Turčije, ki si tudi želi v Evropsko unijo. Grčiji kot članici EU in NATA zagotavlja vpliv na tem območju, ima pa seveda tudi tozadevne ambicije. Svojo strateško pozicijo je vselej znala tudi dobro vnovčiti in svoj položaj prikazati v takšni luči, da je bilo zanjo ugodno denimo pri kandidaturi za subvencije iz strukturnih skladov, skratka vsega, kar se da v EU dobiti, da se zagotovi enakomeren razvoj. Mislim, da so Grki iz EU poleg Portugalcev dobili največ, in sicer zelo veliko za ohranitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov, za infrastrukturo, ves Čas dobivajo za kmetijstvo, kjer imajo poseben položaj zaradi specifičnih mediteranskih proiz\t)dov, bombaža, tobaka, agrumov, oliv..." Kako dobro se poznata Grčija in Slovenija? "Ugotavljam, da se pravzaprav malo poznamo, deloma zaradi geografske oddaljenosti, pa tudi zato, ker ni neposrednih transportnih poti, tudi zaradi orientiranosti, kjer Grčija vidi svoje priložnosti. Zaradi tega imamo relativno slabo razvite medse- bojne ekonomske odnose. Moram pa reči, da se zadnje čase stvari popravljajo. Grčijo obišče letno okoli deset tisoč Slovencev, v Sloveniji pa smo beležili predvsem poslovne obiske Grkov. Sedaj se Grki zanimajo za Slovenijo tudi v turističnem smislu in ko opazujemo preteklih devet mesecev, je porast turističnega prometa za 60 odstotkov višji kot enako obdobje pred letom dni. Letos smo razdelili ogromno turističnih prospektov, ljudem, turističnim agencijam, zlasti pa šolam, ki želijo predstaviti Slovenijo. Kot pristopnica k Evropski uniji namreč postaja zelo zanimiva. Zal nam je, ker za ta namen nimamo prilagojenih prospektov. Se pa trudimo, da bi (ob pomoči naše prevajalke v grščino) zagotovili vsaj grški prevod, kajti Grkom, ki so tradicionalno čustveno vezani na svoj jezik, zelo ustrežeš, če se jim približaš v njihovem jeziku. V Grčiji je že dobro znati kaj njihovega jezika: z mnogimi institucijami lahko delaš le v grškem jeziku, od policijskih postaj do upravnih služb zunaj upravnega središča. Tudi jaz sem se ga malce naučila, ravno toliko, da se znajdem v trgovinah in da se ne izgubim. Sicer pa za Grčijo velja, da ima marsikaj malce po svoje urejeno in šele zadnjih šest let poskuša svojo zakonodajo v celoti harmonizirati z EU. Lani je bila izjemno aktivna, ko je predsedovala EU, letos pa bo v ospredju olimpiada kot pomemben dogodek za deželo in njeno uveljavljanje v svetu." Kako se v Grčiji čutijo priprave na veliki dogodek? "Kar se vidi na zunaj, je predvsem eno samo veliko gradbišče. Odprtih imajo milijon delo-višč. Olimpijska vas je že zgrajena, zrasli so številni olimpijski objekti, razen tega pa se izboljšuje tudi infrastruktura nasploh, kar pomeni, da gradijo ceste, avtoceste, popravljajo ulice, manjše regionalne ceste, podaljšujejo podzemno železnico v Atenah, delajo tramvaj od središča Aten po Atiki, uvajajo trolejbuse. Večina aktivnosti je namenjena petim mestom, ki bodo središče iger, največ investicij pa v Atenah in Solunu. Širijo mrežo naravnega plina, izboljšujejo regulacijo rek. Gradbena operativa je polno zaposlena, ob tem pa je čutiti tudi zaskrbljenost, kaj bo potem, ko se vsa ta dela nehajo. Sprostilo se bo ogromno delovne sile. Objekte bo treba vzdrževati. Oblasti si že sedaj prizadevajo skupaj z olimpijskim komitejem predstaviti koristnost in smotrnost olimpijskih iger, pa tudi nadaljnje uporabe objektov, ki bodo tam ostali, saj so zainteresirani, da jim bodo v prihodnosti tudi nekaj prinašali. Zelo so poleg organizacijskih nalog angažirani za delo z mediji, najbolj pa z varnostjo. To so prve olimpijske igre po 11. septembru, varnostna situacija je čisto drugačna kot nekoč in nobene predhodne igre jim v tem pogledu ne morejo služiti za zgled. Na varnostnem področju je v svetovalnem konzorciju angažiranih sedem držav, pomagale bodo s tehnično opremo in metodami dela. V času olimpijskih iger bo s poli- rokah organizacijo olimpijskih iger, pa jim sploh zelo godi. Tisti, ki slabo živijo ali sodijo med devet odstotkov brezposelnih, najbrž niso najbolj veseli, da država troši toliko denarja za olimpiado, vendar jim ves čas dopovedujejo, da v tem primeru ne gre le za grški denar. Sicer pa so Grki zelo ponosni in vase zagledani ljudje, ki nimajo nobenih kompleksov, čeprav denimo nimajo urejene in z EU usklajene zakonodaje. S tem nimajo problemov. Glede olimpijskih iger pa so zelo zagnani in nas zasipajo z informacijami. Kmalu bomo tudi mi dali te informacije naprej, pomembne za tiste naše državljane, ki se bodo želeli udeležiti iger, kajti to bo treba načrtovati dovolj zgodaj. V Grčiji poleti ne bo mogoče dobiti vstopnic za igre, za to so na- Jožica Puhar s hčerko Barbaro in enoletnim vnukom Jakom. cijo in vojsko angažiranih 48 tisoč ljudi za varnost. V konzorciju sodelujejo države, katerih diplomati so že imeli varnostne težave. Ena od značilnosti v Grčiji je, da ljudje veliko demonstrirajo (tudi trikrat na teden) in zapirajo že tako prometno kaotično središče države. Ravno sedaj pripravljajo nekakšno uredbo, ki bo v primerih demonstracij dovoljevala zapreti za promet le polovico cestišča, druga polovica bo morala ostati odprta za promet. Za varnost-v času olimpijskih iger imajo izjemno dobro tehnično, komunikacijsko opremo, zagotovljeno deloma od zainteresiranih dežel, da bi preprečili kak neprijeten dogodek." So Grki kot prva olimpijska nacija zelo ponosni na dejstvo, da se bodo letos pri njih odvijale olimpijske igre? "Mislim, da so Grki tudi sicer zelo ponbsni, da imajo letos v mreč pooblastili nacionalne olimpijske komiteje in bo vse teklo prek njih. V času iger bodo cene v Grčiji zelo visoke. Posebej pa velja ljudi opozoriti na strog varnostni režim, ljudje se ne bodo mogli povsem svobodno gibati, ker bodo veljala pravila strogega varovanja. Kdor bo tedaj prišel v Grčijo, bo moral imeti vse dokumente absolutno precizne, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bodo imeli ljudje velike težave, zgodi se lahko celo, da se znajdejo za rešetkami, diplomati pa potem tekamo od Poncija do Pilata in prosimo zanje. Tako izkušnjo imam od lani, ko je ob podpisu pristopnih pogodb k EU veljala "top security", nek slovenski par pa se je znašel v Grčiji brez potrebnega žiga v potnih listih." Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih ^44 Z Bleda v "kranjsko Sibirijo" Zdi se, da so Lavtizarju najbolj ležale manjše podalpske župnije. Tu je imel dovolj čase za svoje "dopolnilne dejavnosti": za potovanja, pisanje in skladanje nabožnih pesmi. Če bi ostal na Bledu, bi moral ves ta čas nameniti prizadevanjem za gradnjo nove župne cerkve. Tako pa je tu ostal le eno leto, pred tem je bil deset let i' Kokri in po Bledu do konca v Ratečah: od 1896 do 1943. Kak drug, tosvetno bolj ambiciozen duhovnik bi takšno premestitev morda doživljal kot izgnanstvo v Sibirijo, naš Jože jo je kot blagoslov. "Dasi vlada i' župniji Rateče - Planica, ki sem jo nastopil J. decembra 1896, zima od oktobra do konca aprila, ima vendar okolica zelo zdravo podnebje. Prav zato sem prišel v "kranjsko Sibirijo ", da bi se utrdil i' planinskem zraku in vztrajal v duhovskem poklicu. Upoštevajoč tudi Kneippo- va navodila, sem postal krepak človek, vesel dela in vesel življenja. Poglejmo, kako živimo, in videli bomo, kako dolgo bomo živeli. Ob dnevih, ki mi ne ugajajo, me pa snežni sosedje - velikani povzdigujejo i' zvezdnate višave. Oddaljen sem sicer od središča, od ognja, kar bi pomenilo, da me zebe. Toda če bi bil preblizu, bi se lahko opekel. Ni baš pesniško ime "kranjska Sibirija", kljub teinu prištevajo pokrajino glede prirodne lepote najbolj zanimivim na Gorenjskem. " Sledi domoznanski opis okolice njemu novega domovanja. "Južna stran Rateč je obdana s skalnatimi vršaci, ki jim načeluje glasovita Ponca (2280 m), značilna gora vsega okoliša. A^isoka Ponca ima po novem 2274 m./ Marsikdo hi rad obiskal njen vrhunec, a nanj ni lahka stvar. Ponco bi morali imenovati Poldnevnico: ker pa govorijo Ratečani 'pone' namesto 'poldne', ji pravijo Ponca. Ime je dobila od soinca, ki stoji o gotovem letnem času nad njenim vrhom. Tudi drugi narodi imajo za poimenovanje gora enak izraze. Francozi imajo svoj Pic du Midi in Dent du Midi, Nemci Mittagskogel" (Lavtižar najbrž ni vedel za Pol-danovec (1299 m), markantni vrh i' Govcih na robu Trnovskega gozda, v sosednji goriški Škofiji.) "Ljudska govorica je opletla našo goro s pravljico, ki sega v davna stoletja. Ko se je sesul Do- Pogled v Planico brač na Koroškem, je klical svoji sosedi Ponci: 'Ponca leti, jaz letim.' Ponca pa mu je odgovorila: 'Jaz ne bom letela, ker imam pod seboj tri mogočne stebre.' V kakšni zvezi bi bila ta bajka z resnico? Zgodovinsko zf^an je potres iz leta 1348. Takrat je bil porušen vzhodni in južni del Dobrača, visokega gorovja blizu Beljaka. Ker stoji med Ponco in Dobračem nizek hrib, je bila Ponca bližini potresnega sunka. Toda ostala je nepoškodovana. Trije mogočni stebri, ki na njih stoji, so po ljudskem naziranju v ra teški zu pni cerkvi ob vznožju Potice. V velikem oltarju je Trojica. " Ja, papir res vse prenese. Ko si i' Ratečah, seveda ne moreš mimo Planice. "Skalnati dolini ob južni strani Rateč pravijo Planica. Vsak občuduje njeno krasoto. Posebno zanimivost ji daje Sava-Dolinka, ki ima tukaj svoj izvir. Prihaja iz kamenite razpoke in se vali kot vodopad proti ravnini. Pozneje ponikne v pesku, pride oh koncu doline zopet na dan ter dela med Ratečami in Podkorenom jezero. Dolgo časa so mislili, da izvira Sava-Dolinka iz omenjenega jezera. Toda svoj vir ima i' Planici. Domače ljudstvo ji ne pravi Sava, ampak Nadiža." Po opisu naravnega okolja je na vrsti Človeško. "Tukaj mi je bilo torej določeno novo duŠno-pa-stirsko delovanje. Vsa župnija je skupna velika vas, ležeča 865 metrov nad morjem, broječa 142 hišnih številk in okrog 800 duš. Ob vzhodni strani Rateč je sosednja župnija Kranjska gora, ob zapadni pa Bela peč z večinoma nemškimi prebivalci, ki jim pravijo 'purgarji': Ker purgarji nočejo hiti dolžniki Ratečanom, so jim dali ime 'coklar-ji'. Nosijo namreč še sedaj ob delavnikih leseno obutev (cokle). Po svetovni vojni je pripadla Bela peč Italiji. " Ratečani in njihovi helopeški sosedje so bili do 1918 i' isti državi: od 1. maja 2004 bodo spet skupaj novi državni zvezi. „i M 'Orf . K-.V» Torek, 6. januarja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Z novim letom se večina režijskih služb družbe Mercator Gorenjska seli v Ljubljano, v Škofji Loki se ukinja skladišče in pražarna kave, druge bodo le službe operativnega maloprodajnega območja. Ljubljana, Škofja Loka - Novica o tem, da namerava Mercator ukiniti regijske družbe, je znana že več mesecev, vendar o tem, dokler ne pripravijo prve pripojitve, v Mercatorju niso želeli govoriti. Da je prvi na vrsti Mercator Gorenjska, je za javnost potrdil prvi mož poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič, o podrobnostih pa smo se pogovarjali z direktorjem Mercator-ja Gorenjska Ludvikom Lebnom. Da se pripravlja pripojitev Mercatorja Gorenjske neposredno v poslovni sistem, nam je že pred meseci Ludvik Leben sicer potrdil in hkrati izrazil željo, da o tem poročamo, ko bo vse potrebno pripravljeno. Uradno je pripojitev na prednovoletnem zajtrku za novinarje oznanil Zoran Jankovič, ki je to dejanje umestil med ukrepe prestrukturiranja sistema Mercator za zniževanje stroškov in povečanje konkurenčnosti pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Vise, hitreje, močneje Z doseženim v preteklem letu so v Mercatorju zadovoljni, saj pričakujejo, da bodo plane za 2003 skoraj v celoti uresničili. Načrtovali so promet 337 milijard tolarjev, ki ga sicer za morda dva ali tri odstotke ne bodo dosegli, upoštevati pa je potrebno, da so se odločili prodati Tr-goavto, MDK in KŽK in izgubili oskrbo Spara, kar skupaj pomeni izpad okoli 30 milijard, prevzem Živil pa jim bo v zadnjem četrtletju prinesel okoli 9 milijard. Po Jankovičevih besedah je bilo leto 2003 za celotno vodstvo in upravo težko leto, s^ so začeli z reorganizacijo, ki zahteva tudi nekaj čustveno in socialno zahtevnih potez, učinke -zmanjšanje stroškov, pa pričakujejo čez eno leto. Na market programu, ki predstavlja veliko večino ponudbe, tudi tujci priznajo visoki nivo, čaka pa jih povečanje produktivnosti z zmanjšanjem režije, boljšo organizacijo skladišč, specializacijo in boljšo informatiko. Z vstopom v EU računajo, da se bodo tudi plače v Sloveniji postopoma povišale, povišala pa tudi potrošniška košarica. V smislu olimpijskega gesla za olimpijsko leto so na nadzornem svetu za leto 2004 sprejeli plan s prihodki poslovne skupine v višini 362 milijard, 8 milijard čistega dobička in investicijami v višini 35 milijard, od tega skoraj za 18 milijard tolarjev investicij v tujini. Mercatorju de gro sledi pripajanje Mercatorja Gorenjske. Zoran Jankovič je posebej poudaril, da so ena redkih družb, ki je uspela podpisati novo kolektivno pogodbo z obema sindikatoma. Z zadovoljstvom ugotavlja, da vlada v hiši med 15 tisoč zaposlenimi zelo velika pripadnost, kar seje nenazadnje potrdilo tudi na skupnem silvestrovanju, ki se ga je udeležilo kar 9 tisoč delavcev. Otvoritve Imajo skoraj vsak teden Za prehod zaposlenih iz Gorenjske, pri čemer gre za režijske službe in ukinitev skladišča v Škofji Loki, je Jankovič zago- EKOLOŠKO KURILNO tovil, da bo potekal neboleče. Skladišča bodo imeli poslej le v Ljubljani - na Slovenčevi, in v Naklem, kjer bodo začeU s sadjem in zelenjavo ter tja preselili kuhinjo za pripravo polpriprav-Ijene hrane. Kot je znano, so kupili zemljišče pri Domžalah, kjer bodo gradili centralno skladišče v 5 do 10 letih, ne samo za potrebe mreže v Sloveniji, pač pa širše v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Izjemno rast so zabeležili s prevzemom in razvojem programa Intersport, opredelili so smernice razvoja tekstilne verige v Mercatorju in čaka jih odločitev o tehnični verigi. Kot je znano, z letom 2004 začenjajo postavljati verigo diskontov, kjer bo 2500 artiklov ponujenih v 60 diskontih. Investicijska dejavnost je tako intenzivna, da imajo praktično tedensko otvoritve prenovljenih ali novih trgovin. Mercatorjeva infrastruktura omogoča trdno pozicijo tudi po vstopu v EU, ko se bo konkurenca nedvomno povečala, nenazadnje so uspeli ustaviti odhod naših kupcev za mejo, saj so jim doma ponudili vse, kar želijo. Posebnega pomena je dajanje prednosti domači proizvodnji, ki Še ni imela priložnosti, da se preizkusi na širšem evropskem trgu. Vsi, ki so prestali njihove filtre, bodo uživali Mer-catorjevo podporo tudi v prihodnje. Jankovič še ne bo odšel Tak razvoj je po besedah Zorana Jankoviča tudi posledica zelo dobrega razumevanja in usklajenega dela v upravi, delnice Mercatorja so na borzi zrasle za 700 odstotkov. Ko je nekoč izjavil, da bo zapustil Mercator, ko bo delnica dosegla 38.500 tolarjev, je menil, da se bo to zgodilo v 10 letih, zalo se sedaj opravičuje. ker ne bo držal te obljube. Nadzorni svet zahteva, da zastavljene plane izpelje v naslednjih štirih letih. Tudi pri lastninski strukturi ne predvideva kakšnih sprememb, saj državna sklada verjetno ob rasti vrednosti delnic, kakršna je, nimata interesa, da bi jih prodajala. ECO OIL= 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Dober gospodar misli v naprej "Pripojitev Mercatorja Gorenjske prihaja v pravem trenutku, saj smo v naši hiši opravili vse tisto, kar je bilo potrebno za pokrivanje tega področja v pogledu mreže. Prihaja čas, ko bo potrebno zmanjševati stroške logistike in povečevati učinkovitost, saj se bo konkurenca z vstopom v EU nedvomno povečala, marže pa zmanjševale. Dober gospodar začne s spremembami že takrat, ko mu gre dobro, in v tem je odgovor, zakaj ukinjamo družbo Mercator Gorenjska, ki je nedvomno sedaj dosegel svoj vrh," nam je dejal predsednik uprave Mercatorja Gorenjske Ludvik Leben. O tem govore tudi podatki: od časov pred vstopom Loke v Mercator pa do danes so promet potrojili, pri čemer se je število zaposlenih le manj kot podvojilo. Nedotaknjena je ostala le režija. Namesto družbe bo maloprodajno območje V sistemu Mercator je predvidena pripojitev vseh regijskih družb in Mercator Gorenjske je le prva v tej vrsti. Vzrok za to je zagotovo tudi v prevzemu Živil, saj se bo hkrati s pripojitvijo izvajal tudi program prevzema mreže Živil v zaokroženo celoto, ki se bo po novem imenovalo Maloprodajno območje Gorenjske, kot zaokrožena operativna enota. To območje bo imelo svojega direktorja s sedežem v Škofji Loki z vsemi potrebnimi operativnimi službami: vzdrževanjem, administracijo in kadrovsko službo. Od skupno več kot 150 zaposlenih v dosedanji režiji jih bo ostalo približno 30, vsi drugi imajo možnost zaposlitve v Ljubljani, za kar pa se niso odločili vsi. Vsekakor lahko rečemo, da se bo pripojitev Mercatorja Gorenjske neposredno v poslovni sistem Mercatorja v Ljubljani, kar zadeva zaposlene, v celoti in dosledno izvedel na mehak način. Škofja Loka s to spremembo v režijskih službah, ukinitvijo skladišča in pražarne kave (ta se seli v Embo) izgublja približno 125 delovnih mest oz. zaposlitev. Omenjene spremembe, ki so predvidene s pripojitvijo družbe Mercatorja Gorenjske s sedežem v Škofji Loki, bodo izvedene že v januarju, medtem ko naj bi prevzem trgovske mreže Živil in spremembe, ki so predvidene v Naklem v zvezi s skladišči in tamkajšnjo režijo, zahtevale približno pol leta. Če je, kot pravi Ludvik Leben, trgovinska mreža Mercatorja Gorenjske z zadnjimi adaptacijami - nekatere so zaključili celo šele v decembru -urejena, pa bodo potrebne prilagoditve v mreži trgovin nekda- Tromeja - Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Eriebnistherme Beljak www.Blaenderecic.ät EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE OB VSAKEM NAROČILU NAD 1000 LITROV PREJMETE PRAKTIČNO DARILO Smučarske karte s popustom prh SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garni, tel. 04-582 ^ njih Živil, vključno s spremembami prodajnega programa, preoblikovanjem v diskonte in podobno. Na primer v Kranjski Gori bi bili praktično na istem mestu dve trgovini za osnovno preskrbo, zato bodo verjetno eno spremenili v trgovino s športno opremo, ki jo ta znani turistični kraj nima, vendar nuj-no potrebuje. a rr.:^' V-, ki ■ Poskrbeti bo potrebno tudi za lokalni okus Direktorja Mercatorja Gorenjske Ludvika Lebna, ki s pripojitvijo oz. ukinitvijo družbe marca odhaja v pokoj, pa smo povprašali tudi o kvaliteti ponudbe, na kar nas opozarjajo nekateri naši bralci. Menijo namreč, da s prevzemom trgovin v t sistem Mercator, s spremembami pri dobavah, pada kvaliteta ponudbe, saj pogrešajo nekatero blago, na katerega so bili navajeni. Odgovoril nam je, da je v velikem sistemu, kakršen je Mercator, to nedvomno res, saj še ni diferenciacije na posamezne ciljne skupine kupcev, pač pa je ponudba standardizirana na povprečje povpraševanja, to pa nujno vodi v konflikt s posebnimi željami. Rešitev vidi v razširjanju ponudbe za čim Širši krog potrošnikov, del odgovora pa je seveda tudi v ponudbi konkurence. Prepričan pa je tudi, da bo Mercator potrdil svoj slogan "najboljšega soseda" takrat, ko bo v svojo ponudbo znal vključiti tudi povsem lokalne dobavitelje, ki lahko s svojim blagom bolj pristno sledijo "lokalnemu okusu". Meni, da bi kazalo, po zgledu nekaterih tujih trgovcev, tudi v večjih nakupovalnih centrih razmišljati o nekakšni tržnici za lokalne ponudnike, kjer bi lahko zadovoljili tudi najposeb-nejše potrebe in okuse. Velik trgovski sistem, kakršen je Mercator, je lahko učinkovit z vidika količin, obsega posla, zadovoljevanja pretežnih potreb na čim višji kvalitetni ravni, posebne želje in lokalni okus pa lahko zadovoljijo le z lokalnim odpiranjem. Ta proces tudi Mercator še čaka. Štefan Žargi se vec snega ^ndere«^ 4 H O/A EJA SKIPA$$ TRAVEL* ras Konec premirja 9f Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Svetovna trgovinska organizacija (STO) s sedežem ob Ženevskem jezeru se je s prvim dnem letošnjega leta znašla pred hudim izzivom. Natanko devet let po sprejetju se je namreč 31. decembra iztekla veljavnost 13. člena sporazuma o kmetijst\'u v okx'iru STO, bolje poznanega pod imenom "mirovna klavzula Le-ta je v zgoraj omenjenem časovnem intervalu omogočal predvsem razvitim državam subvencioniranje njihovih kmetov v višini ene milijarde ameriških dolarjev dnevno. Nekatere države so tako že zagrozile s tožbami razvitim državam, če se bo njihova politika kmetijskih subvencij nespremenljivo nadaljevala. Vse to pa lahko pelje v nove trgovinske vojne med razvitimi in razvijajočimi se državami. 'Mirovna klavzula" je stopila v veljavo v začetku leta 1995 ob ustanovit\n STO, ki je nastala s preoblikovanjem takratnega Splošnega sporazuma Združenih narodov o trgovini in carinah. Sprejeta je bila na zahtevo ZDA in EU med tako imenovanim urugvajskim krogom pogajanj o liberalizaciji svetovfie trgovine, vzrok pa je bil dokaj preprost. S preoblikovanjem sporazuma je veliko kmetijskih subvencij, med temi tudi neposredne subvencije za izvoz kmetijskih izdelkov, v novih okvirih STO postalo nezakonitih. In teh subvencij je kar precej. Tako so samo v letu 2001 kmetijske subvencije v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki združuje bogate države, svoje davkoplačevalce stale 230 milijard dolarjev, pri čemer osemdeset odstotkov te vsote odpade na EU, ZDA in Japonsko. Slabih stopetdeset članic Svetovne trgovinske organizacije tako ali tako veliko večino časa posveti prepirom o takšnih in drugačnih kmetijskih subvencijah, ki jih države v razvoju smatrajo za grobo kršitev pravil mednarodne trgovine. Po mnenju liberalnih ekonomistov pa plačila kmetom ukrivljajo tudi osnovne zakone trga. če vzamemo za primer izvozne subvencije, država z njimi spodbuja proizvajalce, da si na tujih trgih zagotovijo večji tržni delež. A ker je trg po svoji naravi končen, gre to lahko samo na škodo drugih, tem primeru pogajalsko šibkejših držav v razvoju. Pri tem ponavadi prihaja do prekomerne proizvodnje, ta presežna ponudba pa znižuje cene, kar je sicer za potrošnike v teh državah in državah, ki to hrano uvažajo, precej dobro sprejeto, nekoliko manj pa v državah, ki izvažajo kmetijske proizvode. Mirovna klavzula je tako devet let uspešno preprečevala tožbe držav, ki so zaradi cenenih kmetijskih proizvodov na svetovnem trgu najbolj na škodi, proti bogatim državam, ki so si še nekaj mesecev pred iztekom "premirja" na vso moČ prizadevale za podaljšanje roka veljave klavzule. Neuspešno. Predvsem EU je Še lansko leto na propadlem vrhu STO v mehiškem Can-cunu upala v podaljšanje veljavnosti klavzule, a so upi kmalu zbledeli, saj se je tamkaj kmalu izoblikovala skupina 22 držav v razvoju, ki je vso sti'ar blokirala in kar bi lahko opisali z rekom: v slogi je moč. Zdaj je torej premirja konec in vsi čakajo, kdo bo prvi vrgel kamen. Jeko-In, kako iz rdečih številk v desetih mesecih poslovanja za dobra 102 milijona tolarjev izgube - Pobuda lastnicama, občinama Jesenice in Žirovnica, za povečanje osnovnega kapitala podjetja iz obveznosti do infrastrukture. •i * • u.tef.04-506 iSit.v^ww.slupasrtravel.si 'H )MVI Jesenice - Potem ko so se jeseniške svetnice in svetniki na oktobrski seji že seznanili z negativnim poslovanjem javnega podjetja Jeko-In, so na zadnji lanski seji 18. decembra obravnavali 10-meseČne rezultate poslovanja, ki kažejo dobra 102 milijona izgube. V rdečih številkah so vsi sektorji, razen Komunale, vendar kar 75 odstotkov negativnega rezultata odpade na sektor Kres (daljinsko ogrevanje in oskrba s toplo vodo). Kot navajajo v poročilu, računajo, da se bo finančni rezultat Vodovoda v prihodnjem letu popravil z dvigom cene vode (ta je med najnižjimi v Sloveniji), pri Zemeljskem plinu, kjer je dejavnost sezonskega značaja, pa s porastom porabe v zimskih mesecih. Pri sektorju Vodovod in enoti Kanalizacija so nižji prihodki javne službe zaradi drugačnega evidentiranja prispevkov za priključke. Ti se zabeležijo kot povečanje sredstev v upravljanju posamezne občine in ne več kot prihodek sektorja podjetja. Podobno je pri prihodkih od deponiranja odpadkov sosednjih občin (Bled, Bohinj, Radovljica), kijih prenakazujejo v proračune občin lastnic deponije. Del bremena za finančni rezultat pomeni tudi letno povečevanje vrednosti infrastrukture za vložene takse iz naslova obremenjevanja okolja. Tako se amortizacija povečuje za večji delež, kot je dovoljen dvig cen. Za zmanjšanje izgube Kresa bo potrebno letos povečati cene fiksnega dela toplote, prihranke pri stroških pa si obetajo tudi zaradi začetka obratovanja nove kotlovnice in vlaganj v toplovodno omrežje, s čimer naj bi se zmanjšale izgube na trasi. Deloma vidijo možnosti za reševanje celotne izgube podjetja v povečanju osnovnega kapitala podjetja iz obveznosti, ki jih imajo do infrastrukture, o čemer se bosta morali odločiti občini v lastnici, Žirovnica in Jesenice. Direktorica Jeko-Ina Mojca Kobentar ob pomislekih nekaterih jeseniških svetnikov, da to ne bo prispevalo k sanaciji izgube, opozarja, da podjetje slabi in dodaja: "Dejstvo je, da vlada že več let zadržuje cene storitev in je stanje podobno po vsej Sloveniji. Ko bomo v Evropi, bodo komunalna podjetja že tako izmučena, da jih bodo z veseljem prevzeli tuji vlagatelji in postavili svoje pogoje poslovanja." O predlogu pokrivanja izgube in programu reorganizacije sektorjev komunalnega podjetja v prid znižanja stroškov bo jeseniški občinski svet razpravljal februarja. Mendt Kokot + GORENJSKI GLAS • 14. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnjk@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 Manjši promet na borzi anski promet na Ljubljanski borzi je bil za četrtino manjši od predlanskega. Trije borzni indeksi so dosegli rekordne vrednosti, število vrednostnih papirjev na borzi pa se ni spremenilo. v Ljubljana - Čeprav lanski promet na Ljubljanski borzi ni dosegel predlanske rekordne vrednosti, je bilo tudi leto 2003 rekordno. Vodilni borzni indeks SBI 20 je 5. decembra dosegel rekordno vrednost (4.034 točk), na isti dan pa sta se v rekordne "višave" povzpela tudi indeks prostega trga IPT (3.405 točk) in (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX (3.357). Do lanskega 12. decembra je bilo na Ljubljanski borzi za 322 milijard tolaijev prometa oz. za dobro četrtino manj kot v enakem predlanskem obdobju. Promet z delnicami je bil za 45 odstotkov in z investicijskimi skladi za 29 odstotkov manjši kot leto prej, promet z obveznicami pa se je okrepil za 29 odstotkov. Približno tretjino izpada prometa pri trgovanju z delnicami pripisujejo izključitvi delnic Leka. Največ prometa je bilo januaija in najmanj maja, sicer pa je bil promet v drugi polovici leta, ko so tudi porasli tečaji večine delnic, precej višji kot v prvih šestih mesecih. Seznam najbolj prometnih vrednostnih papirjev se je v primerjavi z letom prej le malo spremenil, le pri obveznicah sta se med prvih pet uvrstili dve novi, večji izdaji republiških obveznic. Iz seznama je izpadel Lek, nadomestila pa ga je Pivovarna Laško. Z vsemi vrednost- mi papirji je bil promet manjši kot predlani, izjema so bile le delnice nekaterih investicijskih skladov. Med delnicami uradnega borznega trga je bilo do 12. decembra največ prometa z delnicami Krke (24,4 milijarde tolarjev), Petrola (12,6), Mercator-ja (10,7), Gorenja (8,7) in Pivovarne Laško (7,6). Med obveznicami so bile po prometu na prvem mestu obveznice Slovenske odškodninske družbe (18,2 milijarde), sledile pa so ji državne obveznice 53. izdaje (14,8), 50. izdaje 9,9), 38. izdaje (6,7) in 48. izdaje (5,5). Med delnicami investicijskih skladov so bile najbolj prometne delnice Triglav stebra 1 (12,9 mihjarde), NFD 1 (6), Zlate monete 1 (5,1), Zvona ena (3,1) in NFD 2 (2,6). v Čeprav lani tečaji delnic niso toliko porasli kot leto prej, pa je (do 12. decembra) s pozitivnim predznakom končala večina od 22 delnic v borzni kotaciji in 50 na prostem trgu. Najdonosnejše so bile delnice transportnih podjetij in naftnih družb. Prevzem Živil ni bistveno vplival na dogajanje na domačem kapitalskem trgu, odločitev urada za varstvo konkurence, da dovoli koncentracijo Pivovarn Laško in Union, pa je ugodno vplivala le na tečaj delnic Laškega. Tečaji delnic so v prvi polovici leta izgubljali na vrednosti, saj se precej visoka pričakovanja vlagateljev o vrnitvi Lekove kupnine niso izpolnila, v svetu pa je bila zaradi vojne med ZDA in Irakom visoka stopnja političnega tveganja. Preobrat seje začel julija, ko je indeks SBI 20 prvič lani dosegel pozitivni mesečni donos; poleg zmanjšanja političnega tveganja pa so na rast delnic ponovno vpUvale padajoče bančne obrestne mere ter govorice o nekaterih prevzemih. Med delnicami borzne kotacije so med lanskim in predlanskim 12. decembrom najbolj porasle delnice Luke Koper (za 61 odstotkov). Aerodroma Ljubljane (57), Nike (45), Petrola (39) in Istrabenza (34), med obveznicami republiške obveznice 21. izdaje (za 12 odstotkov), republiškega stanovanjskega sklada (8), NFD-investicijsko svetovanje (7), KD Investments Lani 4,6-odstotna inflacija Krai\j - Po podatkih državnega statičnega urada so se cene življeiyskih potrebščin lani v primerjavi z letom prej zvišale za 4,6 odstotka oz. povprečno za 5,6 odstotka, samo decembra pa za 0,1 odstotka. Najbolj, za 11,6 odstotka, so se lani zvišale cene v skupini alkoholne pijače in tobak, pri tem pa so se tobačni izdelki zaradi zvišanja trošarine podražili kar za 17,6 odstotka, alkoholne pijače pa za 3,6 odstotka. Cene v skupini gostinske storitve so "poskočile" za 6,6 odstotka, inflacijo pa so presegle še cene v skupinah stanovanje, prevoz in zdravje. Cene v skupini komunikacije so se lani v primeija- vi z letom prej celo znižale za 0,8 odstotka, cene obleke in obutve so porasle za 1,4 odstotka, stanovanjske opreme za 2,9 odstotka, hrane in brezalkoholnih pijač pa za 4 odstotke. Za več kot 15 odstot- kov so se v letu dni podražili kanalščina (za 43,9 odstotka), zelenjava (za 19 odstotkov), popravila gospodinjskih naprav (za 18,6 odstotka) in najemnine (za 16,8 odstotka). Na decembrsko inflacijo so vplivali predvsem številni prednovoletni popusti ter dokaj močne podražitve v nekaterih skupinah cen. Zaradi popustov so bile cene v skupini obleka in obutev v povprečju nižje za 2,1 odstotka, v skupini komunikacije pa za 1,1 odstotka. V skupini rekreacija in kultura so se zvišale za 1,8 odstotka, k temu pa so največ prispevale podražitve storitev za Šport in rekreacijo za 8,5 odstotka, športne opreme za 7,4 in počitnic v paketu za 3,4 odstotka. Cene v skupini prevoz so predvsem zaradi 7,2-odstotne podražitve vzdrževanja in popravila vozil porasle za 0,9 odstotka. C.Z. DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA ODDAJANJE V NAJEM; ROK ZA ODDAJO NAPOVEDI JE 15: JANUAR 2004 Zakon o dohodnini med davki, ki se plačujejo od dohodkov iz premoženja, ureja tudi davek, ki se plačuje od dohodkov, doseženih z oddajanjem v najem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja. Zavezanec za plačilo davka je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), ki ima v državi ali pa tudi v tujini dohodke iz premoženja. Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident RS, če na območju RS dosega dohodke iz premoženja. Zavezanec za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem, je tudi skrbnik za posebne primere, ki mu je v skladu z odločbo o denacionalizaciji, denacionalizirano premoženje dano v začasno upravljanje. Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ati poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, je znesek najemnine, prejet v letu, za katerega se odmerja davek, zmanjšan za stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanja in za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam. Zavezanec se lahko odloči, da se mu priznajo normirani stroški v višini 40% od najemnine ali pa uveljavlja dejansk^stroške. Za opremljene stanovanjske prostore lastnik lahko uveljavlja stroške v višini 60%, seveda, če se ne odloči za uveljavljanje dejanskih stroškov. Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, doseže z oddajanjem zemljišča v najem, je znesek najemnine prejet v letu, za katero se od-meija davek, zmanjšan za stroške, ki jih zaveza- nec dokaže z računi, ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov. Lastniku, ki oddaja v najem opremo, prevozna sredstva in drugo premoženje, se za znižanje davčne osnove priznajo stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja in stroški, ki jih dokaže z računi. Odbitna postavka pa so tudi davki, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih. Davek od dohodkov od oddajanja v najem, v višini 25%, se zavezancu odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi. Napoved se mora vložiti v 15 dneh po prejemu najemnine oziroma plačila v naravi ali z nasprotno storitvijo, pri davčnem uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register. Zavezanec, ki oddaja premično ali nepremično premoženje v najem za več mesecev v tetu, vloži napoved v 15 dneh po preteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem. Običajno se naje.mne pogodbe sklepajo za eno leto, zato je skrajni rok za oddajo napovedi 15. januar tekočega leta za preteklo teto. Če je najemnina plačana za več let, se davek plača od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina prejeta. Kadar je najemnik, torej tisti, ki plačuje najemnino (izplačevalec dohodkov), pravna oseba ali zasebnik, mora za najemodajalca obračunati in plačati davek pravna oseba oz. zasebnik in to od vsakega posameznega dohodka, ki ga nakaže najemodajalcu. Podatke o plačanem davku in najemnini mora do 31. januarja poslati najemodajalcu in izpostavi davčnega urada, kjer je najemodajalec vpisan v davčni register. Direktorica Cilka Habjan (6) in republiške obveznice 23. •izdaje (6), med delnicami investicijskih skladov pa delnice In-fond PID (za 92 odstotkov), Trdnjave 1 - PID (70), Arkade 1 -PID (53), Trdnjave - PID (53) in Pooblaščene Pomurske investicijske družbe (42). Preoblikovanje PID-ov Od začetka lanskega leta do konca novembra so na borzo sprejeli 26 novih vrednostnih papirjev, od tega 11 delnic (na prosti trg) ter 15 obveznic, prav toliko pa so jih tudi izključili. V uradno kotacijo niso sprejeli nobene nove delnice, izključili pa so delnice treh družb (Lek, Banka Koper in Banka Vipa), katerih lastniki so se zaradi prevzemov oz. združitev odloČili za umik z organiziranega trga. Na prostem trgu so sprejeli v trgovanje enajst novih delnic in jih štirinajst izključili - deset zaradi odločitve lastnikov, v štirih primerih pa jih je izključila borza, ker izdajatelji niso več izpolnjevali pogoje za organizirano trgovanje. Država je v borzno kotacijo uvrstila šest novih izdaj obveznic. Nova Ljubljanska banka pa pet. Ob koncu leta se je končal zakonski rok za preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb v redne investicijske sklade ali v redne delniške družbe. Do konca novembra so v trgovanje na prostem trgu sprejeli delnice desetih navadnih družb ter treh investicijskih družb in treh PID-ov, ki so nastali s preoblikovanjem pooblaščenih investicijskih družb, v istem obdobju pa so iz trgovanja izključili šest PID-ov, Cveto Zaplotnik Slab začetek, dober konec Minulo borzno leto se je začelo z negativnim trendom. Previsoki tečaji ob koncu leta 2002, predvsem zaradi prevzema Pivovarne Union ob začetku leta, in najbolj zaradi prevzema Leka oh izteku leta 2002, velika pričakovanja investitorjev, da bi dočakali sveže prilive Lekove kupnine na borzo in vzajemne sklade so povzročili pok prenapihnjenega balona. Spomladi je vse skupaj poslabšala še vojna v Iraku. Tečaji so drseli le navzdol, promet je bil skromen. Osrednji borzni indeks SBI20 je tako v začetku julija 2003 dosegel svoj minimum leta (3069 točk). Tečaji so od konca novembra 2002 izgubili deset odstotkov, kar bi že lahko pomenilo ugodno priložnost za ponovno investiranje v vrednostne papirje. Bolj ko se je bližal konec poletja in smo se počasi začeli vračati z dopustov ter s tem vnovčevati dividende, bolj so tečaji rasli. Svoje so prispevale tudi vse nižje obrestne mere na bankah ter posledično sveži prilivi denarja v vzajemne sklade, ki so se v jesenskih in zimskih dneh močno povečali, kljub temu pa se niso mogli primerjati s prilivi prejšnjega leta. Da je bilo dogajanje na borzi še bolj zanimivo, so poskrbele novice o prevzemih in združitvah podjetjih ter odprodaji večinskih državnih deležev v nekaterih podjetij. Tako so bili tečaji pri rasti neustavljivi. Med delnicami v borzni kotaciji je največ pridobila delnica Luke Koper (+60%), ki je v preteklem letu podirala rekorde ne samo po rasti tečajev, temveč tudi po prepeljanem tovoru, kije presegel 11 mio ton. Država je obljubljala tudi podelitev koncesije in odprodajo 51-odstotnega deleža v Luki Koper, do česar pa žal ni prišlo. Vstop v EU in dograditev drugega tira med Divačo in Koprom bi lahko skupaj pomenila le še boljše poslovne rezultate. Drugi največji porast je zabeležila delnica Aerodroma (+50%), govorice o prevzemu Petrola in Istrabenza ali celo njuni medsebojni združitvi pa so tečaje delnic omenjenih podjetij uvrstile na tretje oziroma peto mesto na lesnici. Kljub vsem govoricam ni prišlo do večjih prevzemov podjetij, kot malo resnejšega bi lahko omenili le prevzem Živil s strani Mercatorja v jesenskih dneh. Delnica Živil je kljub prevzemni ceni 18.000 tolarjev v preteklem letu zabeležila padec tečaja (-14%). Majhno presenečenje je pripravila kranjska Sava z objavo namere za prevzem Term 3000, kjer pa delničarji niso zadovoljni s prevzemno ceno. V zadnjih dneh so se pojavile še novice glede zanimanja belgijskih podjetij za naša živilska podjetja, tako da sta nekoliko porasli tudi delnici Kolinske in Droge, ki ^ta skozi leto nekoliko zaostajali po rasti tečajev. Rast tečajev je za kratek čas v začetku oktobra ustavila novica o postopku odvzema licence upravi Ljubljanske borze. Vlagatelje očitno informacija ni pretirano presenetila. Močnejše je bilo prepričanje, da se bo zgodil kakšen prevzem, in tečaji so drveli navzgor do začetka decembra, ko je indeks SBI20 postavil nov rekord pri 4034 točkah, nad magično mejo 4000 točk pa se je obdržal le nekaj dni. Leto je končal nekoliko niže. In kaj lahko pričakujemo letos? Zaključek preoblikovanja pidov v redne delniške družbe oziroma holdinge in investicijske družbe. Slednje bi lahko predstavljale najbolj zanimive naložbe, saj se morajo v naslednjih letih preoblikovati v vzajemne sklade, trenutno pa jih je mogoče kupiti z določenim diskontom glede na njihovo knjigovodsko vrednost. Vstop v EU 1. maja pa bi lahko pomenil tudi povečano dejavnost na področju združevanja in prevzemanja podjetij, kar bi pomenilo višjo vrednost delnic prevzetih podjetij. Alenka Eržen GBD, d.d.4nfo@gbd.si Izvensodno reševanje sporov V Slovenskem zavarovalnem združenju so lani imenovali varuha zavarovalniških pravic, letos pa bo začel delovati še mediacijski center. Ljubljana - Mediacyski center bo s pomočjo nevtralne, strokovne osebe pomagal doseči sporazum med zavarovalnico in stranko, za razliko od razsodišča in varuha pravic s področja zavarovalništva pa bo odločal tudi o odškodninskih sporih. Številne direktive Evropske unije zahtevajo od držav članic sprejetje predpisov o sodni in izvensodni zaščiti interesov in pravic potrošnikov. V zavarovalništvu sledijo tej zahtevi, saj tudi predlagane spremembe zakona o zavarovalništvu predvidevajo izvensodno reševanje sporov med zavarovalnicami in potrošniki. Kot so povedali na nedavni novinarski konferenci Slovenskega zavarovalnega združenja, so članice združenja 1999. leta sprejele zavarovalni kodeks, s katerim so zavarovalnice in pozavarovalnice določile pravila obnašanja in ravnanja do drugih zavarovalnic in do svojih strank. Po sprejetju kodeksa, ki je obvezen za vse (po)zavarovalnice v Sloveniji, so ustanovili še razsodišče, ki nadzira izvajanje kodeksa in izreka ukrepe proti zavarovalnicam. Razsodišče ne odloča v odškodninskih sporih, ampak presoja le tiste spore med zavarovalnicami in strankami, ki se nanašajo na pravila kakovostnega, korektnega in strokovnega opravljanja zavarovalnih poslov. V združenju že pripravljajo spremembe, po katerih bo razsodišče v prihodnje pristojno le za reševanje sporov med zavarovalnicami. V zavarovalnem združenju so lani imenovali varuha pravic s področja zavarovalništva, ki ne odloča o odškodninskih sporih med zavarovalnicami in strankami, ampak presoja le to, kako zavarovalnice spoštujejo dobre poslovne običaje in standarde zavarovalne stroke. S tem želijo doseči, da bo poslovanje zavarovalnic do strank korektno, ažurno, strokovno, profesionalno in v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Postopek pred varuhom se začne s pritožbo stranke, varuh jo izroči zavarovalnici in počaka na njen odgovor, potlej pa presodi, ali to zadostuje za sprejem odločitve. Varuhova odločitev je za zavarovalnico obvezujoča. Ker ne razsodišče in ne varuh ne odločata o odškodninskih sporih, so v zavarovalnem združenju ustanovili še medi-acyski center, ki naj bi začel delovati v začetku tega leta. Mediacija je oblika izvensodnega reševanja sporov med zavarovalnicami in strankami, pri kateri poskušajo s pomočjo nevtralne, strokovne, tretje osebe doseči sporazum in rešiti spor. Postopek bo potekal po pravilniku, ki so ga v združenju pripravili s pomočjo sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani in njihovih dosedanjih izkušenj pri reševanju sporov med zavarovalnicami in strankami. Cveto Zaplotnik Nižje zamudne obresti Krai\j - Vlada je na zadnji lanski seji zaradi zniževai^ja inflacye in realnih obrestnih mer znižala zamudno letno obrestno mero s 17 na 15,5 odstotka. Kot je znano, je zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, ki velja od lanskega 28. junija dalje, pooblastil vlado, da lahko spremeni višino zamudnih obresti, če se spremenijo gospodarske razmere v državi. Vlada je to možnost izkoristila, saj so se v drugi polovici lanskega leta občutno znižale obrestne mere. Medtem ko so se po podatkih Banke Slovenije obrCvStne mere za kratkoročna bančna posojila gospodarstvu v lanskih prvih petih mesecih znižale z 11,8 na 11,1 odstotka, seje zniževanje nadaljevalo tudi v drugi polovici leta ter oktobra in novembra doseglo raven 10,1 odstotka. Obrestna mera Banke Slovenije za refinanciranje je od marca do začetka lanskega junija znašala 6,5 odstotka, od novembra dalje pa znaša 5 odstotkov. C.Z. Torek, 6. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Blagajniška mesta Zveze HKS Slovenije bodo po združitvi Zveze s Slovensko zadružno kmetijsko banko postala bančna "okenca", na katerih bodo kmetje in drugi varčevalci lahko opravljali vse bančne storitve. Kranj - Slovenska zadružna kmetijska banka (SZKB) in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta novo leto zaceli kot dve samostojni organizaciji, vendar z usklajeno poslovno politiko in s ciljem, da 1. julija tudi formalno združita bilanci. •s lAUKUM KMETIJSKA BKKj JJ, UCHJ»;;; | V Čeprav Slovenska zadružna kmetijska banka vse od ustanovitve 1990. leta deluje kot univerzalna banka, pa je vseskozi njena osnovna usmeritev zagotavljanje finančnega servisa kmetijstvu in zadružništvu. Ob koncu predlanskega leta je imela 61,8 milijarde tolarjev bilančne vsote, poslovno leto 2002 je sklenila z 89 milijoni tolarjev čistega dobička, v lanskem prvem polletju pa je ta znašal 90,5 milijona tolarjev. V zadnjih dveh letih je odprla predstavništvo v Kopru, predstavništvo in blagajniško mesto v Kranju ter blagajniški mesti na Vrhniki in na sedežu banke v Ljubljani, prevzela je sredstva in obveznosti hranilno kreditnih služb KZ Savinjska v v dolina Žalec, Šoštanj, Ljutomer-Čan in Domžale ter odprla skupno dvanajst blagajniških mest, zaprla pa blagajniško mesto v Žireh. In kakšna je lastniška sestava banke? Kmetijske zadruge, kmetje, hranilno kreditne službe in druge zadružne organizacije so ob koncu lanskega septembra imele v lasti 42 odstotkov delnic, kmetijsko živilske organizacije pa še dobrih 11 odstotkov. Največja lastnica je bila Zveza HKS Slovenije s skoraj 23-odstotnim deležem, sledijo pa KD Holding (7,49 odstotka), Raiffeisen Krekova banka (6,64 odstotka), Slovenska zadružna kmetijska banka (5,56 odstotka) in HKS Panonka Murska Sobota (2,84 odstotka). Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije deluje od 1971. leta dalje, njen namen je pospeševanje kmetijstva, ne pa ustvarjanje dobička, kot je značilno za banke kot delniške družbe. Po zako- n # Predstavniki Slovenske zadružne kmetijske banke in Zveze HKS Slovenije po decembrski odločitvi o združitvi zadružnih financ. Poziv k znižanju davkov in prispevkov Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je pozvala pristojna ministrstva in vlado, da vsem kmetijskim gospodarstvom, ki so ob lanski pozebi, suši, neurjih in hruševem ožigu zaprosila za državno pomoč, glede na ocenjeno škodo zmanjšajo oz. odpišejo davke in prispevke. Medtem ko so na ministrstvih v skladu s prakso zadnjih let že začeli pripravljati vse potrebno za odpis davkov in prispevkov, pa je ministrstvo za finance (po navedbah zbornice) vsem pristojnim službam predlagalo ustavitev postopkov za odpis, ker naj bi to pomenilo podvajanje državne pomoči. V zbornici se s tem ne strinjajo in poudarjajo, da gre v tem primeru za pravico kmetov, da prispevke, ki so odvisni od katastrskega dohodka, plačajo od dejansko doseženega katastrskega dohodka. Ta pa je bil lani zaradi naravnih ujm manjši, po oceni ministrstva za obrambo so naravne nesreče povzročile kmetijstvu za 31,3 milijarde tolarjev škode. C.Z. nu o hranilno kreditnih službah lahko opravlja le določene dejavnosti, zato je tudi njen obseg storitev precej ožji od bančnega. Ker ni poslovna banka, ni vključena v bančno shemo zavarovanja hranilnih vlog, za poplačilo jamčijo poleg Zveze še ustanovitelji z vsem svojim premoženjem, z zadružno kmetijsko banko pa ima sklenjeno jamstvo za hranilne vloge do višine štirih milijonov tolarjev. Zakon o bančništvu je HKS-om naložil, da morajo svoje poslovanje najkasneje do 20. februarja letos prilagoditi standardom, kot veljajo za banke in hranilnice. Ker so v večini HKS-ov ocenili, da tega ne bodo zmogli sami, so se odločili za pripojitev k Zvezi aH k banki. Od šestdesetih nekdaj samostojnih zadružnih HKS-ov se jih je do konca lanskega leta k Zvezi priključilo 46, med njimi vsi gorenjski (z izjemo žirovske-ga), nekaj se jih je pripojilo k poslovnim bankam, trije želijo ostati samostojni, nekateri pa so prenehali poslovati. Zveza je s pripojitvijo HKS-ov bistveno spremenila organiziranost ter obseg in vsebino poslovanja. Nekdaj enovita organizacija je ob lanskem polletju imela 19 poslovnih enot in preko sto blagajniških mest. Medtem ko je prej poslovala predvsem s pravnimi osebami, je s pripojitvijo HKS-ov pridobila tudi sredstva kme- Obvezno označevanje prašičev > Vse prašiče bo treba označiti z rumeno ušesno znamko ali s tetoviranjem, kmetije bodo morale voditi register prašičev in vse premike sporočati centralnemu registru. Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je v okviru prilagajai\ja slovenskega kmetijstva skupni kmetijski politiki Evropske un^e izdal pravilnik o identiHka-ciji in registraciji prašičev. Pravilnik, ki vsebinsko povzema uredbo unije in velja od sredine lanskega oktobra dalje, določa način označevanja (identifikacije) prašičev, spremljanje premikov, register na gospodarstvu, centralni register ter registracijo imetnikov (lastnikov) živali. Po tem pravilniku bo vse prašiče treba označiti in njihove premike sporočati centralnemu registru tako, da bo možno slediti izvoru skupine živali do izvornega gospodarstva. Evidenco imetnikov rejnih živali in centralni register bo vodila služba za identifikacijo in registracijo (SIR) pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vpis v evidenco imetnikov rejnih živali bo moral zahtevati sam imetnik, to pa ne bo veljalo za gospodarstva, ki redijo le enega prašiča za lastno domačo uporabo in nimajo premikov z enega na drugo gospodarstvo. Prašiče bo lahko označil imetnik sam ali pooblaščena organizacija in sicer z okroglo ušesno znamko rumene barve ali s tetoviranjem v desno uho ali na desno stran hrbta lik za pleČem. Označiti jih bo treba čimprej po rojstvu ali najkasneje pred premikom na drugo gospodarstvo. Vsak rejec bo moral voditi tudi ažuren register prašičev na gospodarstvu, vsako prodajo prašičev drugemu gospodarstvu. izvoz ali oddajo v zakol ter vsak nakup bo treba najkasneje v sedmih dneh sporočiti centralnemu registru. Vsi imetniki prašičev, izjema so tisti z enim prašičem, bodo morali enkrat na leto sami aH preko pooblaščenih organizacij sporočiti centralnemu registru podatke o staležu prašičev. Sporočilo bo moralo vsebovati število živali na dan 15. april in po kategorijah: pujski do 20 kilogramov, mladi prašiči od 20 do 50 kilogramov, prašiči pitanci od 50 do 80, od 80 do 110 in nad 110 kilogramov, merjasci, breje in nebreje mladice ter breje in nebreje plemenske svinje. V pravilniku so zanimive tudi prehodne in končne določbe, ki določajo, kdaj naj bi posamezne Člene začeli uporabljati. Določbe pravilnika, ki urejajo označitev prašičev, vodenje registra prašičev na gospodarstvu in sporočanje premikov živali v centralni register, bodo začeli uporabljati 1. januarja letos. Da bi porabili stare zaloge, bo do 30. aprila prašiče dovoljeno označevati z ušesnimi znamkami, kot jih predpisuje odredba o označevanju domačih živali v prometu. Vse prašiče, rojene pred 1. januarjem 2004, bo treba označiti po novem pravilniku najkasneje do konca letošnjega leta. Določbe o označevanju in registraciji prašičev, ki prihajajo v Slovenijo iz držav članic Evropske unije, bodo začeli uporabljati 1. maja, to je z dnem vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Veterinarska in kmetijska inšpekcija bosta izvajanje pra- vilnika začeli nadzorovati 31. marca letos, sporočanje podatkov v centralni register v elektronski obliki pa bo možno od 30. junija dalje. Cveto Zaplotnik Načrt za Jelovico že velja Bled - Gozdnogospodarski načrt enote Jelovica za obdobje 2002 - 2011, ki so ga izdelali v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je začel veUati 20. decembra lani. V enoti je 4.814 hektarjev gozdov, od tega 4.340 hektarjev večnamenskih, 443 hektarjev varovalnih in 31 hektarjev gozdov s posebnim namenom. Večina gozdov, 3.931 hektarjev, je v državni lasti, 874 hektarjev v zasebni in nekaj več kot osem hektarjev v občinski. Lesna zaloga znaša po zadnjih podatkih 372 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek pa 7,9 "kubika" na hektar. V desetletnem obdobju bo v enoti možno posekati 220.204 kubične metre drevja, od tega 205.793 "kubikov" iglavcev in 14.411 "kubikov" listavcev. Za ohranitev in razvoj gozda bo treba opraviti gojitvena dela na 720 hektarjih, nego mlajšega drogovnjaka na 443 hektarjih, obžagova-nje vej na 10 hektarjih in varstvena dela za zaščito pred divjadjo na 24 hektarjih. Načrtujejo tudi gradnjo 11 kilometrov gozdnih cest in 60 kilometrov vlak. C.Z. tov in samostojnih podjetnikov; pomembno pa se je povečal obseg poslovanja s kmetijskimi zadrugami. Bilančno vsoto je samo predlani povečala z 22 na skoraj 31 milijard tolarjev, leto 2002 pa je končala s 27,4 milijona tolarjev čistega dobička. Koristi za Zvezo HKS in banko Ker klasična združitev ni bila možna, sta Zveza in banka sklenili pogodbo o prenosu sredstev in obveznosti iz Zveze na banko, banka pa je za kapitalski vložek nekaj manj kot dve milijardi tolarjev izdala nove delnice in med 18. in 22. decembrom izvedla dokapitalizacijo, pri kateri je lahko sodelovala le Zveza HKS. Zveza in banka bosta v letošnjem prvem polletju uskladili poslovno politiko in izvedli organizacijske, tehnične in ka- « drovske priprave za vključitev celotnega poslovanja Zveze HKS v banko, 1. julija bosta združili bilanci v eno, v dveletnem prehodnem obdobju pa bodo prenesli vse dejavnosfi Zveze v banko in poenotili informacijsko tehnologijo. Zveza HKS bo z združitvijo izpolnila zahteve zakona o bančništvu, na njenih blagajniških mestih pa ne bo več omejitev pri pridobivanju strank in opravljanju storitev. Sedanjim in novim strankam bodo lahko ponudili kreditne in plačilne kartice, elektronsko in investicijsko bančništvo, devizno poslovanje ter vse storitve poslovanja s tujino. Združena banka z novim imenom Deželna banka bo po septembrskih podatkih imela 94 milijard tolarjev bilančne vsote, kar jo bo uvrščalo na dvanajsto mesto med devetnajstimi bankami v Sloveniji. Poslovna uspešnost banke se bo po prevzemu Zveze najprej nekoliko poslabšala, nato pa pričakujejo izboljšanje. K temu naj bi prispevali tudi veČji obseg poslovanja z zadrugami, posredovanje pri koriščenju denaija, ki ga Evropska unija in slovenska država namenjata za razvoj podeželja, in pridobitev novih strank. Večino blagajniških mest nekdanjih HKS-ov bodo ohranili, nekatera manjša pa bodo zaradi racionalizacije poslovanja zaprli, kar bi sicer storila tudi Zveza, če bi še naprej ostala samostojna. Z dokapitalizacijo banke se bo delež Zveze HKS povečal na 42 odstotkov, delež zadružništva in kmetijstva pa na 54 odstotkov. Banka bo tudi v prihodnje lahko ostala v večinski zadružno kmetijski lasti, če nihče od teh delničarjev ne bo prodal delnic drugim kupcem. Pri trgovanju z delnicami bodo veljale tudi nekatere omejitve. Za nakup manj kot petodstotne-ga deleža bo treba pridobiti dovoljenje uprave, za več kot pet odstotkov pa dovoljenje nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet bosta lahko zavrnila nakup delnic kupcu, ki se ukvarja s konkurenčno dejavnostjo ali če bi bila ogrožena poslovna usmeritev ali gospodarska samostojnost banke. Cveto Zaplotnik Cas za izobraževanje Kranj - V oddelku za kmet^sko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj so pripravili (in tudi že začeli uresničevati) program strokovnega izobraževanja kmetovalcev na Gorenjskem za obdobje od lanskega decembra do konca letošnjega novembra. Kot navajata direktor zavoda mag. Jurij Kumer in vodja od^ delka Stane Rupnik, je znanje zaradi vedno novih tehnologij in družbenih zahtev treba stalno dopolnjevati, vstop Slovenije v Evropsko unijo in prilagajanje evropskemu pravnemu redu pa zahteva od kmetov še dodatna tehnološka in ekološka znanja. Izobraževalni program je nastal na osnovi potreb kmetov in problemov, ki so jih zaznale kmetijska svetovalna služba in druge strokovne službe kmetijsko gozdarske zbornice, zadruge, občine in upravne enote. V program so vključili vsebine iz programov govedorejskih društev, društev rejcev drobnice, društev kmečkih žena in podeželske mladine ter strojnih krožkov, za katere kmetijska svetovalna služba opravlja strokovne naloge, ter obvezno izobraževanje za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev in za kmetije, ki so se vključile v Slovenski kmetijsko okoljski program (Skop). Izobraževanje bo potekalo v okviru predavanj, tečajev, krožkov, interesnih skupin, prikazov, pred- stavitev, srečanj m tekmovanj. Omenimo le nekatere teme! Na predavanjih bodo predstavili sistem mlečnih kvot, program razvoja podeželja, letošnje ukrepe kmetijske politike (subvencije), pomen vodenja knjigovodstva in vključitve v sistem davka na dodano vrednost na kmetijah, problematiko hruševega ožiga, ukrep zgodnjega upokojevanja kmetov, pogoje za registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - in tako dalje. V novi izobraževalni sezoni bodo tečaji varstva rastlin, ekološkega kmetovanja, predelave mleka. varnega dela s traktorjem in priključki, zdravega prehranjevanja. sirarstva na planinah, kuhanja, peke kruha, izdelave šopkov, računalništva, tujih jezikov, plavanja ... Pripravili bodo kviz Mladi in kmetijstvo, gorenjsko srečanje kmetic in srečanje kmečkih gospodarjev in gospodinj, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, organizirali pa bodo tudi strokovne ekskurzije in udeležbo gorenjskih kmetij na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. C.Z. GORENJSKI GLAS »IS. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 Kolikor pojemo, bi morali tudi 99 pokuriti 99 Na praznični mizi je bilo preveč vsega dobrega. Izdatna hrana, potice, sladkarije, velike količine alkohola na zdravje novemu letu, ob tem pa premalo gibanja, vse to je mnogim pustilo posledice. Te se pokažejo, ko ob koncu praznikov stopimo na tehtnico, pa tudi v počutju. Namesto da bi bili po daljšem prazničnem počitku spočiti in sveži, se zaradi nezmemosti v prehranjevanju počutimo slabo. Nekateri po praznikih začnejo s postom, nekateri se nad praznične pregrehe spravijo z zeljem in kolerabo, da se ne bi začeli nabirati odvečni kilogrami. To namreč ni le estetska težava, pač pa sčasoma postane tudi zdravstvena. Debelost je neposredno povezana s spremembami v normalnem delovanju telesa, s povečanjem možnosti nekaterih telesnih obo-lenj, z napredovanjem že obstoječih obolenj, z negativnimi psihološkimi reakcijami. Z debelostjo je povezan razvoj nekaterih kroničnih degenerativnih bolezni. Z njo so povezani številni dejavniki tveganja, denimo obolenja srca in ožilja, povišan krvni tlak, možganska kap, povišana raven lipidov v krvi, diabetes ... Omenj enih tveganj se zavedajo tudi v Društvu za zdravje srca in ožilja, ki v svo- Nada Šifrer je programe vključujejo dvigovanje zavesti o zdravem življenju, pravilnem prehranjevanju, gibanju. V gorenjski podružnici Društva Za srce, ki ga vodi Nada Šifrer, so začeli z oza-vešČanjem ljudi o zdravem življenju, spočetka z različnimi zdravstvenimi predavanji, sedaj pa tudi s konkretnimi akcijami, ki spodbujajo zdrav življenjski stil. "Naša država je vključena v triletno evropsko raziskavo o otrocih in debelosti, kajti že v ranih letih se pojavljajo te težave in že zgodaj se je treba privaditi zdravemu načinu življenja, da bomo tudi v zreUh in poznejših letih ostali zdravi. Tudi naše društvo skuša k sodelovanju pritegniti zlasti mlade, saj v mladosti lahko gradimo temelj za zdravo prihodnost. Srčno-žilna bolezen se namreč pripravlja že v mlajših letih, pokaže pa se Šele v pozne]ših letih, ko je za preventivo že pozno," meni Nada Šifrer. "Med konkretnimi akcijami, s katerimi želimo ljudi ozavestiti za zdrav način življenja, je test hoje na dva kilometra. Na osnovi ugotovljene telesne zmogljivosti nam potem strokovnjaki svetujejo ustrezno telesno aktivnost in športno vadbo, ki bo izboljšala naše počutje. Test hoje je tudi trenutek resnice, ki nam pokaže, koliko smo zamaščeni in kako tudi debelost ovira naše zmožnosti gibanja. Pri testu vsak udeleženec dobi poseben karton in ko čez tri mesece test ponovi- Preobilje na praznični mizi škoduje našemu zdravju. mo, lahko kontroliramo, koliko smo napredovali, če se seveda vmes držimo navodil o telesni dejavnosti. Ena od možnosti za redno gibanje so nedeljski pohodi, ki v okviru nacionalnega projekta Slovenija v gibanju, z gibanjem do zdravja potekajo dvakrat mesečno in jih bo od januarja do junija dvanajst. V gorenjski podružnici pa pod strokovnim vodstvom organiziramo tudi vadbo v centru Vita v Naklem, razen tega pa tudi različne meritve, s katerimi nadziramo svoje zdravstveno stanje: krvni tlak, sladkor, holesterol in redno tehtanje z izračunom telesne mase. V okviru društva deluje tudi skupina za zdravo življenje, v kateri se za sedaj sicer samb ducat udeležencev uči, kako zdravo jesti in se dovolj gibati, vsak teden se udeleženci stehtajo, redno pa izvajajo tudi aerobne vaje. Naša zdravnica Nataša Kern, dr. med., ki sodeluje v društvu s svojimi nasveti, zagovaija načelo, daje treba jesti raznoliko hrano, vendar v manjših količinah, pomembno je tudi, da tisto, kar v telo vnesemo, tudi "pokurimo". Tudi preveč sladke in preveč mastne hrane naj bi ne jedli. Naši Člani že vedo, da obstajajo varovalna živila, ki jih na prodajni polici med drugimi razpoznamo po znaku Za srce, obstaja pa tudi varovalni jedilnik." Danica Zavrl Žlebir, feto: Tina Doki DRUŽINSKI NASVET Damjana Šmid Vrednote (1) "Ljudje pri vas," je rekel Mali princ, "negujejo pet tisoč vrtnic v enem samem vrtu ... in ne najdejo v njem, kar iščejo. Ne najdejo ... In vendar bi tisto, kar iščejo, lahko našli v eni sami vrtnici, v enem samem požirku vode ..." (A. De Saint -Exupery) Zimski čas je čas, ki je še kako primeren za to, da se malce ustavimo in si določimo smer, cilje, smisel in hitrost potovanja. In v tem potovanju, ki se mu reče življenje, zavzemajo pomembno mesto tudi naše vrednote. Če pogledamo v slovar slovenskega knjižnega jezika, bomo našli enostavno razlago, da je vrednota tisto, ... "čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost." Zatorej si mislim, da je pisanje o vrednotah osebna zadeva, ker se naše vrednote med seboj razlikujejo po pomembnosti. Naj bo namen tega pisanja razmišljanje o vrednotah, ki jih imamo, predvsem pa smernice, kako lahko otrokom pokažemo vrednote in jih spodbujamo, da jih tudi sami živijo, doživljajo in ohranjajo. Na prvem mestu je seveda zgled in tukaj ne moremo goljufati. Otroci nas posnemajo in naše vrednote so običajno tudi njihove vrednote. Zato se ne sprašujmo, odkod so se naučili biti potrošniško usmerjeni, egoistični in usmerjeni v zadovoljevanje le svojih potreb. Zgled za to imajo, kamorkoli se ozrejo. Zato se, dragi otroci, ne ozirajte preveč v televizorje, ne poslušajte domnevno modrih mož v parlamentu in presojajte čim bolj po zdravi pameti, kaj je vredno v življenju. In ko vam ata ne kupi najnovejšega mobitela in ko vam mama postavi uro, kdaj morate biti doma, nikar ne tečnarite. Starši, ki imajo otroke zares radi, jim ne ustrežejo v vsem. In če odrasli želimo, da bodo za nami prihajali odgovorni qdrasli, ne pa razvajeni otročaji, potem je prav, da učimo otroke pravih vrednot. Ker pa le-te ne rastejo na vrtu kot solata, je potreben za to čas, veliko učenja, tudi odrekanja, poguma in moči. Kajti biti dober človek, biti boljši, pomeni premagovati samega sebe in za to pa že potrebujemo nekaj moči. Raste tisto, kar zalivamo. Če sadimo vrednote z našim zgledom, kako pa jih potem zalivamo? Najbolj enostavno bi bilo, da rečemo - "bodi dober, bodi pošten, sodeluj z drugimi, spoštuj sebe in druge ...", toda kaj, ko so to samo lepo zveneče besede, katerih pomena in izvedbe pa marsikdo ne razume. Iskanje in doživljanje vrednot je učenje in zorenje kot vsaka druga stvar, ki se jo naučimo ali pa ne. Poteka vsak dan in zanjo ne potrebujemo velikih dejanj in tudi ne priznanj. Potrebujemo le željo, da bi bili boljši, da bi poiskali in živeli najboljše kvalitete, ki jih imamo v. sebi. Kajti biti len, sebičen in neodgovoren - za te stvari ne potrebujemo znanja, niti časa, niti posebne energije. To zna vsak. Zato je boljše, če si boljši. Potem nisi vsak, ampak si nekaj posebnega. Darila prijateljem v Vipavi Šenčur - Člani mešanega pevskega zbora Sveti Jurij Šenčur, ki so imeli novembra koncert v domu krajanov v Šenčurju, so decembra obiskali prijatelje - varovance centra za usposabljanje invalidne mladine v Vipavi. To je bil že tretji obisk članov Mešanega pevskega zbora iz Šenčurja in mladinske dramske skupine v vipavskem centru. Letošnji decembrski obisk pa so jim obljubili že 22. novembra, ko so se udeležili odprtja novega varstveno delovnega centra. Z do-natorskim prispevkom se je izkazala občina Šenčur, obiska pa so se še posebej razvesehli otroci, ki so jim prijatelji iz Šenčurja prinesli darila. Ta so prispevali Eurocom, d.o.o., Kranj, Batik, d.o.o., Kranj, Jagodic Franc Trboje, Vinojug Šenčur, Podjetje 3L Šenčur, Gorenjska predilnica Škofja Loka, Tovarna olja Oljarica Britof, d.d.. Žito Gorenjka, d.d., Lesce, Avtoprevozništvo Sitar Slavko, s.p.. Pekarna Hrovat Komenda, Talisman, d.o.o.. Milje, Pekarna Ježek-Lokavec, Ajdovščina, Domača pekarna Rž, Dol pri Ljubljani, Pekarna Maček Britof, Lekarna Mlaka, Trgovina Šik Šenčur, Pletilstvo Bučan Britof, Bo tisk Kranj, Pekarna Zevnik Kranj, Vaščani Srednje vasi, Grafo, d.o.o., Preddvor, Slaščičarstvo Cerkovnik Čadovlje, Logar Franc Milje, Trgovina Okorn Šenčur, Iskraemeco in Hidriaperles. Člani zbora se vsem iskreno zahvaljujejo. Andrej Zalar Velike potrebe po oblačilih škofja Loka - Rdeči križ je znan tudi po zbiranju oblačil za socialno ogrožene družine. Kot povedo pri Obrhočnem združenj.u RK v Škofji Loki, je največje povpraševanje po zimski obutvi, oblačilih za močnejše, spodnjem perilu in posteljnini. V minulem letu je skladišče Rdečega križa v Škofji Loki obiskalo 339 obiskovalcev. Tem pozimi ni najbolj všeč dejstvo, da je odprto le ob sredah popoldan, vendar pa pri Rdečem križu pravijo, da bi jih stalo preveč denarja, če bi imeli odprto pogosteje, saj bi morali skladišče ogre-vati.*^Ljudje, ki stara oblačila oddajajo, pa velikokrat oddajo tudi neuporabne stvari. Svoje Čase je Rdeči križ res zbiral vse od kraja in potem neuporabna oblačila oddal Dinosu, ko jih je ta še odkupoval. Sedaj «e to ne dogaja, več, nasprotno. če se hočejo znebiti neuporabnih oblačil, mora Rdeči križ celo plačati. Zato prosi ljudi, ki 0 darujejo oblačila, naj bodo ta še uporabna. Ni treba, da so oblačila iz čistilnice, vendar naj bodo _ Čista in cela, kajti tudi revni ljudje, ki jih potrebujejo, imajo svoj ponos in svoja merila. Rdeči križ sprejema tudi kose pohištva, gospodinjske aparate, peči ... Tudi za njih velja, naj bodo še uporabna in ne za odpad, o njihovi oddaji pa naj lastniki obvestijo Rdeči križ, ne pa da se primeri, da predmete kar puščajo pred vrati skladišča, od koder mora Rdeči križ neuporabne stvari potem odpeljali na svoje stroške. Đ.Ž, Mamici sprožili dobrodelno akcijo Maja Virnik in Mateja Čadež, sestri dvojčici, sicer pa obe mladi mamici, sta spodbudili akcijo, v kateri je 24 donatorjev prispevalo denar za nakup oksimetra za kranjsko porodnišnico. Kranj - Oksimeter je aparat, s katerim merijo količino kisika v krvi pri tistih novorojenčkih, ki imajo ob rojstvu nizko oceno, pri nedonošenčkih, pri tistih, kjer ob rojstvu pride do nenadnega šoka. Doslej so te vrednosti pri novorojenčkih merili tako, da so jim jemali kri iz kapilar ali ven, kar je za malčke boleče, razen tega pa je treba ta postopek večkrat ponoviti. Takšnega ravnanja je bil deležen tudi mali Zan Luka, ki gaje pred 11 meseci v kranjski porodnišnici rodila Maja Virnik. Malček se ji je smilil in ko je spraševala, ali ne obstaja manj neprijeten način pregledovanja, je izvedela za oksimeter. S sestro Matejo, ki ima tudi že dva otroka (Nik je star dve leti in pol, Neja pa šest mesecev), sta se dogovorili, da bosta s pomočjo prijateljev zbrali denar in porodnišnici podarili aparat za neboleče pregledovanje novorojenčkov. Z njim otroke pregledujejo prek sonde, nameščene na kožo, in z njo ugotavljajo nasičenost krvi s kisikom. To je neboleča in nekrvava metoda, pravi pediatrinja v Bolnišnici za gine- Maja Virnik, dr. Ivica Kopač in eden letošnjih novorojenčkov z novim aparatom za merjenje kisika v krvi. kologijo in porodništvo v Kranju dr. Ivica Kopač, vesela darila mladih mamic in njunih prijateljev. Dodaja, da so imeli doslej za vso porodnišnico en sam monitor, ki so ga po potrebi nosili po vsej hiši, medtem ko je oktobra lani v celovški porodnišnici videla povsem drugačno podobo. Tam je vsaka posteljica opremljena z več aparaturami. Oksimeter je veljal skoraj 470 tisočakov. Maji Virnik, ki ga je včeraj pri- nesla v porodnišnico v vrečki, pa se zdi strašno draga naprava. Zelo dragi so tudi senzorji, ki se uporabljajo skupaj z napravo, zato obljublja, da bosta s sestro v naslednjih mesecih zbrali Še nekaj denarja zanje. Hkrati pa se zahvaljujeta vsem donatorjem, ki so jima pomagali pri nakupu aparata. To so bili: ROĐL & partner, d.o.o., Proloco trade, d.o.o.. Integral, d.o.o., Tržič, Vasco, d.o.o., Tržič, R 3, d.o.o., Krai\j, Car sistem, d.o.o.. Križe, Darja Cerkovnik, s.p., Tržič, Jože Svegelj, s.p., Križe, Milka Švegelj, s.p.. Križe, Miha Mali, s.p., Medvode, Biro-com, d.o.o.. Prevale, Aljaž Uzar, s.p., Tržič, Božo Eler, s.p., Tržič, Kontakt P, d.o.o., Tržič, Melom, d.o.o., Tržič, Maja Virnik, Luc^an Virnik, Tomaž Čebokli, PTS, d.o.o., Krary, Interalp, d.o.o., Križe, Veronika Meglic, s.p., Tržič, Peter Rozman, s.p., Senično, Matjaž Bogataj, Milan Meg-Hč, s.p., Tržič. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Pomoč ob katastrofalnem potresu v Iranu Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca že pomaga ogroženim v katastrofalnem potresu v Iranu. Posredovali so že prvi apel za 15,4 milijona švicarskih frankov, to je 12,3 ameriških dolarjev. Na prizorišču so že ekipe angleškega in danskega Rdečega križa, ki se vključujejo v delo poljskih bolnišnic, z zdravniki in sestrami norveškega, finskega in nemškega Rdečega križa ter sanitetnimi ekipami iz Avstrije, Francije, Švedske in Španije. Najnujnejša pomoČ, ki jo za prve potrebe posreduje mednarodna humanitarna organizacija, vsebuje 20 tisoč družinskih šotorov, 30 tisoč plastičnih ponjav, 200 tisoč odej, 40 tisoč kuhinjskih kompletov, 400 tisoč tablet za čiščenje vode, 20 tisoč peČi in 30 električnih generatorjev. Na poziv mednarodne federacije se je v sodelovanju z vlado odzval tudi Rdeči križ Slovenije. Ker bodo potrebe za prizadeta območja velike. Rdeči križ Slovenije prosi za prispevke na raČun NLB d.d. 02922-0019831742, pripis 4243 - Iran. Donacije za novo pediatrično idiniko Ljublana - Posamezniki in podjetja so za opremo nove pediatrične klinike v Ljubljani lani prispevali več kot 45 milijonov tolarjev. V devetih letih je bilo tako zbranih več kot 457 milijonov tolarjev in vsa sredstva, ki niso bila vključena v odkup nepremičnin in pripravo za gradnjo (več kot 150 milijonov), so dolgoročno vezana in rezervirana za nakup opreme, ki ne bo vključena v investicijo, za katero zagotavlja sredstva država. Pred novim letom so glavnim in velikim donatorjem podelili zahvale. Glavna donatoija sta postala Nada Dekleva (z zapuščino) in že osmič zapored Slovenska narodna podporna jednota ter Francis Magister in Joe Cvetas iz Pittsbur-ga v ZDA, ki sta zaslužna za vsakoletno organizacijo dobrodelnega golfskega turnirja. Veliki donatorji leta 2003 pa so naslednji: časnik Finance, KPMG Slovenija, d.o.o., Ljubljana, EMMA, d.o.o., Hrastnik, LENEAIR International, d.o.o., Ljubljana, Mobitel, d.d., Ljubljana, ELCI, d.o.o.. Preddvor in B&B, d.o.o., Kranj, BTS Company, d.o.o., Ljubljana, Termo, d.d., Škofja Loka, IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana in DDC svetovanje inženirin d.o.o., Ljubljana, ASTEC, d.o.o. in DEMA plus, d.o.o. D. Torek, 6. januarja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Ana Cergolj deželo Pike Nogavičke - Švedska za začetnike! ''Normalneži sredi decembra sanjajo o Karibih, vidve pa rineta na sever!" 1 v moje navdušeno sanjarjenje o Švedski zatre prijatelj nekaj dni pred odhodom. Ampak to seveda ni zmotilo najinega potovalnega rituala: se dobiva na postaji, se smejiva "obljubi", da res nikoli več ne bova imeli več kot 25 kg težke nahrbtnike, Jana naju poimenuje Match-made-in-hell in že iščeva prazen kupe. ■ Na meji še en znan prizor: Jana je iz do sedaj Še neznanega razloga strašno sumljiva vsem carinikom, ki povprečno 5 minut strmijo v njen potni list. Avstrijska moža v zelenem sta šla celo tako daleč, da sta jo preverila v računalniku. Ko smo vsi ugotovili, da je samo turistka, ne pa teroristka, sva prebrodili najhujše. Vse ostalo je bilo potem preprosto - 24 ur presedanja na neudobnih sedežih ter tekanja iz perona na peron, iz vlaka na vlak. Pripraviva se torej na plavooke, plavolase, visokorasle Švede in slikovito pokrajino. V Malmöju, čisto na jugu, naju čaka Grega (no, midve nekaj časa Čakava njega), najin gostitelj. Grega je za en semester prišel na Švedsko študirat računalništvo in najina potovalna žilica nama ni dala, da se ne bi "povabile na obisk". Preden prideva v luksuzni študentski dom za tuje študente, v kjer stanuje, se še prepričava, da Švedi niso samo lepi, ampak tudi strašno prijazni. Ko se izgubiva v mestu in prvega mimoidočega vprašava za pot, naju ta (morda zaradi veeelikanskih nahrbtnikov) kar naloži v avto in odpelje do pravega naslova. Uau! V Čez praznike izpraznjenem študentskem domu smo Slovenci skoraj v večini -poleg nas treh še Jaka in Eva, ki sta prav tako na obisku pri Gregu. Zaradi Noelle, ki je Francozinja, in Silke -Nemka - govorimo angleško. Po večerji pa seveda sledi Še kratek tečaj best-of sočnih nemških in francoskih izrazov. Preklinjanje v francoščini se sliši neverjetno prefinjeno, medtem ko nam Nemci postrežejo s sto in enim izrazom za "na zdravje!". Pri tem so zelo izvirni in dvignjene kozarce spremljajo z vzkliki v smislu "hop, hop, naj skoči v glavo!". Sicer pa je Švedska pozimi pravi kraj za dolga večerna druženja, temniti se namreč začenja že ob treh popoldan. In če se večer zavleče v noč, zjutraj ni nobene slabe vesti glede poznega vstajanja - dani se šele ob devetih. Pa tudi tistih 6 uric med deveto in tretjo ni bleščeče svetlih. Če dan ni popolnoma sončen (in pozimi je malo takih, ki so), imaš ves čas občutek, kot da seje ravno začelo mračiti. Najbrž zaradi tega Švedi na oknih navadno nimajo rolet, še zavese so zelo redke. Tako se ob večerih zdi, kot da skozi velika okna njihovih hiš opazuješ reality-show njihovega vsakdanjika. Poleg ogromnih oken lovijo dragoceno svetlobo Še na vse druge možne načine - na podeželju si ob hiši naredijo nekakšen steklen prizidek, ki je nekaj med dnevno sobo in jedilnico, da lahko užijejo vsak (morebiten) žarek. Ob našem mrščenju nad dežjem, hladom in mrakom Grega razlaga o poletjih na Švedskem, ki da so sončna, topla in svetla. Takrat se celo severnjaki kopajo v morju in se gredo piknike na plaži. Pravljično! Grega na "parkirišču" tipičnega prevoznega sredstva. Tako risbico si poskušam predstavljati, ko do kolen premočeni capljamo na "romantičnem večernem sprehodu po mestu". Dežnike nam je v petih minutah polomil veter in počasi me ne čudi več, da jih Švedi skoraj ne uporabljajo - na glavo dajo kapo ali kakšno drugo pokrivalo in dež kratko malo ignorirajo. Midve nadaljujeva boj dežnik : veter. Za pridih domačnosti pa poskrbi voznik mestnega avtobusa na poti nazaj. Ker nimava drobiža za vozovnico, mu pod nos pomoliva bankovec za 500 kron in v prijazni angleščini poveva, da želiva dve. On naju neprijazno pogleda. pogleda bankovec in zabrusi: "Pa šta da radim sa ovom!?". Zadušiva smeh, zatajiva "bratsko" kri in nadaljujeva komuniciranje v angleščini, (se nadaljuje) v y AMA Najbolj prizadevni v vrtcih osnovnih šolah V okviru akcije Podari objem so zbrali približno 20 tisoč mladinskih knjig in obdarovali več kot 80 tisoč otrok. » Krai\j - Z odzivom na akcyo Podari objem, ki so jo zak^učili konec decembra, so pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) izredno zadovoljni. Uspelo jim je zbrati približno 20 tisoč knjig, tako da je 27 i\jihovih društev po vsej Slovenci lahko obdarovalo več kot 80 tisoč otrok. Z akcijo, ki sojo lani pripravili drugič (preteklo leto so zbirali igračke), želijo, kot pravijo pri ZPMS, vsem otrokom, ki so potrebni pomoči, podariti objem in jim na lica privabiti nasmeh. V velikem številu so se odzvali predvsem v vrtcih in osnovnih šolah, v katerih so naj- bolj prizadevno zbirali mladinske knjige in jih nosili v Baby centre. V kranjskem Baby centru so po besedah namestnice poslovodje Danyele Polj-ka zbrali okrog dva tisoč knjig. "Večinoma so bile knjige zelo dobro ohranjene, vzeli pa smo tudi malo slabše. Nikogar nam- reč nismo zavrnili, saj je prav vsak knjigo podaril iz srca." Najbolj ohranjene knjige so vključili v darila, ki so jih društva prijateljev mladine s pomočjo donatorjev pripravila za otroke. "V okviru veselega decembra namreč organiziramo številne prireditve, od lutkovnih predstav do glasbenih nastopov, na katerih otroke tudi obdarujemo," je pojasnila Članica uprave novoustanovljene fundacije ZPMS za otroke in družine v Sloveniji Duša Grubački And- jelov. V fundacijo bodo po novem vključili vse njihove humanitarne projekte, med katere poleg omenjene akcije Podari objem sodi tudi najbolj znana Pomežik soncu. "Zbiranje sredstev v humanitarne namene bo tako potekalo povsem ločeno in bo zato bolj pregledno." Mateja Rant, foto: Tina Doki Pobuda za šolo po meri človeka Krai\j - "Prepričani smo, da bo ta pobuda prispevala k večjemu spostovaiyu različnosti in iskanju demokratičnega soglasja ter sodelovanju med otroki, starši, učitelji in predstavniki šolskih in drugih oblasti," so v pobudi za šolo po meri človeka zapisali člani iniciativnega odbora, v katerega se je združila skupina 16 staršev in pedagogov s prvopodpisanim dr. Hubertom Požamikom. V pobudi so se zavzeli za razširitev ponudbe izbirnih predmetov, ki bi hkrati omogočila razbremenitev učencev. Ugotavljajo namreč, da so obveznosti učencev v zadnji triadi devetletke celo večje kot v osemletki. Učenci imajo, so zapisali, med drugim tri dodatne izbirne predmete, kar pomeni več učenja in preverjanja znanja. Predlagajo, da se učencem v zadnji triadi osnovne šole, ki zunaj šole obiskujejo na primer tečaj tujega jezika ali računalništva, glasbeno, plesno ali baletno šolo ter različne športne treninge, pri čemer ta pouk izvajajo strokovno usposobljeni učitelji in mentorji po potrjenih programih, ta dejavnost prizna kot enakovredna enemu izmed šolskih izbirnih predmetov. Prav tako naj bi učencem, ki obiskujejo župnijski verouk, tega priznali kot alternativo obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika. "Verouk naj se tudi v prihodnje, tako kot sedaj, izvaja zunaj šole," pa so še dodali. M.R. Akumulator letos še ne bo zatajil Domžale - Omogočiti mladim kakovostno preživyai\je prostega časa je osnovni ci^ Zavoda mladinski kulturni center Domžale - Akumulator, ki je konec decembra obeležil prvo obletnico delovanja. V preteklem letu so uredili prostore in zasnovali delovanje posameznih celic, poskrbeli pa so tudi za živahno kulturno dogajanje. Zavod Akumulator sestavlja 13 celic, in sicer glasbena, likovna, fotografska, šlosarska, grafična, literarna, informacijska, gledališka, časopisna, filmska, računalniška, oblikovalska in športna. Za dejavnosti v prihodnjem letu so si zastavili visoke finančne cilje - po besedah direktorice Lizane Planine bi potrebovali okrog 45 milijonov tolarjev. Občina jim bo iz proračuna zagotovila 14 milijonov, preko razpisov naj bi kandidirali tudi za sredstva urada za mladino, republiškega sklada za kulturne dejavnosti in morebiti celo evropskih skladov. "Razmišljamo tudi o tem, da bi naŠa dejavnost počasi postala pridobitna, predvsem filmska, glasbena in grafična celica. Na ta način bi si pokrili vsaj stroške," razmišlja Liljana Planine. Najbolj obiskani sta grafična in glasbena celica. slednja predvsem zaradi koncertov. "Na dan v Akumulator prihaja od 12 do 30 mladih, na glasbenih prireditvah pa jih naštejemo tudi okoli šestdeset." Letos bodo v okviru posameznih celic organizirali več delavnic ter filmske in druge seminarje, na katere bodo povabili tudi ugledne zunanje mentorje. Pripravljajo literarne in filmske večere ter kohcerte različnih glasbenih skupin. Letos imajo v načrtu še dokončanje filma o Kekcu današnjega časa, ki so ga v sodelovanju z Mladinskim klubom Jarše začeli snemati konec lanskega novembra. Idejo in scenarij za snemanje filma so po besedah Liljane Planine skupaj oblikovali mladi različnih starosti, od osnovnošolcev do študentov. Po končanem snemanju bodo film v Akumulatorju tudi montirali in glasbeno opremili. Glasbeni studio nameravajo še dodatno opremiti, kar bo ena večjih letošnjih naložb. Tudi letos imajo v načrtu razstavo starih avtomobilov, ki so jo v okviru Wheels Manie pripravili že lani. Precej odmeven je bil lani še Festival vizualnih umetnosti na temi Hitrost časa in Moj planet čez 50 let, na katerem je s svojimi likovnimi in fotografskimi deli sodelovalo veliko število mladih avtorjev. Mateja Rant + GORENJSKI GLAS • 18. STRAN 2IADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 6. januarja 2004 Začelo se je... Ä Kaj nam bo prineslo? Kaj nam bo vzelo? Se ga bomo čez leto dni z veseljem spominjali? Danes si lahko ogledate foto utrinke z novoletnega rajanja v Kranju. Namenjamo vam tudi zgodbo o sreči, s katero boste, upamo, vsak dan v letu začeli z nasmehom. čuki so leteli skupaj s svojim občinstvom. v soaeiovanf com Vsako sredo na Radiu Kranj ob 19.30 Vsak mesec Organon-ov .v i Vsak torek v Gorenjskem Glasu I I Predstave Prešernovega gledališča V petek, 9. januarja, in soboto, 10, januarja, ob 19.30 uri si lahko v Prešernovem gledališču v Kranju ogledate predstavo Ivona - Princesa Burgundije. V soboto, 10. januarja, ob 10.00 uri zjutraj pa bo v Prešernovem gledališču na ogled predstava Žabji kralj, ki je namenjena otrokom od 3. leta dalje. Predstavo je za najmlajše pripravil mini teater iz Ljubljane. Razstava Metamorfoze Akademska slikarka Alenka Kham Pičman je diplomantka Fakultete za arhitekturo in Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Predstavila se bo z deli, ustvarjenimi v tehnikah akvarela, pastela in tuša. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro v galeriji Sava In Kokra na Območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Kranju še do četrtka, 15. januarja. Zgodilo je Našli prepovedan tovor V novo leto pri minus 55 V soboto, 3. januarja, je na mejnem prehodu Karavanški predor belgijska ovčarka devetkrat zavohala marihuano in nore gobe, ki so jih poskušali pretihotapiti v Slovenijo. Kontrolo so avstrijski obmejni organi opravili pri dveh avtobusih, ki sta bila na poti iz Amsterdama v Ljubljano. Psica Locute, ki že pet let službuje v boju proti mamilom, pa je pri osmih Slovencih in Italijanu "zavohala prepovedani tovor". Ti so posedovali 32 gramov marihuane, 15 gramov hašiša In 20 gramov norih gob. Skupna vrednost zaplenjenih mamil je 700 evrov. Potnike, pri katerih so našli droge, so ovadili. Prebivalcem nekega kraja na vzhodu Sibirije se je novo leto začelo z minus 55 stopinjami pod ničlo in z okvaro ogrevanja. Prav na silvestrski večer je počila ena od glavnih cevi lokalne toplarne, zaradi česar so morali iz naselbine Saljilk v ruski republiki Jakutlja začasno evakuirati 900 ljudi. Okvare ogrevanja v pregovorno ledeni Sibiriji so bile sicer zelo pogoste v obdobju Sovjetske zveze, očitno pa se to dogaja tudi v današnji Rusiji. Seks za volanom Dresdenska policija je v nedeljo, 4. januarja, zasačila parček pri spolnih odnosih za volanom. Kot so v poročilu zapisali policisti, so voznico in njenega spremljevalca ustavili med "intenzivnimi medčloveškimi odnosi", potem ko je njun avtomobil vzbudil pozornost zaradi prepočasne vožnje. Proti 30-letni ženski, ki se je za ugotavljanje dejanskega stanja nenamenske uporabe avtomobila med vožnjo morala najprej obleči, bodo zaradi vinjenosti med vožnjo uvedli postopek. Na svet prišli redki pitoni V petek, 2. januarja, se je v živalskem vrtu v Bristolu izleglo devet redkih indonezijskih pitonov savu, kar je prvi uspeli poskus v Evropi. Mladi plazilci z latinskim imenom Liasls mac-klotti savuensis so dolgi 30 centimetrov In tehtajo 20 gramov. Mladiči so oranžne barve, odrasle živali, ki zrastejo do enega metra, pa so temnejše in dobijo tipične bele oči. Pitone vrste Savu, poimenovani po majhnem Indonezijskem otoku, od koder Izhajajo, so odkrili šele leta 1993. Ko bodo mlade kače iz bristolskega živalskega vrta zrasle, naj bi jih podarili različnim živalskim vrtom po Evropi za nadaljnjo vzrejo. Vsak dan je darilo Dvaindevetdesetletna starka, pokončna in ponosna gospa, se je vsako jutro ob osmih lepo oblekla, skrbno uredila pričesko, do popolnosti naličila obraz, čeprav je bila skoraj slepa, In se odpravila v dom ostarelih. Njen mož se je nedavno tega, pri svojih sedemdesetih, po- slovil od tega sveta In ostarelo soprogo pustil samo. Po dolgem času potrpežljivega čakanja v sprejemnici doma se je sladko nasmehnila, ko so jI naznanili, da je njena soba nared. Medtem ko je sledila sestri v dvigalo, jI je ta na kratko opisala sobo, v kateri bo stanovala. Pravljična vas - najmlajši so v delavnicah naredili tudi božične kape. Petar Grašo poln energije Trubači Božidarja Nikoliča so zabavali na prvem žuru letos Kje ste silvestrovali? n = 2235, 1. t 2004 - 4. 1. 2004 doma............................................................................56 % na ulici...........................................................................12 % v javnem lokalu.................................................................8 % v hribih............................................................................6% drugje............................................................................17 % Kaj ste si zastavili uresničiti v letu 2004? n - 527, 4.1.2004-5.1.2004 zamenjati službo..............................................................12 % kupiti novo stanovanje/avto.................................................8 % shujšati..........................................................................16 % prenehati s kajenjem.........................................................5 % Izboljšati odnos z domačimi in prijatelji..................................5 % najti ljubezen svojega življenja............................................11 % ustvariti/povečati družino...................................................4 % dokončati/nadaljevati šolanje............................................22 % si vzeti več časa zase.......................................................12 % drugo.............................................................................6 % Vir: 24ur.com Pod šotorom na Primskovem je bila gneča. Hiša - večer za ljubitelje modernih ritmov. Povedala ji je, da jo čaka majhen prostor z belimi zavesami na oknih. "Odlično! Všeč mi je!" je z navdušenjem vzkliknila kot osemletni otrok, ki je v dar dobil majhnega kužka. "Gospa, počakajte, saj sobe še niste videli." "To nima prav nič opraviti s tem," je odgovorila ženica. "Sreča je nekaj, za kar se odločiš. Ali mi je soba všeč ali ne, nI odvisno od tega, kako je postavljeno pohištvo v njej, bistvo je, kako je pohištvo postavljeno v moji glavi. Jaz sem se že odJočlla, da ml bo všeč. To je odločitev, ki jo sprejmem vsako jutro, ko se zbudim. Imam na Izbiro; lahko preživim dan v postelji in naštevam slabe stvari, ki mi jih povzroča moje ostarelo In utrujeno telo, ali pa vstanem Iz postelje In sem hvaležna za stvari, ki so v mojem telesu še vedno dobre. Vsak dan je darilo in tako dolgo, kot bodo odprte moje oči, se bom osredotočila na nov dan in na vse srečne trenutke, ki sem jih shranila le za ta trenutek mojega življenja." Nadaljevala je: "Stara leta so kakor bančni račun, ven jemlješ tiste stvari, ki so na njem položene. Kaj ni bolj pametno položiti na ta račun čim več srečnih spominov? Hvala vam, sestra, za vaš vložek v mojo spominsko banko. Še vedno jemljem Iz tega računa!" In z nasmehom je še dejala: "Zapomni si pet pomembnih pravil za srečo: 1. Ovobodite svoje misli sovraštva. 2. Osvobodite svoje misli skr-bl. ^ 3. Živite preprosto. 4. Dajte več. 5. Pričakujte manj." Avtorica: Katja Dolež Vir: www.mojuspeh.com I IVI Srečnega, pa zdravega, pa debelega, pa trdega, pa ... In še tisoč drugih želja smo slišali na prehodu Iz v starega v ta novega. Se zima nas je skoraj uslišala, saj je padel dober centimeter snega. Jaz bi si želel vsaj meter, ampak kdor z malim ni zadovoljen, mora počakati na večjega. Veseli december je za nami In priznamo, da smo si kar oddahnili. Številne prireditve so tudi nam vzele kar nekaj moči. Ampak imeli smo se super. Malo smo se pozibavall v ritmu glasbe, drugič v ritmu metle. Preden sem začel prvi delovni teden v novem letu, sem si vzel čas in se lotil kuhinje. Ob pomivanju posode sem dobro premislil, kaj bom počel v novem letu. Začel sem z žlicami In zaključil, da si moram vzeti več časa za družino. Pri kozarcih sem se spomnil vseh prijateljev. Krožniki In ostala posoda so ml ostali za posel. Na koncu sem ugotovil, da ml vzamejo največ prostora. Kakor koli sem zlagal, ml nI šlo vse v pomivalno korito. Če vzamem ven nekaj žlic, se gotovo ne bo poznalo, Kak kozarec bi že lahko pogrešil. Najbolje bi se bilo znebiti kakšnega lonca. Vendar, če ga danes vržem v koš, ml bo jutri manjkal. Bom pač dvakrat vmes pobrisal. Kot vedno. Za vse se mora najti prostor. Pa adljo. Gorenjska. Beno Fekonja + + Torek, 6. januarja 2004 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si GORENJSKI GLAS • STRAN Test: Ford Focus ST 170 Športna konfekcija za vsakdanjo nošnjo Nekatere avtomobilske tovarne dirkaške uspehe svojih tekmovalnih avtomobilov bolj ali manj uspešno prenašajo tudi v vsakdanjo uporabo. Ford je na rallyjih za svetovno prvenstvo osvojil že celo vrsto^dragocenih lovorik in ljubiteljem adrenalinske vožnje so ustregli tudi s "civilno" izvedbo focusa, ki nosi oznako ST 170 in predstavlja enega od štirikolesnih športnikov za vsakdanjo rabo. ****/* Zunanjost: Ne glede na iztekanje življenjske dobe se zdi, da bi focus lahko še nekaj časa brez večjih težav kljuboval zobu časa, še posebej, če je oblečen v športna oblačila. Gre za Še enega od volkov v ovčji podobi, saj je dirkaška ostrina vidna le po večjih in širših aluminija- stih platiščih, nekoliko bolj na-buljenih blatnikih in zavihku v obliki stabilizatorja zraka nad prtljažnimi vrati, podrobnejši pogled pa je potreben za ugotovitev, da je ST 170 bližje tlom kot druge manj divje izvedbe. idfi^-ki^ Notranjost. Športni duh v zdravem telesu bi bilo lah- TEHNICNI PODATKI Vozilo: ...................kombilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev Mere: .....................d. 4,174 , š. 1,700, v. 1,430 m Medosna razdalja:............. ..............2,615 m Prostornina prtljažnika: ....................... 310/1205 I Teža praznega vozila:........................... 1283 kg Dovoljena skupna teža: ......................... 1640 kg Motor:..........................štirivaljni, bencinski, 16V GIbna prostornina; ........................... 1988 ccm Moč:.....................127 kW/173 KM pri 7000 v/min Navor: ..........................196 Nm pri 5500 v/min Najvišja hitrost: ..............................216 km/h Pospešek od O do 100 km/h:.......................8,2 s Poraba EU norm.:..................7,2/12,4/9,1 1/100 km Maloprodajna cena:....................... 5.884.049 SIT Zastopnik: ......................Summit Motors, Ljubljana ko eno od gesel tega avtomobila. Voznikom s težavami v križu ali hrbtenici ga ne bi bilo primemo svetovati, saj sta prednja sedeža, za katera so poskrbeli pri znanem proizvajalcu Recru, športno školjkasta in ponujata odličen oprijem, temu primerno pa tudi bolj utesnjena, zaradi česar je bolj zahtevno tudi vstopanje in izstopanje. Trivratna karoserijska izvedba je seveda nekoliko manj « naklonjena družinski uporabi, a za silo gre tudi s ST 170, saj je v zadku povprečno velik prtljažnik z možnostjo povečanja na račun podbanja zadnje klopi. Dostop v zadnji del je zaradi dolgih bočnih vrat lahkotnejši, kot se zdi na prvi pogled, preglednost nazaj pa ne- koliko ovirata ozki bočni zadnji stekli. Najbolje se seveda godi vozniku, ki ima pred seboj belo podložene merilnike, ki naj bi izražali športnost, a kaj podobnega se najde tudi v drugih Fordovih avtomobilih, ki imajo manj športnega karakteija. No, za boljši občutek sta zraven še merilnika za temperaturo in pritisk motornega olja, voznikove noge pa pritiskajo na luknjičaste stopalke, takšne, kot se najdejo v pravih športnikih. Sicer se tako kot na zunanjosti tudi v potniški kabini prepletajo ostri in ovalni robovi, ki so postali nekakšen focusov zaščitni znak, morda pri ST 170 ne bi škodilo nekaj veČ skrbi za prestižnejši videz in kakovostnejše plastične dele. ***** Motor: Prava ljubezen je v srcu, pravi star rek in motorja v tem focusu so veseli tudi največji vozniški sladokusci. Čeprav na papirju obljublja "skromnih" 170 konjskih moči in torej navidezno ne velja za kakšno posebno zverino, se ta pogonski stroj izkaže z energič-nostjo in veseljem do vrtenja. Navor je enakomerno razporejen in omogoča dovolj silovite pospeške, ko motor zadiha z vsemi pljuči, pa je kazalec merilnika vrtljajev že na Številki 7000. Temu primerno rezka je tudi pesem, ki se sliši v potniški kabini in iz izpušne cevi, na porabo bencina se pri takšnem avtomobilu ne gleda, a zna biti tudi precej zmerna, veliko zaslug za športno vzdužje pa ima tudi odlično preračunan šeststo-penjski menjalnik, s kratkimi in hitrimi gibi prestavne ročice. FORD FOCUS ST 170 in bližnji tekmeci model VOLKSWAGEN GOLF 1.8 GTI OPEL ASTRA COUPE 2.0 TURBO ŠKODA OCTAVIA RS 1.8T maloprodajna cena 5.100.844 SIT 5.035.560 SIT 5.058.288 SIT UGODNA NOVOLETNA PRILOŽNOST V novem letu nova statistika Sekcija za motorna vozila pri GZS je za vodenje statistike prodaje vozil pooblastila Jato Dynamics. Novembrska prodaja oziroma število registracij motornih vozil na slovenskem trgu še vedno prikazuje popačeno sliko. Po podatkih MNZ naj bi bilo namreč v predzadnjem lanskem mesecu registriranih 4.642 osebnih avtomobilov, kar je občutno več kot v istem mesecu leta 2002, poleg tega pa je krepko presežena celoletna številka. Rabljena vozila Delovni čas: nind todnom: od 7. do H), uro sohoia: od H. do 13. urn Znamka in tip R-Clio 1.4 16v expression k,sv,es,4xair VW Caddy 1,4 komb.vozilo sv,cz,es Fiat Marea weekend 1,9 k,abs,sv,cz,es Laguna 2,0 RXE sv,cz,es,abs Twingo pack 1,2 air,cz,es Ford Focus l,8tdi kar. k,abs,cz,es Polo Classic 1,4 2air,cz,sv Megane 1,6 16v expression k,abs,sv,cz,es BMW523ituring k,sv,cz,es Megane Scenicl,9dd air k,abs,sv,cz,es... Master 2,2 dci komb. k,sv,es,r Espace 2,0 16v k,abs,sv,cz,es Letnik-barva 2002 bela 1999 bela 2000 srebrna 1995 opal 2000 rumena 2000 met.rdeča 1997 modra 2002 modra 1998 rdeča 2002 bordo rdeča 2001 bela 2000 srebrna Cena V Sit 2.050.000,00 1.199.000,00 2.140.000,00 1.080.000,00 1.220.000,00 2.340.000,00 1.070.000,00 2.520.000,00 2.960.000,00 3.100.000,00 3.180.000,00 3.390.000,00 RENAULT mvw.alpRloiir-rnmonl.si Za vozila z garandio vam iamčimo: ♦ BREZI>I.ACKN PRKIZKIIS ♦ 82 TOf^K KONTROLE \ A VOZILU ♦ TKIIMf^NO KONTROLO VOZILA PO 2000 FRKVOŽI-VIH KILOMETRIH ♦ pomoT, \a osa vii-xo ai j i^ofravud ♦ 1)0 12 miseCno tehnično garancijo l.l(;K\nA: ♦ (; u)Zi[,()/.(i\K\\(;ii(i K M,I VIA -.s\si;ia()V(iL\\ ♦ C/. CHVIKM.Sf) /.AKii'l'Wir ♦ K KAt)l(] ♦ i:s i:!.i;KTH inKisn.Ki i •AIK: \IKH\(. mm DÖBY Vse za va$ avto na enem mestu: D.l). KRANJ SI RVISNO l'KODAJNI CI.NH R KRANJ, i JUlUJANSKA 22 Rabljena vozUa: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vo/il K CO ■ O O CM (Ü iü 3 C (Q • ^^^ UJ § oc UJ 1 > C z G z 'Ü rt C z a < 3 V z CO LL ■p O Z CL >o rt CC a 3 (6 CO 3 -k ^ a CM o N. ^ ^ C CO ^ 0= o "co CO 6 C ^ % cc G) O) O) CO cc a ■ rj o E •D 3 O O O o o o cg cNj (N <0 CO CO m h. + lA h« + o m O O ^ O O CO Q. Q. o 0. < < o o 'Ü >ü < < cc cc < Q 5 o < cc LU UJ LU UJ lU LU CC CC QC a Q. Q. 10 o N lO h- 0) 'O n 0 1 CO CO g •Ü n o CO <1? CO o O) c\j Ü Ig m ca w -9 o o z >ü m o CO s o o ca C o 2 0 č ^ Ž ca .2. 1 o Q> oT o a co CO o o CVJ ca ca N ca C o 'O a> C\J 'U) _cg "O o a ca o g ca o N g O >o Csj Ici n o o-g ca ca CO o Z C o» o a » o o C CO o ^ ca d) C ž o o ^ a O UJ o (O < Q. UJ < 'O UJ o 0. 5 CVJ o? (O ^ o Tt Q. ^ ü an O >ü < QC O cc o. o o a o o o csj CO Ul (D UJ UJ oc Q. (O O CO o 0. co o o 'c? »o o o ■D d) CO E o CO ■D CO O CO O ■D O £ B CO 0) C •u O CO C •Ü O Ü S 0Q O >ü < OC < H UJ CO -I O < < UJ p oc CO a ca o. E B 6 Q_ CD n 2 o a o CO CÖ C iS E CO o B a C G >G 0 a ^ C 2 ^ CO G 2 C a 3 >G 0 C ■0 2 "a ■p 2 3 o. «k CO rt ■p 0 CO «G a O P rt CL -O C So o ^ t: C >0 CO (O ^ C C — CO "O 2 o N > O- O d) d> C Ö 2 li s t n o o CO 0) •o . o o "O o i 3 TJ O S __CO c: ^ S 0 CO . Q o -o ^ o ca CO n C a -o ^ o o d) ^ ^ .Ü d) o ' a ^ < O < GC O CC Q. < < ^ •CO^ GC Ü_ O CO o CL O CO o a CO •o >Ü 2 > CO C 2 C JO a o CO n 'N o ca C d) lo I O >ü CO D »Ü CO 'ü 2 2 o. > CO C CO »o iS a o ■o o n 6 o. CO N C d) 'Ü o o •Ü 2 o a m ® CO —' CO CO C o •o n O < O C O ^ CL CO < •CO £ o n 2 o a E 2 ^ o CO d) o dT "O CO ca ^ a> iS ^ iS o co Ü co C D >Ü 2 a 0 ■g 1 co C d) co tt O o C\J o cd o co N co 2 C a " o r E ^ 2 S co p o > Q. co c\i co T- "S " N O E S o CO TD TD O CO CO CO 'ü O O TD d) CO C O CO -o o a o 2 co C co >o 2 g a o ■o >co o co ä g co N >o lO CO >o o o o o o S o o z oc Q. < Ü 3 0Q < 6 6 6 ■D C a 1 > E d) n 2 o a D d) CO > ■o o E o C o £ o C o >o o O) o a co o a co C o »Ü o o TD O CO CO £ o C o I, co o o E co co O) co co N _ N -O . ca 5 o a 2 2 a o co N iS o o o co N o d) o. N ■M > co ^ co o o ^ a .t co N — fl n o CO o ■o ca a co N TD o rt •- co o o o C CO O TD E 0 "O d) E d) co 1 co •D co "O o co C D »Ü 2 2 a 0) "Ö 0 C >ü C -2 >C0 TJ O o □."»o co CO d) 3 -G 'Ü E o o .C 0) C 0) E co C co N 0 o 'Ü cd o o. o co 0) 'O d) £2, o d) "co •o 2 co o 2 o Q. d) co "D 2 co O > 0) E co "O o 2 co «o o - 5 o č -O ^ o d) C N w ^ 0) o co o. ca 2 o a O 'd? E co d) co co >ü 2 2 a § ^ -ž o D 2 »o co 2 O — a-o- o o ^ a co C o S m CÖ "a § % o o^ 2 E CO o C N 0) > O E d) 2 a o P 'Ü X} o E co co TD d) E d) 2 iS o o 1-o. co C D >ü 2 2 a ■o d) E ■o co o o a 2 £ o. 0 a «Ü 2 2 a E 0 S k M^k 0 2 o. co N • ^^m t to o C N S o co >co « co E N CO (O __C CO N 2 a co 0 £ ^ o 3 C >o o rt co P 0 > co £ 0 iS —. «o rt Si TD O N > .S 'S § « "G 0 a C 'O ■o rt N rt c:) 0 i «Ü rt N Q. 2 D N rt O) v iS co TD C 0 3 k 'O a o G rt 'Ü o o rt N 2 a G a(2 rt ^ .i ^ "Ö O) C 2 3 0 CO -D .i rt rt N >0 rt o C -a 0 o 3 C S Q.>N I rt to G a .s co .g o E p •Ü 2 G D. ^ CO C 0 co »o rt G S5 Q. 0 2 a rt >CJ E o 'O rt G O) 0 •o o C rt a 3 •Ü a>N E ^ o Ö o 3 CVJ 0 rt N O o CVJ rt Ü_ G C G rt C I a co ■D o o. 'rt C a 3 CO o cg O) 10 CNJ O) co o ^ CVJ OCOCD-^CDOOOO CO tO 00 CO CO O LO (ors.c\jcj>LOcocvj^ eocc)o:>coin^aj^ 00 10 co r^ rj- CVJ T- O) Tj- co I/) o CO o 9 o o (O CO (O CO co ^ T- ir CJ) co co ^ ^ TT CM CM O o oc CL h- + CO h-+ CM Q. ^ N + ^ O cot N + O N <0 O h». + O h. + CO o h- + o o N h» + CO + CM + + o o o o o z z oc oc o. d 0 'Ü !5 G •D r- 0 C 0 0 >N TD O E O 2 •o a 0 ■C G to rs. C ^ o O) o iS O Z g OC Ü. rt 0 »N O £ 0 TD O O CO CM CM + "O o G ■o o oo UJ < o rt rt rt _ - rt < ■š rt rt Q Q Ü £ O o UJ o o ® ■o G C rt to Ji C 2 ^ rt 0 J2 rt rt »N 0 G to rt cn iS 0 'rt* ■p 2 a ■p G TD G ■p D 0 O CM + O CM ^ a o o € X aoc C 0- ■a ^ g) O. 0 0 £ ■a 2 a G 0 »Ü »co • ^^^ E 0 N 0 'ČO* •p 2 a ■p G 0 CO O TJ- 2 o O X cc O) 3 ■p N ■p Ü. 0 . "i UJ •p G ■p G C 'O G Q. G ^ O. O CT O ■p E 0 to C rt OOCO-^^O-^CNJCO-^CMCVJ NoooNrrrrr^-cNj ^ o co rt ■p rt S E G 0 £ I C CT -p co 0 rt ■p N CO G C N 0 > O 0 rt E 0 2 _ a co 2 a 0 ' C rt G a s £ 8 a C N > 0 rt > n o .s rt C rt 0 co co C »G G 0 E o rt C 0 G E O £ 0 CO CO 0 > n o ^ rt 'Ü 2 2 a 0 * ^^^ rt g >co rt E G rt to rt I • a rt co C 3 »Ü 2 2 a ■p 0 £ 0 CO 0 O rt ■p G a ^ w £ o rt CT §■ »N rt" 0 0 'O E 0 2 G a a co N 0 £ S G a 0 C § 0 >co a • MM» -p rt N rt a 3 >N rt >G 2 2 a rt "c rt >o rt a I G § 0 5 rt £ 0 S g) Q (O 5 rt C rt a 3 'N 2 G £ rt 0 co rt" C rt a 3 >N CT O -p 2 a rt P 0 •R ■ ^^m TD 2 a ■p m rt 3 'G 2 2 a co C rt rt 0 ■p rt N rt CT 0 C rt 'O rt N ^ co 0 CT 0* iS C -o ^ a co co rt ^ co 0 rt Q. G a rt E 0 d) C 3 >G O. C ■p lO 0 B "P _ rt S «J 0 N -G CT ^ O d) a ^ rt 'N "P rt N rt CT . 0 0 rt to "P 0 o ^ rt 3 CT 0 £ 'c >C0 C dT .JS, >N 2 G E 2 2 a 0 rt »G G 0 E a co rt CT rt N ^c^ rt 0 rt^ o 2 o. co ^ C ^ rt »o -9 rt 2 N b a a 0 ^ 0 CO rt s a N "P 3 0 'g £ "P CO o o •■5 d) co 'N s ^ 0 s 1 C i; CO" ^ rt 0 »G b S £ rt rt ■o g rt O- 0 rt N rt Q. rt eE G CO C rt ^ 0 2 N a o ^ CM (O CM CD CO C7) CD m c\j lO CD co o CM CO CD cvi uS N. CM O O IJ) (3) O CO CD ^ Tt (O CO I/) LO O) cx> CMON-C7)^CMCMCOCO Ö o cji CT> CM CM <0 CD O) m co CM h- co C G ^ C co rt ^ S + CM ä t Tt + O Q O O) o + CM O Tj-+ O rf + O O Tf Q O 0 CO O a co o C § G C rt G G co rt g N ^ CO + CM O o ž co o o o o UJ rt ■p N • ^H* CT 3 0 O rt 'rt* ■p p 0 ■p ■p .Z 0 a co G to G CT iS rt N + + o 5 oc UJ U. co E G C « «iM ■D G a co o CT £ G E § G C rt to O CM 0 to D rt O < OC 0 0 »G rt CL Q. rt TD N ig S N ^ ^ 0 UJ 3 IX I- CO N 0 £ o a •C 0 to C rt E rt »^^^^ G a C rt G E ;Ö Q C I O B i 5 0 >G O Ü 0 CÖ C rt 0 O to CO ■p Tt 0 w UJ G CO 0 (/) 'CTUJ 3 'S ^ 2 CO CT 2 a co UJ C 0 CÖ C rt rt co » > ^M» O » to 0 F F Q ± Z oo-'-cmcj)t-o-'-cmcocmocoo TfOOOO'd-^-^^II^CM^CO l1 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI, UVG / info@g-glas.si Torek, 6. januarja 2004 Začetek leta start gradnje 6 STANOVANJ Kranj-Mohorjev klanec (40-60 m2). 9 201-25-23 46 POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ. AGENT KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO V BRITOFU, 14 NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZUČNIH KVADRATUR, VSE-UIVO KONEC LETA 2004, CENA V PRED-PRODAJI 283.200,00 SIT/m2. PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČfRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI. ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE. IN SICER: 3 S.S (80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/M2. KMALU VSEUlVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo več enosob-nih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje predelano v eno in pol sobno, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nad., balkon, vsi priključki, kuhinja, dnevna soba, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA L, II. ali lil. nujno kupt-mo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - CENTER,v staromeščanskl hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2.nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3. nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net PLANINA I - 2 sobno, 1/7, 56 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 17,3 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleivi/eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si KRANJ - Bleivi^eisova, 3 sobno, 68,68 m2,12. nad., čudovit razgled po Gorenjski, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Blelweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Kidričeva, 3 sobno, 88,90 m2, pritličje, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si PLANINA! - 2 sobno, P/7, 57,90 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 15,5 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vrtvw.mike-co.si GOLNIK prodamo GARSONJERO 31,5 m2. «041/385 913, od 16.-17. ure issee TRŽIČ Center - STANOVANJE v pritličju, 120 m2, možna predelava v dva stanovanja, ugodno. « 031/413 062 15909 VOZILA DELI Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. 9 031/770-833 5 ALU PLATIŠČA 13" 4x100 za Golf, Seat, Polo, ugodno. « 041/294-388 77 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Ško^a Loka (bivša vojašnica). V 5134-148, 041/632-577 11 GOLF II diesel, I. 86, temno modre barve, 3 vrata, solidno ohranjen, cena po dogovoru, tr 041/754-635 14 ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), ff 5134-148, 041 /632-577 26 Prodam R 4,1. 91, metalno zelene barve, tehnično pregledan, v 041/243 539 55 R 5 FIVER, 1.95, 93000 km, troje vrat, dobro ohranjen, prodam. ® 5801 141 ali 041/825 667 74 VOLVO, V40 1.9 DTI,LET 2000, MODEL 2001, MET MODER, KLIMA, ABS, 6X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 2.850.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 AUDI, A6 1.9 TDI 110 .LET 2000, MET ČRN, AVT KLIMA, ALU, NAVIGACIJA, TEMPOMAT, AR+6 CD, SERVISNA, 3.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ßi.itov P di^-otfiik 10, 1202 N^k!o PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER V^v^' AVTOMOSiLSKIH ^^^ BLAŽILCEV ^^^I^RQES ESCORT 1.3 I.LET 94, MET MODER, OHRANJEN. 390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O..TEL: 04-5319-118 BMW, 320 D,LET 2000, BEL AVT KUMA, ABS, 6X AIR BAG, 3.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL:'04-5319-118 MEGANE BREAK 1.9 DTI.LET 2000, MET SIV, KUMA, 4XAIRBAG, SERVISNA,. AR CD. ALU, 1.990.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 BRAVO 1.9 JTD.LET 2000, MET SVETLO MODER, AVT KUMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1.690.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL:04-5319-118 XANTIA 2.0 HDI BREAK,LET 2000, MET MODRA, AVT KUMA, ABS, 4X AIR BAG,EL OPREMA. 1.970.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.8 KARAVAN,LET 2000, MET SIV, KUMA, ABS, 4X AIR BAG, OHRANJEN, 2.490 AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL S SUKAM! NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI NAKUP NA POLOŽNICE IN ZELO UGODEN BANČNI KREDIT, AVTO LESCE D.O.O.,TEL:04-531&-118 MONDE0 2.0TDDI KARAVAN,LET 2001, MET SREBRN, AVT KUMA, 8X AIR BAG, REG 10/04, AR CD, SERVISNA, 3.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 . SHARAN 2.0 CLLET 97, MET ZELEN. KUMA, REG 6/04, OHRANJEN, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL CORSA 1.0,LET 2002, MODRA, AIR BAG, SERVO. 1.370.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL OMEGA 2.2 I KARAVAN,LET 2001. MET SIVA, AVT KUMA, 4X AIR BAG, ALU,XENON, SERVISNA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O.-. TEL.:" 04-5319-118 VOLVO V70 2.5 TDI.LET 99, ČRN, KUMA, 4XAIR BAG, ALU, USNJE. EL OPREMA, 2.690.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 GOLF 1.9 TDt KARAVAN,LET 2000, KUMA, ABS, 4X AIR BAG, AR. ROLO, SANI, OHRANJEN. 2.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN 110.LET 2000. MET ZELENA, AVT KUMA, 4X AIR BAG, ALU, SERVISNA, PARK SENZORJI, OGR. SEDEŽI, AR+CD, 2.780.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, Dekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE '«njska^leviz^ vMOfn nžsn fßB> rtoMM •> • v. 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA k * Ves dan ViOEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČIU^ Sedem cf«^ v tednu oddajamo zantmiv.domač. oester. Dcnitiven in nenasiiftn TV i Snemamo v TV studiu, v občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax eorodiia DESK: 04 / 233 11 59 04/2331155 04 / 233 11 56 041232"45 50 04/23312 31 imTEFmET: ht^:ffwww.t8ie-tv.si Ni^) nas bo$td V $rcM Gordf^sks-GtV Zoto nas poKNoite In narodite! v teletekst strain. videostrani, 7v reportaže, vide<»pote» otvorttve» tv program v živo» pisdštaviive pod^etu, dh^ktne prenose au : sn^ VS9 !H KRANJ «s* % .V',', OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka. Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 ' POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041 /648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041 /648-963 041 /357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 za objavo osmrtnice ali zahvale v gorenjskem glasu dobite obrazce pri vseh dežurnih službah. KRANJ - ZI_ATO PODE, prodamo komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 73,40 m2, staro 45 let, pritličje, balkon, CK-plin lastna, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ' KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 54,40 m2, 1. nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, GENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4.nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje predelano v trisobno, 58,75 m2, staro 5 let, 4. nadstropje/4, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo trisobno stanovanje v 10. nad./12, 83,80 m2, staro 26 let, zastekljen balkon, vsi priključki, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru, možna je menjava za dvosobno stanovanje, lahko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do vrednosti 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-g3-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I. prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,13 m2, staro 26 let, 3. nadstropje/7, balkon, možnost nakupa garaže, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.300.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2 leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 24.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj. nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21.let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ZLATO POUE - Kidričeva - 2 sobno. P/2+M, 73,40 m2. leto izgradnje 1955, v celoti obnovljeno v letu 2000 in delno opremljeno, prodamo za 20 mio sit, , Mike & Co. d.o.o., Bleivi/eisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si D) 3 (Đ D (D Ö C/) (B a I (/> TO o CD C0< "O 5 s o« (0 čB < •o 8 3 i p* w i ^ v> o u 1 o (Ji O o« (D J3 1} sj 71 J3 m (fi s ß} o a o s o D 0 ■O O ct d)' •D ^ S (D 0) a" bS f\3 O CL O ^ ■D O O CT i: & cd' d) Q. 3 CD 3 < CD sa 3 * TT O o 3 q. ■o o (Q O a CT D) 3 ■o 3 03 cd O CT < cd n 3 O (fi 2 ® CD 3 "D ® 5 o Q> CT CT O« CD 5' Q. (/) O S" o (Q 0< O) N 3 D) 0< CT 3 O g (d O« < i o C ^ D) CD CD Q. CD 3 3 I'CQ S ^ CD 3 0) CO : "O o cq o Q. CT cd o 3 3 03 C (J) O CD Št CD S. § O- c' < o, 3 03 cd (Q (/i 03 o ^ S ? -o ^ 9 CQ 03 0> 3 O O CT Q. O O 2: 03 fi> 03 N 3 3 s 03' cd' p- O) E i cd cd (q ct 03 f\3 O o< cd P 5' 03 C/) 3 CD g. •D 3 O 3 2 O O)- CT Zl O« to 5* o ® o to o (fl TT CD ■D O a o o o« CD ro o 0 01 o« CD CT O p« n to to cfl o« 5 P cp U O O (D § to to' 3 o' ■Ö 3 o. ■g, to o« o' 3 cd' 3 o 3 to 3 to "O o Q. to (Q cd Q. iss s Ä CD 0< N =; 3 o O__ W N CT Ss. 0) 5< 3 c to 3 __to N z CT 3 03 o Q; 3 p, o (S u CT O a to (O o ® (fl 5 cd a to CT to o« o Q. 3 cd (O to N § (O o« CD to (fi cd CT O 3 CT 13 CT to o« CD i B' N< CD O CT 3 CD CO » O« CD to cd 3. 3 03 cd (O 9 CO o 3. S Q. 9 CT N«Q« N- II O N« ^ — CT 3 £ cd 3 C/) CT w ^ S CT to 3 o' Q. O n« to CO Ö o to' s o ćr CD C a g' o ® 03 zi to 3 3 g o« 3 3 to to ĆD "O o o p« to cd o' (D to N O P.' N CD O O -O g. I ^ _ 0 CQ to < to — • CT 3 o< o CD o. CT O n« CT 3 co c s & co< y co* 2 o- ^ C o 3 O. 5' 3 ® CD Q. ^ CT O a. (D O CD N 2 «3. to to CO to § CD Ö S' CT O co CD f S to o o ti ^ cd co ^ CT O- 3 •S?. 3 s p 3 s ^ 3 3 CT to s. 3 «i- Ö 3 ^ o< o C- CT I CD co CD co O Q. CT co« CD O n O 3 m ^ ^ O. c" ^ n " CD ^ n n ^ s to ^ 3 _. CT o a. CO sa S 3 - to" o. s < co cd o ćd g S CT 3 o ^ P^ o' CD i 3 03 C 9''S O cd n 3 O co co to ^ p< CD co« M* • 3 cd Ol ..o n to O. o' (Q to co CT 3 cd (D to CT 3 3 o« to o 3 o 3 c 3 0 m to to o8 Q. CD CT O CD O to to Nj 3 CD 3 CD a CD, o CD CD O w 0« ^ CD § CD 3" to o CT Q. o o< CD N 3 to o o« g CD O« CD O o n < a 3' ^ N 3 C* 3 ^ go' 3* o CD ^ O. O. C Ö ^ E o< 3 g to to to o o g" 9" 7 T- co o CT to CT o 3 CT o' 3 to < CT 3 ĆD Q. O O O« O CT CO CD (Q n' q. to CD CT CD p« CD O < CT n W $ (Q C N ZJ 3 CL O O S' FT« P < : N — to 3 to ^ q- 3 ? p. to S3 CD CD ^ a < CO "O s 3 I § CD O CT co ct 3 cd' 3 co fS^ 3 o Si ■g CO 3 -o 3 ^ p-3 CD N to CO » P« CD CD 3 CD CO CD CD 3 CD CO ^ I O o 3 o • 3 CT 3 CD CT O 3 CT O CT Š co« o« to o CT O« O ^ O O« to o CT o« 3 co ii. CT W r^ O ^ to CT to CT 3 3 o« c c. co s 0 0 < CT co o CT O CT O« 3 0 co CT O ^ CT 0 3". 3 n 0 2 0 CT 3 co <2 to co« 3 5 co ^ 0 CT O 3 to I 9 Q. p. O O« 0 3 O n 0 a 1 O CT O 3 CT Mita • co 3 o. co s o a o o« to n« c CT to CL O S. co« 0 o o o o o co o E 3 CT ^^m « co 3 a 0 co 0 a g to CO B g a < CT CT ^ 0' 3 < CT 3 3 o« c 3 to Q. 0 0 — »o c ? o o w a o ^ o- o' o CT i to o« c CT 3 CT O co 0 b« CO to 0 0 n« co 0 0 =;. o« »I- O. o to 3 a CT = C/) ^ 0 ^^ 3 co 0 q. 5 CT to o (Q 3 CT ° 3 CT rt« ž 3 0' co 3 Is n CT 0 3 i to O c CT 3 rt« C to 5' " 0 0 3 rt« (D CL ^ O (t> s bi 3 f?' to rt« 0 co 3 rt« ĆD |d co O n 0 N 0 i co 0 CT O S 3 rt ^^^^ 1 I O 3 to to 2 3 Ü'- ^ o' CT O to rt< CO t: O 3 n 0 5 o < o Q:o3 II 0 to ^MM I co ct rt: 0 to K O Q) 0 o N g. n ^ S «9. CT to O 3 3 ^ < CD ct 0 3 3 to (Q to p« 0 O o O" 1-3 O — o^ co — s w 0 co« 3 0 CT 3 3 rt« c 3 co 0 3 0 1 rt 0' O ^ O rt« to n« c CT to o K CT » 0 03 CO ^ c ® 3 0 CT 3 CT 3, CT § - <. n 0 O 3 0 3 o CT to CT p to ■* rt« o. C to to ^ 3 0 a o to 3 2. o CO O S'S 0 (Q 3 a to o u 5 to to Ö o. o CO 0 3 Cg 3 3 N) O m C/3 o O 3J m CO 7Š m I o o> ro o o Torek, 6. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN BMW, 525 D KARAVAN STEPRTCNIC.LET 2000. MET SREBRN. AVT KUMA, USNJE, ALU. TEMPOMAT, 4.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 "FOCUS 1.6 TREND.LET 2002, ČRN, 5V, AVT. KLIMA, ABS, EL OPREMA, ALU, MEGL, POT RAČ, 1.LASTNICA. 2 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ POLO 1.9 DIESELLET 96, RDEČ, 3V, SERVO, 980.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 _ ~CLIO 1.2,LET 2001, BEL 2X AIR BAG, OHRANJEN, 1.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.. TEL: 04-5319-118_ THALIA 1.4,LET 2001, BELA.45.000 KM, KUMA. MEGL REG 4/04. EL OPREMA. SERVO, 1.430.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 Zobozdravnika-ico in asistenta^o zaposlimo redno alt honorarno v zasebni ordinaciji v Kranju. Tel.: 040/888-750, Boten, d.o.o., Kranj. Golniška c. 2. XANTIA 2.0 HDI UM..LET 2000,MET LENA, AVT KUMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, 2.090.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ZAPOSLIM ' Zaposlimo EKONOMSKEGA TEHNIKA za področje administracije,računovodstva in komerciale in PRODAJALCA v trgovini s tekstilom. Pisne ponudbe: JETI SPORT, Novak Marija s.p.. Ljubljanska 4, Bled 23 Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru ob vikendih. V 031/764-399, Jakelj in ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj 51 Iščemo simpatično dekle za strežbo ob vikendih v dnevnem baai, dobro plačilo. Katra bar, Podnart, Gordan Kržan s.p., Pod-nart42b, 040/651-605 se Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo nä terenu, ni prodaja. Pokličite 041/604-413 ali 04/5957 995, MKZ, Slovenska c. 29. Ljubljana 71 Zaradi širitve dejavnosti nudimo pošteno in dobro plačano honorarno delo. ff 04y768 939, 040/834 873, Gantar Min-ka,s.p., Virmaše 170, Šk. Loka 79 Založba Modita vabi v prijeten kolektiv vse. ki ste brezposelni ali upokojeni za telefonsko trženje, tr 201-48-36, Flopančič Marko,s.p., ul.L. Hrovata 4 b, Kranj 85 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo varstvo otrok, starejših in bola-nih in pomoč v gospodinjstvu, tt 040/756-409, 232 59 49 24 ŽIVALI če imate kakšnega MUCKA za oddajo, starega pol leta ali več, pokličite tP 2328 858 Prodam BIKCA simentalca 10 dni starega. O 530 96 80 10 Prodam BIKCA simentalca 3 mesece starega za rejo ali zakol in manjši šrotar. V 25 22 610 16 PRAŠIČI 20-50 kg za ODJKE ali nadaljno rejo, g 5150 400_^ Prodam čb BIKCE. Goriče 11. Golnik, IT 25 61 047 34 TEUĆKO simentalko 170 kg. teličko sivko 100 kg, BIKCA sivčka 7 dni. ® 041/888-131 BIKCA sivčka 7 dni, TEUČKO sivko 100 kg. TEUČKO simentalko 170 kg, ugodno. V 041/888-131 37 Prodam BIKCA sivčka starega 7 dni. teličko simentalko težko 170 kg. tP 041/888 131 38 Prodam dva BIKCA pašna simentalca, tež-ka 250 kg. g 533 88 92_^ Prodam čb BIKCA star en teden. tP 5331-555, Podbrezje 107_^ Prodam čb BIKCA, star 10 dni. g 041/855-107 52 Prodam PRAŠIČA po izbiri. Zg. Brnik 99 Prodam TEUČKA križanega simentalca, star 14 dni. tt 252 21 15 6i Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. tr 25 22 689 63 Prodam teden dni starega čb BIKCA. Go-riče 19. 2561-596_w Prodam BIKCA čb, star 10 dni. ® 041 /509-467_6_7_ BIKCA simentalca, prodam, g 5333 409 Prodam PRAŠIČA okrog 180kg. g 25 31 315 69 Prodam različno težke PRAŠIČE in jih pripeljem na dom, ODOJKE tudi očistim, g 041/600-350_70 Prodam ZAJCE nemški lisci za pleme, g 031/561-687 73 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca. starega 7 dni. g 533 80 54 22 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. g 041/503-623 28 Kupim BIKCE simentalce težke od 150 do 300 kg. g 041/620-824 62 Kupim bikca simentalca težkega od 150-200 kg. g 031/699-921 66 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in babice FRANČIŠKE DOLINAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v zadnjih trenutkih stali ob strani, še posebej vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi župniku občine Poljane ter pevcem za lepo zapete žalostinke in spremljavo maše v cerkvi. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, strica in tasta JANEZA OZEB KA iz Britofa pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Janezu Jenku za pogreb 'ni obred, g. Jermanu, praporščakom in pogrebni službi Navček. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Britof, december 2003 Povejte zdaj vsem mojim dragim, da nisem odŠla, kakor padajo listi, povejte vsem mojim dragim, da nisem zaprla vseh vrat, še zmeraj sem z vami, še zmeraj vas ljubim nekoč bomo skupaj - kakor, takrat. ZAHVALA v- •y-'.c:-^. Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje IVANKE VIDMAR p.d.č. Šnajderlove iz Češi\jice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podaijeno cvetje in sveče. Hvala tudi vsem osebno, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, prav lepa in iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA CUDERMAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju bolnišnice Golnik - predvsem dr. Rupnikovi, Društvu paraplegikov Gorenjske, g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI BašeU, 28. decembra 2003 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast JANEZ REBOL st. S Klanca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami. Velika hvala za ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo bolnišnici Golnik in vsem, ki so mu lajšali življenje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Vsem, ki ste pospremih našega dragega moža, očeta, sina, brata ter nečaka EMILA LANGERHOLCA na zadnji poti, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in sindikatu Gorenjskega tiska za podaijeno cvetje, s katerim ste prekrili njegov prerani grob, se iskreno zahvaljujemo. Zahvala gre tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in Kranjskemu kvintetu za zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoča žena Jul^a, hči Simona, mama Marya, teta Štefanya ter brat Stane z družino ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča IVANA KOKALJ rojena Mali Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše v njen spomin ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem in pogrebni službi za lepo opravljen pogrebni obred VSI NJENI Letence, Žigai\ja vas ZAHVALA ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naŠ dragi oče, stari oče in stric RUDOLF RIB NIKAR Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem vašča-nom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveČe in svete mase ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri Silvi, g. župniku Petru Miroslaviču, cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebniku Dvorjc. Hvala vsem! VSI NJEGOVI Praprotna Polica, Novo mesto, 22. decembra 2003 Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja in gorja. Ostala nam tvoja je dobrota, v srcih naših bolečina, in tiha solza večnega spomina. Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica HAJRULA SALJAJA Z Brega ob Savi 60 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala ge. Ireni Hvala za lep govor, kolektivu Honda Zibert in odvetniški družbi Mirčič&Bitenc, pevcem Kranjskega kvinteta, trobentaču in pogrebnemu zavodu Komunale Kranj. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. VSI NJEGOVI Breg ob Savi, Sp. Idrga, 27. decembra 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo ZA (Un 24. n. 2003 ^10 verER TOREK od -9 do -1 °C SREDA Od -3 doO°C ČETRTEK Od -6 do 2 RS » «io^. «M ptrfvc« pndeao« nad 10«^ Danes, v torek, bo dopoldne precej jasno. Zjutraj bodo temperature od -12 do -8 stopinj. Popoldne se bo od severozahoda začelo oblačiti. Najvišje dnevne temperature bodo od -3 do O stopinj C. Jutri, v sredo, bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Topleje bo. V noči na četrtek se bo delno zjasnilo in nato bo čez dan večinoma sončno vreme. "Srečno in uspešno novo leto 2004. Veliko zdravja in veselja, dobre volje in smeha," je ob polnoči na stopnišču kranjske Gimnazije voščil starejši moški in s šampanjcem nazdravil s prijatelji. Kranj - December je čas, ki je lahko naporen. Kljub slabšemu vremenu in decembrski utrujenosti se je uro pred polnočjo na Slovenskem trgu v Kranju zadnji večer v letu 2003 zbralo precej ljudi. Množica je pela, plesala ob zvokih ansambla Bohpomagej in zadnje sekunde pred polnočjo odštevala z Radiom Kranj. Sledil je deset-minutni ognjemet, ki je kljub številnim pokom večjih in manjših raket, petard ter "drugega arzenala", kot se je pošahl mimoidoči, ponovno navdušil. Veseli december se je v Kranju (uradno) zaČel dvajsetega decembra in je trajal vse do prvega januaija zjutraj. Začelo se je z Božičnim sejmom na Glavnem trgu, zaključilo pa s silvestrovanjem na Slovenskem trgu. Po reklamah sodeč naj bi ljudje po polnoči odšli na parkirišče trgovskega centra Merkur, kjer so v pokritem šotoru pet minut čez polnoč začeli z nastopom slavni Trubači Božidara Niko-liča. Pa se stvari niso odvijale ravno po načrtu. Za nadaljevanje novoletne zabave s Trubači se je odločila le peščica ljudi. Večino je motila vstopnina, nekaterim pa se enostavno ni dalo Dežurni ekipi reševalcev in zdravnika v božičkovih pokrivalih s trga na Primskovo. Tako je šotor pred Merkurjem bolj privabljal radovedneže ter mimoidoče, kot pa predvideno občinstvo. Na Slovenskem trgu pa je množica kar vztrajala. Štiriindvajseturna Petrolova črpalka na Zlatem polju je bila tokrat manj obiskana kot druge dni. Uslužbenca Mihael Naglič in Janez Draksler sta povedala, daje bil do polnoči obisk kar velik, potem je začel upadati. Janez je še dodal, da se silvestrski večer razlikuje od drugih pred- vsem po "razpoloženju ljudi", ki obiščejo Petrolovo črpalko. V kranjskem Zdravstvenem domu sta bili dežurni dve ekipi reševalcev in dva zdravnika. Tokrat sta bila to dr. Marta Glo-bočnik in dr, Uroš Lampič. Delavno novoletno vzdušje so reševalci in zdravnika popestrili z rdeče-belimi božičkovimi kapicami. Pri njih se vsako leto pojavljajo primeri prehitro sproženih raket in petard. Predvsem po polnoči. Tokrat kaj hujšega ni bilo. Pred polnočjo pa je bil večer dokaj miren.' Podobno je bilo pri gasilcih. Pred polnočjo so posredovali na Kokrici, ko je zagorel kontejner Na zdravje za leto 2004. Zupanov pohod na Kališče Voda ostala v letnem bazenu Krai\j - Obiskovalci okolice letnega bazena v Kranju so te dni začudeno strmeli v bazen, saj se je na njem začela pojavljati plast ledu. Mnogi so že ugibali, ali bo morda iz letnega bazena postalo novo kranjsko drsališče, kot je pojasnil direktor Zavoda za šport Kranj Jože Jenšterle, pa teh namenov nimajo, temveč je voda v bazenu ostala na priporočilo projektantov in proizvajalcev bazenske opreme. V.S., foto: T.D. Preddvor - Preddvorski župan in predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je letos 1. januarja ponovno ponudil čaj obiskovalcem KališČa. Komur čaj ni prijal, seje lahko okrepčal z drugo pijačo in pojedel kos čokolade. Pohoda se je letos udeležilo precej mladih in starih ljubiteljev gora, zimskih pohodov in prijateljev KaliŠča iz okoliških krajev pa tudi od drugod. Za razliko od lanskega leta je bila letos pot na KaliŠče zasnežena, saj je bilo več kot pol me- tra snega. Pot je bila dobro shojena, tako da večjih problemov pohodniki niso imeli. Tradicionalni županov pohod je ponovno uspel in če bi pohodnike na Kališču pričakalo sonce, bi sončen dan zimsko idilo le še poudaril. ' A.B. RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si p@gLUSAPđA RAoysKA fsosmj:^ m k: LOTO Rezultati 1. kroga Igre na srečo 4. januarja 2004 S Izžrebane številke: 4. 6. 20, 31. 36, 37. 38 in dodatna 12 Izžrebana LOTKO številka je 629956 V 2. krogu za sedmico 166.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 13.000.000 SIT Novorojenčki čez novoletne praznike smo na Gorenjskem v obeh porodnišnicah dobili 33 novih prebivalcev in sicer v Kranju 25, na Jesenicah pa 8. V Kraixju se Je rodilo 25 novorojenčkov, med njimi tudi bratec in sestrica. Na svet je pri-jokalo 13 deklic in 12 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4.330 gramov. Najlažja je bila prav tako deklica, tehtni-^ ca ji je pokazala 2.860 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 novorojenčkov, med njimi 7 dečkov in ena predstavnica nežnejšega spola, ki je bila tudi najlažja. Tehtala je 2.290 gramov. Najtežji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 4.200 gramov. Gasilska v zgodnjih urah prvega januarja za papir, po polnoči pa smo jih obiskali ravno v trenutku, ko so se vračali iz Srednje vasi, kjer je zagorel senik. Tokratno izmeno je sestavljalo deset gasilcev, vodja izmene pa je bil Andrej Stremfey. Povedal je še, da "se silvestrski večeri iz leta v leto razlikujejo. Enkrat je dela več, drugič manj, največkrat pa je vzrok požarov nepravilno uporabljena raketa ali petarda." Alenka Brun, feto: Tina Doki Na smučeh v novo leto Krvavec - Čeprav šele ob koncu praznikov, pa vseeno še toliko lepše, je minuli konec tedna posijalo sonce nad tisoč nadmorskih metrov. Kopasto oblačna preproga je ponujala izjemno sliko nad celotno Gorenjsko, prelepi kamniški in julijski vršaci, s Triglavom na čelu, so se bohotili in ponujali izjemen razgled. Vse to se je dalo opazovati s Krvavca, kije tudi sam uprizarjal zimsko podobo in po-nujal izjemno smuko. Mešanica novozapadlega naravnega snega in s snežnimi topovi izdelan sneg zagotavlja dobro smuko. V to so se •tf* fl'r- ,, . ^ «; , ^ , < -. I I u \ t % — •' t J ' r r r • J H C I r ... - - L' # • ''^r .h v. » t v i ^ . • i • prepričali številni obiskovalci, ki so tako veČ kot zadovoljni odprli novo smučarsko leto na Krvavcu. Še posebej zanimiva je bila sobotna prva slovenska tekma v zarezni tehniki - Rossignol Carvin Cup - smučarsko carving tekmovanje, ki bo letos še trikrat na Krvavcu. Čeprav januarska temperatura še ne ponuja pomladanskih snežnih užitkov, pa je "Plaža" pod Njivicami, polna vesele družbe, že dišala po čaju in kuhanem vinu. Gorazd Šinik +