231. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. oktobra. XXV. leto, 181)2. flVsjA VBik dan ive&or, iiimSi vjeđeije \a prainike, ter velja po posti prejeman ra avstro-ogerske dežele na vne Jeto 15 pld., ssa pol leta H pld., sa četrt leta 4 ^Id., 7R jodoa j j oie c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljana brž« pošiljanja na dom za vse leto 18 p}d., ca Četrt leta 8 gjd. 30 kr., s a jeden mesec 1 •*•<■• 10 kr. Za pošiljanje ua dom rakuna se po tO kr. na mesec, |io 80 kr. ca 6«trt !eta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitmna znafS*. Za osnanila pitanje ae od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ie or.nanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., Ce se 1rikr;it ali večkrat tiska. Dor>ioi naj se izvole fraokirati. — Rokopisi bo uo vračajo. — Uredništvo in tipravniGtvo je na Kongresnem trga št. 12. Oprave ifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Svetčev banket. V Ljubljani, 9. oktobra. Iz dni srca veseli smo častne manifestacije, katero je priredila včerajšnji dan vseslovenska posvetna inteligencija naši uzorni šolski družbi sv. Cirila in Metoda in uje drzno žaljenemu podpredsedniku, v narodnem boji častno osivelemu prvo-boritelju slovenskemu, velezaslužnemu goBp. Luki Svetcu. Poklicani; zastopniki vseh posvetnih stanov, zavedajočih Be blovenskega svojega imena, oddali so včeraj bodisi ustno bodisi pismeno svoj glas, bvojo sodbo o drznih naskokili na narodno našo svetinjo, katero brani družba sv. Cirila in Metoda. Vteh izjavah osredotočena je p m e n 1 j i v o s t in veljava včerajšnjega dne, te izjave doknzale bo sijajno, daje celokupna in složna zopet narodna stranka vseslovenska in da si ne da izviti iz rok najodličnejšega orožja v obrambo na-ro.inosti naše. Družba sv. Cirila in Metoda ostaui taka kakoršna je, nikomur je ne pustimo reformo-vati, kajti vsaka sprememba zumogla bi biti le „reformatio in pejus" ! Tako se je glasil včeraj odgovor Blovenskega naroda nepoklicanim napadn-valcem in izvestno jim bo še dolgo po ušesih zvenel ta odgovor. Saj smo si v svesti, da je bilo s srcem pri nas včeraj tudi mnogo, mnogo duhovnikov, katerim stanovske dolžnosti in pa skrajni terorizem niso dopuščali osebne udeležbe. V dostojni, slovesni besedi in brez nekrščanskega napadanja posameznih oseb izpovedala je včeraj narodna stranka javno in očitno svoji« mnenje o vprašanji, pretresujočetn v zadnjih časih vso slovensko domovino. Evo vam naše nazore in našo izpoved in kdor je še sedaj oBvedočen, da so ti nazori na kvar pravi, neskaljeni veri katoliški, komur srce veleva, da bo drugi nazori združljivi s čutom narodnim, ta naj prvi zopet vrže kamen ua nas...... Ob določeni uri zbralo se je v ukusno okičeni in sijajno razsvetljeni dvorani starega strelišča nad 180 odličnib rodoljubov iz vseh krajev širne Slovenije. Smelo pa rečemo, da je to število glede na odličnost udeležmkov odvagalo tisoč zboruvalcev na kakem drugem shodu, za katari se je delalo in bob-ualo z vsemi močmi najmanj pol leta. Marsikoga, ki se je prijavil, zadrževala jo stanovska dolžnost, a kdo stoji za nami, to dukuzuić najbolje število telegra-lieuih in pismenih izjav in pozdravov, katerib je došlo nad 15 0. Ismej najodličnejših udeležnikov imeno« vati nam je pred vsem zastopnike bratov Hrvatov, viBokoučena gospoda dr. Milana Amruša, bivšega župaua Zagrebškega in profesorja ter odličnega literata hrvatskega Josipa Pasu rida. Temu odposlanstvu na čast zbralo bo ježo na predvečer v klubni sobi pri BSlonuu lepo število Ljubljanskih rodoljubov in nekaj že došlih vnanjih udeležnikov. V jutro dofiel je zastopnik Agr. Tagbl. g. E. Kristan. Izmej slovenskih udeležnikov imenujemo posebej sledeča imena: drž. poslanec dr. F er j a nč i6, dež. poslanca istrska M. M mulić in Slavoj Jenko, deželni poslanec štajerski dr. J. Dečko, župan in deželni poslanec Ljubljanski G ra ase 11 i, deželni poslanci kranjski dr. Bleiv/ei s- Tr sten išk i, rlribart Kavčič, Klein, Krsnik, Lenarčič, dr. Tavčar, dr. V o šu j a k , potem dr. G r e g o r i n, prof. dr. K. Glasar in urednik Cotič iz Trsta, starosta Celjskega Sokola dr. Vrečko iz Celja, urednik „Nove Soče- A. GaberŠček in Gorice, župan Sežanski Mohorčič, Žalski H au sen b ich le r, Borovniški Ver bi c5, Kamniški Močnik, PostojinBki Vičič, Podrafiki Božič, Trnovski UrbanČič, StarotrSki Peče, Zagorski Medved, DraSki Turk itd., predsednik notarske zbornice kranjske, naš dični starosta dr. Jernej Zupanec, notarji Globočnik (Kranj), Gruntar (Logatec), Kolšek (Kraujska-gora), Komotar (Vrhnika), It ah ne (BiBtrica), Str a še k (Lož), Vršeč (Sevnica), predsednik čitalnice Novomeške dr. Segula, deželni primarij dr. & l a j ra er itd. odposlanstvo koroških Slovencev in Bolgar dr. med. Greb«narov itd. Obsebi umevno je, da velja to navajanje le nexempli gratiau in da vseh odličuih rodoljubov različnih stanov, zdravnikov, odvetuikov, profesorjev, trgovcev itd. ne moremo imenoma našteti. Zadostuje naj, ako navedemo, da bo bile zastopano podružnice] sv. Cirila in Metoda in druga narodna društva iz sledečih krajev: Ajdovščina, Boleč, I3led, Barkovlje, Brdo, Borovnica, C e I je, Celovec, Draga, Dole, Gline pri Borovljah, Gorica, Gornjigrad, Idrija, Lirska Bistrica, Jelični vrh, Jarše, Hudinja, Kamnik, Kranj, Krško. Logatec, Lož, Lukovica, Litija, Novom esto (Čitalnica, Sokol in Dolenjsko pevsko društvo), Mozirje, Mengeš, Nabre-žiua, Planina, Pazin, Podgrad, Podraga, Postojina, Primskovo, Pulj, Pudob, Radovljica, Rakek, Razdrto, lteka, Sevnica, Sežana, St. Lenart pri sedmih stu-deucih, St. Jurij, St. Peter, Šmartno, Šmarije, Šmibel, Škofjaloka, Staritrg, Trst, Trnovo, VoloBka, Vrbuika, Žalec, Zagorje. A tudi ta seznamek uajbrže ni popoln in ne šteje naj se nam v zlo, ako smo v naglici ta ali oni kraj prezrli. Daje bila naša bela Ljubljana posebno častno zastopana, je pač ob sebi umevno. Posebuo nas je pa s-« veselila sijajna udeležba od strani uezavisuega našega meščanstva, Torej ob 2. uri ustopi v dvorano, spremljan od slavostnega odbora slavljenee g. dež. posl. iu pod-preds. družbe sv. Cirila in Metoda, veleč, naš Luka S ve te c. Gromoviti Živio- klici zaorili so po dvorani, na galeriji nastanjen* vojaška godba pu je zasvirala tuš. Ko je slavljenee zasedel častno mesto, pričel se je bauktt. Globok utis morala je napraviti ua vsakega udeležnika družba, v katero je po-s ala svoj cvet pos«etna iutelignucija iu obžalovali smo le, da je dvorana razdeljena, ker je bilo to na kvar enotnemu prizoru. Vsakemu udeležniku pa je odsevala raz lice zavest, da je svedok velevažue narodno manifestacije in celi družbi utisnjen je bil vsled tega nekak posebno slovesen in resen značaj. Po prvi pečenki vstane g. dr. Ferjančič ter nagovori družbo nastopno : Slavna gospoda! Ko smo izdali oklic za denašnji shod, nismo Vas vabili z obširnim in raznovrstnim programom, povabili smo Vas na goli obed. — Tista misel, katera nas je vodila, da smo priredili denašnji slovesni obed, tista misel je tako utrjena v Vaši zavesti, da se niste zbali ne truda ne stroškov, ampak ste prihiteli iz vseh pokrajin širno naše domovine, da pokažete silno moć te misli. S svojo navzočnostjo dokazujete, da Vam je misel narodne edinosti, narodne solidarnosti tako vzvišena in sveta, da ste pripravljeni naglašati in braniti jo pri vsaki priliki in vsakomur nasproti, ki bi jo poskušal rušiti. In res je nastala v zadnjem časa potreba, da se v bran postavimo nakanam, s katerimi se vodi narod v poguben razpor. Pred dobrim mescem dni nastavil se je v ravno teh prostorih svod na naš program; naš stari iu pripo-znani program se je dvignil z narodnega stališča ter postavil na drugo stališče. Izjavilo se je, da narod stoječ na dosedanjem stališči dere v časno in večno pogubo in izjavilo to nasproti programu, po katerem je narod živel, odkar se zaveda, proti programu, 8 katerim smo si priborili vse naše dosedanje pridobitve. Izjavilo se je to nasproti programu , katerega je načrtal sam oče Slovencev dr. Bleivveis. Gospoda moja, da se je pred mesecem dni zavrgel program dr. BIeiweisa, Vam je živ dokaz naš denašnji slavljenee. On, sodelujoč celo svoje življenje z dr. Bleivveisom, on, ki je na njegovem grobu spoznaval vodila dr. Bleivveisa za prava in koristna narodu, on, ki je svečano obljubil, da se hočo narod i v bodoče po teh vodilih ravnati, on, ki je torej najvernejši nositelj Ilbmveisovega sporočila, — on ni smel govoriti in priporočati družbe, katera ji narodu na srce prirastla, pri katere v lepi slogi sodelujeta duhovni in svetni rodoljub, — družbe, katero si je narod osnoval, da jez postavi raznarodovanju , družbe, katera ima namen, oteti nežni naši deci osobito na periferiji najsvetejše, — vero in narodnost, — slednjič družbe, katere bi se dr. Bleivveis, da živi, oklenil s celim svojim srcem, kar svedoči vsak korak njegovega življenja, vsaka stran njegovih „Novic". Gospoda moja, prišli smo skupaj, da izjavimo, da je družba svetega Cirila in Metoda ustanova naroda v obrambo narodnosti, in da ne dopuščamo, da bi se tej družbi smoter premenil — prišli smo skupaj — in to je najpomenljivejše — da protestu-jemo proti rušenju našega starega narodnega programa in da smo takim poskusom nasproti jedin in solidaren narod. Gospoda moja, vtihnejo naj mej nami nasprotja, nasprotja, ki itak niso bistvena. Spoznajmo, da nam je nastal mej lastnimi brati nasproten element, proti kateremu nam je s podvojenim rodo-Ijubjem in s podvojeno požrtvovalnostjo vzdržavati narodne ustanove — in izjavimo slovesno, da narodni poslanec, zaslužni in požrtvovalni rodoljub, naš denašnji slavljenee Luka Svetec uživa naše zaupanje. V izraz tega zaupanja, katero mu bodi v tolažilo proti vsaki krivični sodbi in v izraz narodne hvaležnosti ga prosim, da sprejme to malo darilo ter mu kličem: Na mnoga leta! Urnebesni Živio- in flava- klici razlegali so se po dvorani in dr. Ferjančič izroči slavljeucu v imenu odbora elegantno kaseto s srebrnim bogato cizeliranim tiutnikom in zlatim peresom. Do solza ginjen vstane sedaj gosp. Luk a Svetec ter se s sledečimi prekrasnimi besedami odzove ovaciji: Častita gospoda! Dragi tovariši in uovojniki v trdem narodnem boji! Dovolite, da se Vam za Vaše lepo pozdrav* ljenje, za Vaše prijazno priznanje kar naj topleje zahvalim. To storim tem srcneje, ker vem, da Vaše priznanje ni namenjeno samo meni, temveč \sem mojim tovarišem in sotrudnikom naše krivično napadene družbe sv C rila in Metoda, kateri se je brez vsacega najmanjšega u/.roka odtekalo zaupanje. Vaše priznanje jo ob jednem izraz Vašega soglasja z načeli naše stare politike, katera je po izročilu nepozabnega nam dr. Janeza Bleivveis-a zbirala jiod jedno zastavo vse narodne moči na skupno narodno delo. Vaše priznanje je pa tuli tolažba, meni in vsem onim, ki gledajo z žalostjo in skrbio, kako so pojavlja na našem političnem pozorišči neka nova stranka, katera s pretvezo, di gre za vero, s kričanjem, da je vera v nevarnosti, hoče polastiti so pri nas vsega javnega življenja. Dobiti moramo v svoje roke vse občinske, deželne in državu« za-stope, to je nje geslo in Bkotje naj bodo tudi naši politični sodniki. Jas dvomim, da bi naši škofje hrepeneli po t«; časti, dobro vedoč, da je čuvati vero njih poklic, ae pa politično voditeljstvo. Saj jih sam sv. Oče, naš Redunji papež, odvrača od tega z besedami, „kdor meša vero v politiko, ta zlorabi vero". In zlasti pri naših slovenskih razmerah zdi se mi ta misel, da bi :kof e vodili naSo politiko, naravno;r. nesmisel. In prašam, ako bi že pri nas ta misel uašla odločen upor od vseh zavednih Slovencev, je-li kaj upanja, da bi ta misel zmagala tudi po drugi Avstriji? Jaz vsaj sodim, da ni najmanjšega upanja; potem pa tuli pri nas ne more zmagati, ker se za nas same Slovence ne more delati izjema in zato se kaže vse to prizadevanje naše nove stranke kot prava nepotreba iu rečem naravnost, kot pregrešna nepreurSljenost Še Žalost-neje je pa, kako hoče ta stranka doseči svoj namen, s kakimi sredstvi hoče izpodkopati in odstra- niti vse naše rodoljube, naj si so še tako zaslužni in delavni, ako ne prisegajo nepogojno ua njih načela. Očitajo uam sebičuost, da delamo le iz sebičnosti, da potem, ko smo s pomočjo naše duhovščiue zlezli na konja, iščemo le svoje koristi. Ne, častita gospoda, boj za slovensko narodnost ne donaša nobenih dobičkov, ampak zahteva velike žrtve, mnogo truda, |>olno dela in mnogo, mnogo zatajevanja samega sebe. Prašam, kateri od nas bi tega, kar ima, ne bil pridobil si tudi kot uenarodnjak, morebiti šo veliko ložje, da ne omenjam onih naših rojakov- mučenikov, ki so se zavolj narodnosti preganjali in se še preganjajo, prezirajo, zapostavljajo in še celo od služeb odstavljajo. Očitajo nam nadalje, da smo liberalci. Ali kako zvijačno! Jed-načijo nas z onimi židovsko-nemškimi, laškimi in madžarskimi liberalci, kateri si to častito ime pri-devajo le zavolj lepšega, iz špekulaci|e, ki pa niso nikakšni liberalci, oui so liberalna načela zatajili, ker svobodo in pravico drugih narodov zatirajo. Taki liberalci mi nismo, uiti ne moremo biti, ker nimamo ne volje ne moči, da bi druge zatirali. Ne sramujemo Be pa biti liberalci v piavem pomenu te besede. Saj imamo vso našo državljansko iu narodno svobodo, kolikor je vžvatno, zahvaliti le pravemu liberalizmu. Ne bom Vam razlagal, kaj je pravi liberalizem, ampak imenoval Vam le moža, ki je dan današnji odličen zastopnik pravega liberalstva, t. j. častitljivi starček, sedaj prvi angleški minister Gladstoue, oni blagi mož, ki se je prvi od svojih rojakov ognjevito jiotezal za nesrečno bolgarsko rajo proti turški grozovitosti in ki se ravno zdaj pripravlja poravnati stoletne krivice, ki so jih trpeli katoliški Irci od njegovih rojakov. Kdo iz mej nas ne b< radovolino suel svojega klobuka pred takim liberalcem? Te vrste liberalci smo radi tudi mi iu hočemo ostati. Očita se nam idedujič, da smo brezverci, da smo odpadli od Kristusa. Kako krivično obrekovanje! Mi nismo odpadli od Kristusa, čeprav tega sv. imena nimamo vedno ua jeziku. Saj nas on sam uči: Ne tisti, ki vedno vpije: „Gospod, Gospod/ poide v uebeško kraljestvo, ampuk kdor spoluuje voljo nebeškega očela. In kaj nam zapoveduje on? Prva in uajvečja zapoved je: Ljubi svojega l3oga iz celega svojega srca in druga tej jednaka, ljubi svojega bližnjega kut samega sebe. V teh dveh zapovedih, pravi on, je zupopadeua vsa postava in preroki. In kdo je bolj i u v obilnejl meri naš bližnji, ko naš ubogi narod. Ko ljubimo ta svoj narod, ter se potezamo za njegove pravico, za njegov obstanek, ali ne spol-nujemo s tem t:sto Kristusovo zapoved, ki je prvi in največji jednaka? Mislim, da mnogo boljo kot oni, ki sejejo mej nas prepir in Bovraštvo, ter ovirajo s tem našo narodno delo. Ravno proti tem se sme obrniti, kar piše bv. apostolj Janez, rekoč: „Kdor trdi, da ljubi Doga, pa sovraži svojega brata, ta je lažmk ; kako bo ljubil Boga, ki ga ne vidi, ako ne ljubi svojega brata, ki ga vidi ?" Nismo odpadli od Kristusu, ampuk ipoinujetno njegovo zapoved z ljubeznijo do svojega naroda. Ta ljubezen je tudi vez, ki nas druži rodoljubne duhovne kot posvetne na-rodnjake v jedno vez, ki je močna, ker je utrjena v naši veri in v našem sicu, tako močna, da je ne raztrga nobena sila In nobeno modrovanje krivih prerokov. Tako napijam vsem narodnjakom slovenskim, Vam, ki ste tukaj zbrani 111 njim, ki bo v duhu s nami združeni, vsem na zdravje, Bog poživi! Ta slovesna politična veroizpoved napravila je na udeležnike vidno globok ufis, kateremu bo (h i duška z nepopisno navdušcn< Btjo. Na (o prečital le g. dr. o'or do tiste ure došle brzojavue iu pismene pozdrave. Sedaj vzame besedo g, deželni poslanec in mestni odbornik dr. Iv. Tavčar. Njegov govor se |e glasil : Slavna družba! Današnje snidenje naj se no tolmači tako, kakor da smo se zbrali v znamenji boja ali prepira! Ali danes ne obsojamo nikogar, mi se hočemo pri ti priliki jedino le veseliti, da se v Slovencih nahaja še — kakor zelena oaza sredi puščave — blagodejna družba, do koje do sedaj še niso sezali ljuti valovi vsakdanjega prepira. Z veseljem pa Bjedinjamo tudi ugovor proti temu, da bi se prepir sejal v našo družbo sv. Cirila in Metoda, ki je oprta na pravo versko in na pravo narodno podlago. Kdor je nasprotnik ti družbi, sovražnik je torej naši katoliški veri, in sovražnik tudi naši slovenski narodnosti. Kar nas je tukaj zbranih, v soglasji smo s svojim častitim gospodom starostom in slavljencem, da ima Slovenec braniti dve svetinji, vero in narodnost; kjer je večja nevarnost, tam naj je tudi večji in nav-dnfienejŠi odpor I Nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti, in nikdar ne narodnost proti veri. To upam, je zdravo načelo, po kojem se lahko ravnata posvetni in duhovski stan. To je tudi načelo, koje je naB danes združilo pri tej slavnosti, in o kojem upam, da bode tudi v prihodnje obsevalo steze, po katerih bo hoditi našemu zatiranemu narodu. To načelo bodo konečno dospelo do slavne premage, ker je zraslo s prave korenine, to je iz tiste ljubezni, ki Slovence, kakor jeklena vez veže z revno zemljo, koja ga je rodila. V ljubezni smo danes zbrani in pred vsem v ljubezni do zemlje slovenske. Ti svoji materi zemlji želimo, kakor želimo družbi sv. Cirila in Metoda, da bi jo ne zapredla plevel in osat domačih prepirov, želimo jej skuaenih voditeljev, želimo ji pravih dobrih svetov pa tudi poštenih svetnikov, želimo jjsj pred vsem tistih srečnih časov, ko ne bode prepira o tem, ja li mej nami vera v večji nevarnosti, ali pa narodnost, ko se bode temveč gotovo in zanesljivo vedelo, da nista v nevarnosti niti naša katoliška vera, niti naša slovenska narodnost. S to željo dvignimo čaše ter jih izpraznimo do zadnje kaplje v alavo in čast slovenski domovini, ki naj na deblu Slovanstva ostane zelena veja do vekov dni! Slovenija naj živi! Komaj so se polegli navdušeni živjo-klici slovenski domovini, vstane g. dr. Danilo Majaron iu izpregovori, da oduševljenje, katero je ravnokar sledilo zdravijci na čast narodu slovenskemu, na-potuje ga, oglasiti se v Bpomin narodu hrvatskemu, ker ta dva naroda se ločiti ne dasta. Potem nada-daljuje blizu tako-le : Kaj je nam Slovencem narod hrvatski? Imamo Slovenci v blizini iu dal|ini narode, koji so uam pravi bratje po jeziku in krvi. Bratje so nam vsi slovanski narodi, a narod hrvatski uam je poseben brat, saj narod slovenski m narod hrvatski sta si kakor brata-dvojčka. Ali še več: slovenski in hrvatski narod sta si kakor Siamska dvojčka, kakor ona dva brata, kojih telesi je bil Bog tako zvezal, da brat brez brata ni ni"g -I storiti niti koraka, da brat brez brata niti živeti ui mogel. Slovenski in hrvatski narod bivata drug poleg drugega, ali vprašamo se: kje neha sloveuski, a kje počne hrvatski narod? Naroda se dotikata v Istri, dotikata se okolo kranjske in štajerske meje, a kje je meja n ej obema? Ni je! Pa idimo preko Sotle, preko oue vode, katera nas ima ločiti, idimo do Zagreba in še dalje, — kje vidimo ono, koje nas razdružuje? Mari li ne vidimo, da sta oba naroda po večuem Bogu in že po prirodi tako tesno, tako živo mej eabo spojena in jeden v druzega zapletena, kakor bi to moral postati jeden narod? Mej slovensko iu hrvatsko domovino ni uikake meje, a Slovenci in Hrvatje tudi ne bodemo pričeli pravde zaradi kake meje, nego živeti hočemo vsi za jedno domovino. Sedaj živimo Be vsak za-so v umetnih zgodovinskih mejah, a ipak smo vezani od davnih časov drug ua drugega, kakor Siamska dvojčka. Hrvatska bi si bila da ali ne izvojovala priznanje svoje narodnosti, da ni bilo Slovencev, ki so jo čuvali od jedne strani narodnih sovražnikov, a slovenski narod bit bi komaj mogel pričeti borbo za svojo narodnost, ako bi imel na strani, koder je zvezan s Hrvati, še tretjega narodnega sovražnika. Tako je s stoletji potrjena in utemeljena naša zajednica, več nego bratska vzajemnost slovenskega iu hrvatskega naroda. In dvoibe ui, da tudi duševua zajednica mej Slovenci in Hrvati napreduje hitrimi koraki in da ho dandanes ne nahaja samo v nekojih prosvetljemh glavah in srcih, nego da prodira tu kakor tam v narod sam ! Zato pa tudi, kadar Slovenci, slovesno zbrani, nazdravljamo svojemu milemu narodu slovenskemu, pribiti nam vselej tudi misel na narod hrvatski in njegovo domovino, s kojo se od davna dopolnjuje in se hoče tem bolje dopolnjevati i naša slovenska domovina. Tako tudi danes! Govornik potem nazdravlja hrvatskemu narodu, kateri ima tudi pri današnji slavnosti mnogo svojih sinov; pozdravlja zlasti hrvatska odposlanca iz Zagreba veleučenega dra. Milana A m ruša in pa urednika „Viencau ter literarnega zastopnika hrvatsko-slovenske vzajemnosti, diČnega prof. P a Bar i ća ter završuje: Živeli gostje bratje Hrvatje! Živela Hrvatska! (Splošno naudušenje iu pozdravljanje mej Hrvati in Slovenci.) Potem spregovri g. dr. Milan Amruš, že pri nastopu burno pozdravljen: Bratje! Zahvaljujem vas, da ste oduševljeno vzprejeli srčne besede mojega predgovornika. Da, mi smo bratje, a treba je, da smo složui bratje, ker naš pregovor pravi: Složni bratje zidajo hiše, nedožni pa razdirajo gradove. Veseli me, da morem prisostvovati današnji svečanosti, ko slovenski uarod izkazuje samo svojo dolžno mu hvaležnost slavljencu Luki Svetcu, osivelemu prvaku v uarodni borbi, možu, kateremu je v privatnem iu v javuem življenju geslo: recta via. Bratje! Slaveč Luko Svetca, slavimo kulturno delovanje, kulturno misijo družbe sv. Cuila iu Metoda. Kulturno delovanje je gotovo najvzvišenejša vrsta človeškega delovanja; s presveto napreduje in popolujuje Be človek, on izvršuje s tem besede bv. pisma, da bodo sličen očetu nebeškemu. UspeŠuo kulturno delo je mogoče samo na temelju narodnega jezika. Tudi vzvišene resnice uaše svete katoliške crkve prešinijo celega človeka šele tedaj, če so se mu z živo besedo materinskega jezika UBadile v Brce. Materin jezik je vsakemu človeku svetinja — je del njegovega bistva; mili glasovi ga spominjajo prve in najbolje prijateljice — matere njegove. Jezus Kristus, naš spaB'telj, učil je Hebrejce v hebrejskem jeziku. Znano Vam je, da bo bo nemški škofje Solnograški in Pasavski trudili, pridobiti panonske in moravske Slovane za krščanstvo; znano Vam je, da niso uspeli. V tem se je obrnil knez IUstislav, želeč, da luč krščanstva razsveti njegov narod, na vladarja v Bizantu s prošnjo, nsj mu pošlje za učitelje može, kateri bodo znali v narodnem jeziku propovedovati krščanske nauke slovanskemu naroda. In tako sta prišla sveta brata v slovanske kraj«, da panonske i u moravske Slovane učita krščanstva. Ona sta razširjala vero v narodnem jeziku, zasnovala slovansko književnost ter tako kratila in v krščauatvu učvrstila milijone naših slovanskih pradedov, na srečo in spas njihov in naš in naših potomcev. Ona sta uvedla slovanski jezik v službo boljo. Sumničili so ju, da sta odpadla od prave vere in tu nekateri nemški škofe. Ne bom govoril o motivih temu sumuičeuja, kajti, kakor je rekel jeden mojih pr**dgovurni!*ov, pripeljala nas je sem ljubezen in slogs, zato budi ta dan posvečen ljubezni in slogi. Sveia brata sta se v Rimu lahko opravičila, ker nista storila drugega nič, kakor da sta prepovedovala Slovan.nn krščanske nauke v onem jeziku, katerega so Slovani razumeli. Sveta brata dobila sta zadoščenje in zaščito v Umu, kar je povsem umevuo, ker je bilo delo teh mož delo ljubezni, a temeljna točka uaše sv. cerkve je ljubezen, kakor je to povdarjal današnji naš slavljenee. Iz ljubezni prišel je naš Bog in spasitelj na ta svet, da za naš spas pretrpi smrt na Golgati. Ljubite se brat|e, bil je ponavljam nauk apostola bv. Janeza, liubljenca Jezusovega. Krščanstvo zrušilo je verige robstva z naukom , da smo vb: jednaki sinovi nebeškega očeta. Ravnopravnost narodov je načelo, ki izvira iz krščanstva, dočim je tlačenje narodov pogansko načelo. Ravnopravnost tirja, da se vsak mrod poučuje in oplemenjuie na podlagi narodnega jezika. Da samo ua temeliu narodnega jezika je mogoče kulturno delovanje. In res, kjer se začetek pouka ne snuje ua materinskem jeziku, tam zaostaja narod, tam ui prosvetnega napredka, niti materijalnoga dobička. Danes, ko narodi tekmujejo v vsakem napredku, pozdravljamo mi vsi delovanje družbe sv. Cirila iu Metoda, Ki strmi za tem, da snujoč šole uliva svete resnice katoliške cerkve kakor ostulegu znanja z živo besedo v narodnem jeziku v plemenita Brca viteškega naroda slovenskega. Jaz kot Hrvat, v čigar žilah teče tista kri, katera ogreva Vaša srca, obžalujem, da naše materijalne razmere uiso takšne, da bi mogli materijalno podpirati to društvo, ki, šireč presveto, oplemenjuje bratBki uarod slovenski iu ga tako rešuje ueopravičeuega navala tujstva ter ščiti ujegovo narodnost, a po tem tudi uašo. — Jaz nisem neprijatelj nobeuemu jeziku in nobeui narodnosti, ker vsak jezik in vsaka narodnost je primerno sredstvo za popolnjevanje izvestnega dela človeštva. Pouk, ako n tj bode uspešen, mora biti otrokom umeven, mora torej biti osuovan na materinskem jeziku. A kar me pri Vas, bratje, posebno vesel', je to, da ste vedno imeli pred očmi, da je tako človek kakor svet harmou čen stvor. Morala nas uči, da je čve-tero temeljnih kreposti!, brez katerih ni krepostnega življenja. Jedna od teh je zmernost in posledica zmernosti je skladnost. Mene veseli od srca, da ste znali obraniti to harmonijo mej vero in narodnostjo, ki je naravna in ki ne more b ti brez napredovanja. Veseli me, da sem se tudi danes mogel uveriti, da se držite besed bv. Avguština: In omuibus euritas. Prav ste storili, da stu svoiemu, toli plemenitemu društvu navzdeli ime svetih bratov Cirila in Metoda, ker ste s tem določili značaj in pravec društvu. Sveta brata Ciril in Metod sta namreč apostola Bvete vere Kristove, osnovatelja slovanske književnosti, začetnika slovanske prosvete. Za to je nas Slovane silno navdušila prezuameuita encikliku „Grande munua", s katero je zauka/al primerno Češčenie Bvetih bratov naš srečno vladajoči bv. oče Lev XIII , ki je res lev na vsakem pobu ljudske naobrazbe, ljudskih vrlin, vreden tekmec svojega velikega imenjaka Leva I , s katerim bo on v zgodovini delil pridevek „Veliki". Završujoč želim, da se Vaše plemenito društvo razširi po vseh krajih, kjer se glasi slovenska beseda, in da Be učvrsti na korist svete vere in narodnosti slovenske. Dvigam čašo na zdravje, srečo in dolgo življenje plemenitega moža, Luke Svetca, našega slavljenca. Za tem navdušeuo J sprejetim govorom diČnega hrvatskega rodoljuba oglasi se k besedi gosji, župan in deželni poslanec GrasBelli naglašujoč, da Že dolgo čusa Ljubljana ni videla zbrane tako odlične vseslovenske družbe, katero on v imenu mesta najprisrčneje pozdravlja. Spominja se bivšega magistrat nega uradnika Svetca;' kot takega in kot uzornega parlamentarca, mnogozasluženega za narod slovenski, pozdravlja ga v imonuJJmeŠČanstva Ljubljanskega. (Živio!) Deželni poslanec in mestni odbornik Ljub Ijanski g. Ivan Hribar spregovori sedaj nastopno: Častita in slavna gospoda! Vsi goforuiki, ki so se oglasili pred mano k besedi, naglašali so, da v narodu slovenskem ne more biti nasprotja m?j vero in narodnostjo. Vsi potrjevali so v tem oziru, da posvetna inteligencija slovenska stoji na starem, sicer strogo narodnem programu, v kateri pa je kot prva točka sprejeta tudi vera. In zares, ako pregledate vse naše narodno življenje od takrat, ko mu je omogočen bil početek razvoja, pa do danes, našli bodete, da se ■V Dalje v prilogi. "W Priloga ^Slovenskemu Narodn" St. 231, đnć 10. oktobra 1892. posvetna slovenska inteligencija nikdar ni pregrešila proti kardinalni tej točki narodnega programa. Gospoda moja! Ako uua kdo dandanes tako drzno čelo, da si upa trdili nasprotno, potem — pravim jaz — da govori vedama neresnico. Mi vsi, ki smo se danes zbrali v tej dvorani kot zastopniki naroda slovenskega iz vsen pokrajin, v mu iu čutimo dobro, da moramo vedno pripravljeni biti, braniti dvoje dragih nam svetiuj: vero krščansko io narodnost slovensko. Mi vsi pa imamo, gospoda moja, gotovo tudi toliko razsoduosti, da bodemo vedeli, kje je obrambe pred vsem potreba. In tu, prijatelji dragi, moram naglasiti resnico, ki jo iz vsakdanjega življenja vsi poznate, da je narodnost naša v sto iu tisočkrat večji nevarnosti, ko naša vera. Zato pa z iskreno, prav iz srca iz virajočo žalostjo opazujemo, kako si uekaterntkt — — ki si gotovo niso dobro v svesti svojega početja — prizadevajo dokazovati nasprotuo; kako si drz nejo celo narodnostno vprašanje proglašati kot inferiorno, da, kot nedopustno. Gospoda moja! Dovolite mi, da se v tem oziru sklicem nekoliko ua prekrusue besede čustitih go spodov predgovoruikov. Današnji slavljenee gospod Luka Svetec iu pa zastopnik liratovskega nam naroda hrvatskega gospod dr Milan Amruš sklicevala sta se na uarodnupomembno delovanje svetih bratov Cirila in Metodu, po katerih smo krstili mi pre koristno in prepotrebuo, a vender napadano šoisko družbo. Zares, ta dva sveta brata dokazala sta s činom, kako se živo in ueizcrpljivo rodoljubje da v sklad dovesti z živim in neugasljivim verskim naukom. Jaz bodem z dovoljeujem Vašim posegel še nekoliku nazaj. Sveto pismo nam pripoveduje, da je Božji začetnik nade svete vere, ki je dobro poznal iade in neprilike vesoljnega Človeštva, trpljenja iu muke vseh narodov pod soincem, razplakal se pred vsem nad svojim narodom. Ah nimate tu, Častita družba, primere in dokaza za najčistejše in naj-uzvišenejše rodoljubje? Ali nas s tem Božji odreše-nik naš ne uči glasno iu jasno, la je dolžnost naša delovati in trpeti pred vsem za narod, iz katerega smo izšli ? Bilo bi žalostno, ko lii dandanes ne bilo mej Slovenci mož, ki v dejanj: kažejo, da so pia t apo stoli Božji, ki z besedi, in d^.aioem vzpodbujajo k posnemanju Božjega začetnika naše sete veie glede rodoljub;a. Iu, gospoda moja, ponašat: se moremo zlasti mi Jugosiovam s takim možem, z možem, ki je vedel sveti svoj verski poklic dovesti v harmonični sklad z n.iji.skr-. ne,smo. brezmejnim rodoljulijem, z možem, ki je spoznal, da je vera brez dobrih čiuov mrtva in ki je te dobre čine izkazoval na naj-širji podlagi za duševnu izomiko svojega naroda Prevredni gospod dr. Milan Amruš, govoreč v imenu naroda hrvatskega, izrekel je danes kot prijatelj tega moža, — rekel bi — njegove misli, razodel nam njegovo oporoko. Vem, da vsi veste, koga mislim. (Navdušeno, nekoliko minut trajajoče klicanje: živio Strosmajer.) Izrekli ste sami ime Pritrdite torej mojemu predlogu, da se temu velikemu možu, s katerim se katoliška cerkev ponafil kot s svetlo zvezdo ua svojem obzorju in kate rega narod njegov slavi kot najuzorneišega rodoljuba izieče brzojavno neomejeno spoštovanje danes tu zbranih zastopnikov slovenskega naroda iz vseh njegovih pokrajin. Navzočniki so z gromovitimi Slava-klici pri trdili govorniku in odposlala se je prevzvišenemu vla diki jugoslovanskemu nemudoma sledeča brzojavna udanostna izjava: Njegovoj PreuzviŠenosti biskupu Josipu Juraju Strossmaverji v D j a k o v u. Na Svetčevom banketu s a kupljeni rodoljubi sa svih strana slo venske domovine štujuć u P r e u z v i š Vašoj apostola harmooičnoga skladu i z in o d j u vjere i narodnosti izriču Pre u z v i š o n o k t i Vašo) u u | dublje svoje počitanje. U ime sto i osamdeseto rice prisutnih. Dr. Ferjančič, pred s j e d n i k. Po predlogu slavljeuca pričelo se je sedaj ua hiranje za družbo sv. Cirila in Metoda iu skoraj bila je nabrana svota 203 gld. (Vrh tega poslal je g. Fr. Ferfila iz Gorice, ker je bil zadržan, 10 gld iHtotako g. Briušek iz Vojniča 5 gld. iu g. A. M v Ljubljani 5 gld.) Sedaj oglasi se posestnik g. Wutti kot za stopnik koroških Slovencev poudarjajoč, kako hva ležni so koroški Slovenci naši družbi s. Cirila in Metoda za njeno pomoč. Ona da jim je v težkem boju za obstanek najtrdnejša zaslomba iu zategadelj imajo v njo najgloblje zaupanje. Bog ohrani diužbo sv. Cirila in Metoda! Krasnim besedam vrlega koroškega brnta so navzočniki navdušeno pritrdili. Na to da predsednik besedo uredniku „Nove Soče" iz Gorice g. Andreju Gabrščeku, ki spregovori nekako tako-le: za svoje delovanje kakoršne nam vedno veljavna Velecenjena gospoda! Tudi poknežena grofovina goriško-gradiščanska poslala je svoje zastopnike k današnji velepomembni narodni svečanosti. Ni nas sicer mnogo, ker krajevne in osebne razmere ter nemajhna oddaljenost prav v sedanjem jesenskem času ninogokomu ovirajo potovanje od doma; toda zagotoviti Vam smem. Častita gospoda, da tudi to majhno številce navzočih udeležencev zastopa vse zavedno prebivalstvo ob bistri Soči od Triglava in Mangerta tje doli do po-tujčene furlanske niža ve, kjer so žalibog dandanes naši edino le grobovi, zastopa tisto iskreno in po-žrtovalno rodoljubje, katero planiti v srcih slehernega zavednega Vipavca, slehernega Kraševca ali Brica celo tje do skrajne zahodne meje naše ljubljene, a toli razkosane Slovenije. Hodite zategadel povsem uverjeni, da Vam, veleslavna gospoda, kot dober poznavalec naših domačih odnosa -jev, prinašam iz prebujene Goriške najpresrčnejše in najodkritosrčnejše pozdrave vsega resnično narodnega razumništva in ostalega zavednega prebivalstva. - Ako naletite na koga, ki bi Vam kako dntgaČe govoril, zavrnite ga prav na kratko, pa odločno in jasno, da bodisi resnice ne poz mi, ali pa — da je ne ljubi. Gospodu slavna! Ni V;im treba še le pripovedovati, da smo Slovenci doživeli nekam čudne čase, o kakoršnih bi pred desetimi leti niti sanjati ne bili mogli, saj jf! današnja lepa slavnost le izzvana posledica takih neverji t nih, a Bogu bodi potoženo, le preresničnih pojavov na siromašnem slovenskem obnebju. — Toda, gospdda slavna, kar se vsega tega tiče in karkoli enakega bi se še utegnilo prigoditi, smo na Goriškem že precej na čistem, da nekako brezskrbno smehljajo se gledamo v prihodnjost, O kateri so v tem pogledu sklenjeni vsi mogoči proračuni. Jasno in določno se zavedamo svoje veljave, kakoršno bi morali uživati v deželi kot skrbni varuhi najzahodnejše slovenske in tudi avstrijske meje. In da dosežemo tako veljavo, v to so uprte vse naše moči. —^Kakor pa imamo jasno določen smoter za svoje posvetno življenje, tako so do pičic« določena tudi sredstva in načela, po katerih naj bi se nam odprla vrata k toliko zaželjeni boljši prihod nj osti. — Pri taki pravični borbi za časni blagor pa nikakor in nikdar ne zanemarjamo tudi skrbi za večno srečo na* Sega dobrega naroda, imajoči vselej pred očmi one temelj, določuje neoporečna in krščanska resnica. Toda v taki borbi za svoj časni in večni blagor poslušamo in poslušajmo dosledno vsi v prvi vrsti glas svoje vesti in hodimo po tistih potih, katere nam kot edino prave kaže naše pošteno s 1 o v e n s k o p r e p r i č a n j e. — In po takih potih bomo goriški Slovenci in z nami gotovo vsi drugi hodili tudi v prihodnje, ne oziraje se ni na levo ni na desno, ni na zgoraj, ni na zdolaj, kajti domovina naša potrebuje celih mož uprav v sedanji prehodni dobi iz žalostne mvesi le sedanjosti v ono toliko zaželjeno boljšo prihodnjost. — Ako bi se pa nam Goriškim Slovencem pri takem delu stavljale kake zapreke, ako se bodo kovale proti nam kakoršnekoli spletke, bodisi od tujih nasprotnikov ali domačih nemirnežev in nezudo-voljnežev, onda, gospoda slavna, cela zavedna Goriška skoči na noge kakor jeden mož, da odločno o d b i i e take nepleme-n i te nakane. (Klici: Živili Goričani!) To, sicer nekam babarsko zatrditi pri današnji velepomembni slavnosti, štel sem si v nekako dolžnost, da boste, veleslavna gospoda, z ozirom ua najnovejše pojave na slovenskem obnebju, brez vsakoršue skrbi za pravi napredek in razvitek slovenskega naroda na Goriškem. Današnja slavnost bo pa tudi zavednemu našemu prebivalstvu tam ob zahodni slovenski meji v veliko tolažbo in zadoščenje za vse, kar smo v zadnjih Časih neprijetnega slišali in doživeli. Ta slavnost nam je najveljavniša priča, da cvet slovenskega naroda je z malimi izjemami edin in složen v borbi za njegovo časno in večno srečo, priča nam, kako naudušeno ta cvet narodov skoči na noge, ako treba braniti pravično in sveto stvar, ako treba pred vsem svetom častiti take može, take narodove delavce, ki so časti vredni. In s takim veselim prej »ticanjem pridružujemo se tudi došli gostje z Goriškega v imenu vseh svojih zavednih rojakov Vam, častita gospoda, ki ste iz vseh kotov lepe naše domovine prihiteli semkaj v bodočo prestolnico slovensko, da počastite v borbi za našo sveto narodno1 stvar osivelega prvaka, in da dokažete, da Slovenci nismo malomaren in nehvaležen narod, ki bi mirno gledal, ako se mu skuša zrušiti to, kar je v teku mnogih let zgradil v potu svojega obraba, in ako se mu žalijo možje, ki so vse svoje življenje in hotenje posvetili ljubljenemu narodu. In tak slovenski prvak, ki je zadnji čas bil krvavo žaljen v dno svoje blage in poštene rodoljubne duše, je brez; dvoma naš slavljenee, vele-čislani gospod notar Luka Svetec. Krvavo je bila žaljena ona plemenita šolska družba, ki nam je vsem Slovencem ozko prirasla k srcu, žaljen je bil njen dični prvomestnik in odlični duhovnik Tomo Zupan, žaljen njen podpredsednik naš današnji slavljenee, žaljen njen vrli tajnik in uzorni duhovnik Anton Žlogar, krvavo žaljen in nečuveno napa- den družbin zagovornik in vrli duhovnik Anton Koblar, žaljeni bili smo vsi, ki za to družbo živimo in gorimo, dasi se skuša tako krvavo žaljenje zdaj zavijarski zanikati. Toda mi vsi, ki smo bili kon-cem avgusta navzoči v beli Ljubljani, smo žive priče o onem krvavem in nepozabnem žaljenju, ki nam tako lahko ne pojde ne iz srca in ne iz spomina. Toda današnja krasna slavnost bodi nam vsem, zlasti pa žaljeni družbi, žaljenemu njenemu vodstvu, Žaljenemu zlasti našemu dičnemu alavljencu Luki Svetcu vsaj deloma v zadoščenje, kajti v le tej dvorani vidimo danes majhno sličico združene Slovenije, ki po' vrednosti časti svoje odlične, svoje hudo žaljene sinove in ki dokazuje, kako vrlo zna ceniti ona uzvišena načela, katera izvršuje slavna naša šolska družba sv. Cirila in Metoda in za katera je v trudu iu znoju osivel tu med nami navzoči in upam, da tudi z nami veseleči se Luka Svetec — Da bo pa popolna ta sličica hvaležne Slovenije, usojaiu se biti tolmač čustev in mišljenja našega zavednega naroda tam ob zahodni slovenski meji, da dvigam in izpijam to čašo v rast in razovit naše slavne šolske družbe in na zdravje njenemu odličnemu vodstvu, imenoma pa neumorno delavnemu njenemu voditelju Tomo Zupanu, vrlemu tajniku Žlogarju iu zagovorniku Koblurju, našemu dičnemu slavljenou Luki Svetcu pa z gromovitim vsklikom našega slovečega gorskega slavca: U trosi boy Ti sroče rož Na vso poti, A vam pa daj Se mnogo mož, Mož, vrlih kot si Ti! V imenu slovenskega učitedjstva izprosi ,si •iedaj besedo g. V. Uibuikar, nadučitelj v Lo-gatci m predsednik »Zaveze Hloveuskih učiteljev". Njegov govor glasri ae je: Kot predsednik Zaveze slovenskih učiteljskih društev prosil sem bil dovoljeuja slav. pripravljalni odbor tega slovesnega bauketa, ki je nekako zadese oje slav. društvu sv. Cirila in Metoda iu njegovemu jn tlpiedseduiku velespuštuvauemu gospodu L. Svetcu za razžal|euje, provzroč"uo na 1. slov. katoliškem sbodu, da smem v imenu slovenskega uči-telistva temu siav. društvu, osobito pa zaslužnemu gospodu L. Svetcu zaklicati Siava! pri tej priliki pa tudi, ko jo s tem društvom zvezano ljud. šolstvo — slov. učiteljstvo, lzpregovorit1 javno nekatere besede v obrambo javno zapisanemu napadu, javno • ziečeuemu obdolžeuju slov. učiteljstva. Pređno se je otvonl 1. slov. katol. shod tukaj, zapisal je uekdo gorostasni izrek: „Već je vreden en akademičuo izobražen Slovenec in več more uplivati na omiko naroda, kakor 10000 ljudskih učiteljev". Slavna gospoda! Ako |e tisti mož bil zapisal ta izrek nepremišljeno, vreden je pomilovanja, ako pa ga je p »alal v svet s premišljeno hudobnostjo, tedaj zasluži največje zaničevanje in preziranje. Niti v prvem še manj pa v drugem slučaji pa se hoče omadeževati slov. učiteljstvo z bodi si kakor kol šuuu razgovorom z onim možem radi tega uapada; svet naj sodi, ali je slov. učiteljstvo zaslužilo to ali ne. K delavnosti ni treba ravno akademične izobrazbe, k duhovitosti in pošte-nosti p tudi ne, kar je pisatelj izreka s taistim najbolje dokazal. Slovensko učiteljstvo trudilo se je iu se še bode po svojih močeh z narodovo vzgojo in izobrazbo ne le v šoli, namveč povsod, skoraj v vsakem slov. društvu itd., vsaj smo učitelji tudi sinovi naroda, tudi mi hočemo po svojih močeh delovati za njegovo omiko, za njegovo blaginjo iu tudi mi smo pripravljeni brauiti svetinje njegove. Na katoliškem shodu samem, oziroma v odseku za šolstvo, naglasalo se je pri sklepanji raznih resolucij — o katerih pa ui tukaj razpravljati, da pri vzgoji novih učiteljev treba misliti ua značaj — krščanski značai, katerega sedanje učiteljBtvo nuna.. Sedanji učitelji smo tedaj brezverci, odpadniki od one sv. vere, katero nas je slov mati učila, uaro-čala ljubiti! Slavna gospoda) To naglašauje ni bilo pravo, ni resnično! Slovensko učiteljstvo je bilo vedno, je in bode verno. Vsaj vse slov. učiteljstvo pričeuja m koučuje vsak poduk z molitvijo, podpira veroučitelje pri vseh verskih vajah, da, ves pouk uči o vsemogočnem Bogu — brez vere si slovensko učiteljstvo še vzgoje in pouka misliti ne more. Da, slav. gospoda! slov. učiteljstvo je pripravljeno tudi verouk poučevati v šoli z ono ljubeznijo, onim navdušenjem, katerega ravno ta pouk potrebuje. Ako se je sem in tje spri učitelj z duhovnikom, ui se spri radi vere, vzrok bil je drug, a vse jedno izdal se je izrek: Vera je v uevurnoBti. — Ako se Biti v. učiteljstvo bori za svoje pravice, za svojo pridobljeno samostojnost, ako se brani nasiljenega gospodstva in ne klanja brezpogojno načelom nekaterih jeduega stanu, ako se zaveda svojega poklica, ako vestno opravlja svoje dolžnosti m ako se bojuje za narodnost in ob mejah slovenstva — za to in še krščansko neznačajno. To obdblženje slov. učitelji nismo zaslužili! Če tudi nas pa ta izrek žali — a no plaši in ne zadržuje nas tudi na dalje še po svojih močeh delovali za naš l|ubi slovenski narod. Prizadevali si bodemo one kali, katere slovenska mati, o katerej se vender še ne trdi, da je brnzverska, vlaga v srčice mul i h otrok, vzgojiti in izobraziti, da postane iz mladine — narod, ki hode veren, naroden in snaSajteb, narod, ki bede delaven in odkritosrčen, ki bode Ipocdftl pšenico nd ljulike, in ki bode loi.il [trave učitel|e ed latiprofokov I V to pomagaj nam Bog! Z vidnim zadoščenjem sprejelo je občinstvo to krasno izjavo našega narodnega učiteljstva in živahni Živio klici ladoneli so po dvorani našim vrlim vzgojevalcem mladine. Na to prevzame besedo v imenu Tržaških Slovencev g. dr. Gregor in odvetnik v Trstu. Njegov govor glasil seje nastopno: Častita družba! Prejemši od sudrugov svojih tržaških častno naloga, da se v njih imenu in v imenu tržaških Slovencev oglasim pri današnjem slavnostnem obedu biti hočem kratek, ker čas naglo poteka ter hočem le v kratkih besedah označiti stališče, koje zavzemamo mi tržaški Slovenci nasproti ideji, ki je porodila ta krasen sestanek. Nas tržaške Slovence užalil je, kakor sploh vse zavedne in razsodne Slovence, v dno srca neosnovan in nepromišljen napad na vzorno našo šolsko družbo Sv. Cirila in Metoda, na iste vodstvo sploh in posebe na čas t i to osebo osivelega našega prvoboritelja, slavljenca današnjega. Nas tržaške Slovence moral je zaboleti ta napad tembolj, ker vidimo v društvu Sv. Cirila in Metoda ono društvo, ki je namenjeno reševati v prvi vrsti leto za letom lep broj nedolžne naše đ608 od požrešnega moloha potujčevanja, katero društvo moramo torej braniti kakor puučico v svojem lastnem očesu. Mi tržaški Slovenci bijemo tam na meji Slovenstva trd in težak boj. Ako mi vstrajamo v tem trdnem in težkem boji, žrtvujoči materijalne udobnosti, vodi nas pri tem le vzvišeni in čisti patrijotizem in upanje, da dobimo iz središča Slovenstva vsaki čas nele zadostno moralno, temveč tudi materijalno podporo, ako pridemo v nevarnost, da omagamo Radi tega smo se žalostjo opazovali v zadnjem času nesrečni domači razpor na Kranjskem ter je naš strah za naroden naš napredek in za velevažno našo šolsko družbo dosnel do vrhunca po glasovitem napadu na poslednjo in njene voditelje. A hvala Bogu, ta napad ni imel onega vspeha, katerega so si želeli njega uprizoritelji, pač pa nasproten vspeh, kar danes tu vidimo in z zadovoljstvom konštatujemo. Zdramil je namreč posamezne slovenske narodne stranke in strančice ter jih spojil v harmonično in impozantno današnjo manifestacijo, ki bodi predhodnica trdnejše organizacije in boljše bodočnosti slovenske. Kadujoči se tega vspeha prvega katoliškega shoda in postanka zjedinjene nove ali prav za prav preporojene stare narodne stranke, ki je kakor „Feniks" ustala iz požara, ki ga je zanetila drzna in zlobna roka, želimo mi tržaški Slovenci le to, da bi današnja manifestacija ne bila le posamezen pojav, da bi sjedinjena narodna stranka ne bila le negacija nasprotne nam stranke, da bi nase združenje ne bilo le mehanično, nego organično iz pravega narodnega prepričanja izhajajoče plodno delujoče združenje. V tem smislu in s to željo dvigam Zagreb. — Uživajući lani Vašu gostoljubivost, upoznali smo veličinu Vašega patriotizma, s toga vas i danas pozdravljamo kao dičnoga vodju naroda slovenskoga i predstavnika rada oko sretnije zajedničke budućnosti naše. Nekolicina lanjskih Zagrebačkih abiturijenata. Karlov ec. — Okolo Vas, častni Nestor in neomahljivi Leonida v narodnem boju, zbirajo se rlitnes duševno in telesno v znak poštovanja, uda nosti in hvaležnesti kot otroci okolo svojega očeta vsi pravi prijatelji spasa, napredka in svobode naroda slovenskega. Vašo narodno zastavo zapuščajo le efijaltje in sveti hram, ki ga Vi in Vaši somišljeniki zidate za narodni obstanek in njegovo boljšo bodočnost sežigajo le herostratje. Živio Svetec ! Živeli Slovenci in Hrvatje in njihova kulturna solidarnost ! Prof. Vamberger. Požeg a. - Današnja slavnost nam je dokaz, da narod slovenski priznava zasluge Vaše družbe sv. Cirila in Metoda. Torej živela in vrag peklenski je ne bode premagal. Anton K o s, sodni svetovalec. Z up reši č. — Luki Svetcu, uzornomu kri-stijanu in rodoljubu, zahvaljujem se tudi jaz za možato hranitev pogojev našega življenja! Dr. C e I e s t i n. Novome sto: Imenom ideje, katera naj združi razumništvo slovensko, nazdravljam slavljencu Svetcu in zbranim čestilcem njegovim! S u kije. Budimpešta: Nenadoma nujno pozvan k sejam delegacije, mi ni mogoče udeležiti se slavnostnega banketa, kakor sem bil namenjen. Zaradi tega izražam tem potem svoje obžalovanje, da ne morem biti prisoten na tako lepi narodni slavnosti, slaveči zaslužnega moža-prvoboritelja za sveto in pravično slovensko stvar. Zavednim narodnjakom, zbranim pri slavnostnem banketu na čast in proslavo našega vrlega Luke Svetca kličem navdušeni živeli! Živel slavljenee, živela in razcvitala se prekoristna in uspešno delujoča družba sv. Cirila in Metoda, živeli njeni voditelji! Josip K u h a r, državni poslanec. P rose k: Zadržan osebno udeležiti se današnje slavnosti slovenskega razumništva, na čast junaku, kateri ima pogum braniti jedino pravi slovenski program proti izdajstvu, kliče trikratni : Slava Svetcu in njega čestilcem! Nabergoj, državni poslanec. Trst: Vzvišeni misli ohče narodne sloge klanjajoč se, želi zborovanju popoln uspeh. Dr. San čin imenom voldcev. Gorica: Vrlemu Svetcu in njegovim duhovskim in posvetnim čestilcem in soborilcera kličem „slava" in energično „naprej" proti izdajalcem, ki neglede na svoj poklic in prisego, pripravljajo slovenski narod ob „narodnost" in ob „katoliško vero." Dr. Roj c. Volov s k o: Zapriećeni osobno prisustvovati, izrazujemo ovim vriednom starom odličnom rodoljubu svoje jiovjerenie i štovanje i kličemo Živio Luka Svetec Živela dražba Cirila-Metoda. S t a n g e r. Z a m 1 i d, T o m i č i č. Krk: Prisustvojemo u dubu današnjoj svečanosti i pristajemo na izjavu, koju ćete danas usvojiti u prilog ujedinjenja naroda. Živio Svetec! Slava čestilcem! Dr. Vitezić u ime Krčkih Hrvata. Podklošter. — S pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda probnjajoča se Koroška iskreno pozdravlja zbrane družbine častilce ter izreka toplo zahvalo in priznanje za nesebično in uzorno vodstveno delovanje, rešiti Koroške Slovence, mogoče le po združenem delovanju duhovne in posvetne gospode in po nadaljnem blagonosnem delovanju družbe sv. Cirila in Metoda, ki nam je potrebna kakor ribam voda. Dal Hog, da bi se okoli nje zbrali vsi, katerim so drage obojne reči: vera in beseda materina. Živela družba! Slava družbinemu vodstvu ! Gregor K i n s p i e 1 er. P o d r a v I j e. — Osebno zadržan sem v duhu z Vami. Bog poživi uzornoga slavljenca in podpredsednika glavne družbo in blagoslovi njegovo plodonosno delovanje. G a b r o n. Be I j a k. — Kar ribam voda, to je Koroškim Slovencem družba SV. Cirila in Metoda. Zato ji na-udušeno kličejo: Živi! cveti! rasti! — Beljaški Slovenci. Brni ca. — Bog blagoslovi „družbo sv. Cirila in Metoda" da ohrani Slovencem sveto vero in besedo materino! Slava uzornomu vodstvu in za narod slovenski že polstoletja delujočemu izvrstnemu boritelju, prečastitemu gospodu Svetcu. — Za podružn ico beljaško : VVucherer. Celovec. — Vstrajnemu, neustrašljivemn prvoboritelju, slavljencu Luki Svetcu, gromoviti Živio! Slava družbi sv. Cirila in Metoda in njenemu zagovorniku Koblarju! — Podružnica za Kotmaroves in okolico: Matija Prosekar, predsednik. Celovec. — Radujoči se slave uzornega ro doljuba in prvoboritelja Luke Svetca, v katerem spoštuje narod slovenski jednega od svojih prvih sinov, kličemo mu iz ponemčenega Celovca srdačni Slava in Živio! Živela in procvitala družba sv. Cirila in Metoda ! Slava odboru in pogumnemu družbinemu zagovorniku kuratu Koblarju I — Celovški narodnjaki. črna. — Podružnica za Črno izraža svoje popolno zaupanje in zahvalo sedanjemu odboru glavne družbe, posebno njenemu podpredsedniku. Živela Svetec in Koblar! Živeli zbrani gostje! — Miller, Walter. črna. — Neupogljivemu, nzornemu prvoboritelju slovenskega naroda gromoviti Živio! kličejo Slovenci med Sv. Uršulo in Pečo. — Miller, ~Wal-ter, Štuler, Božič, Rotter. Doberla ves. — Slava prvemu slovenskemu rodoljubu in slava pravim slovenskim rodoljubom kličejo — Narodni katoličani Dobrlovaški. Doberla ves. — Uzornemu prvaku slovenskemu in njegovim častilcem kličejo Slava! Zavedni Globašanf in Stebljani. Pliberk. — Z našim Andrejem Einspieler-jem v borbi za narodne koristi osivelemu prvaku Luki Svetcu kličejo Čast in Slava: Slovenci Pliberške okolice. Pliberk. — Trden kakor naš Obir in naša Peča je značaj gospoda Luk9 Svetca! Prejmi torej družba, ki njemu na čast si zbrana, srčen pozdrav iz tužnega Gorotana! — Podjunčani. Pliberk. — Slava Luki Svetcu, Slava nje govim častiteljem, slava vodstvu in braniteljem za nas Korošce, prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda, kličejo pri podružničnem shodu v Šmihelu zbrani rodoljubi. — Jurij Res, podružnični načelnik, a P o d r a v 1 j e. — Slava današnjemu slavljencu, uzornemu rodoljubu! Slava njegovim častilcem ! — Slovenci iz Gorenjega Roža. Najjiresrčnejšo zahvalo izrekamo Vam za povabilo k slovesnemu banketu. Obžalujemo pa, da nam ni mogoče udeležiti se ga osebno. S potrtim srcem obžalujemo in obsojamo postopanje katoliškega shoda proti družbi, g. Svetcu in odboru. — Družba sv. Cirila in Metoda je za nas koroške Slo vence velikega |pomena. Ona vzbudila je narod v naših goratih krajih k novemu življenju; ona nam je prižgala luč narodne zavednosti ter nam kaže pot, po katerem imamo hoditi, da tudi mi zatirani koroški Slovenci pridemo do boljših časov, do lepše prihodnjosti. — Družba je na Koroškem glavni steber vsega narodnega življenja. Ona je trdna skala, za katero se skrivamo ob hudih viharjih, k njej zaupljivo povzdigujemo svoje oči, ko nam ljuto sovraštvo zakriva sinje nebo narodne sreče. — Zatorej izrekamo najtoplejšo zahvalo g. Koblarju za obrambo nam tako važne družbe, izrekamo popolno zaupanje g. Svetecu in odboru, ter kličemo iz globine naših src: naj živi, naj raste in obilen sad rodi slavna družba sv. Cirila in Metoda v korist, čast in slavo slovenskega naroda. Živio na mnoga leta gosp. Svetcu! Živio g. Koblar! Združimo se in ne udajmo se. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Črno in okolico dne 2. oktobra 1892. Primož VValter tajnik. Janez Milar. A lo iz Božič. Dunaj. — Zidajmo dalje na stari dobri podlagi! Proč z razkolništvom! Slava Svetcu! — Dr. Janko P a j k. Dunaj. — Duh vzajemnosti, odločnosti in napredka, ki navdaja današnjo narodno skupščino vodi v bodoče vsikdar glavo in ude našega naroda. — w Vesna*. Dunaj. — Velikošolci Oražen, Deu in Mejač žele notarju Svetcu mnogaja leta in mu kličejo gromoviti Živio ! nasprotnikom družbe pa izražajo svoje obžalovanje. Dunaj. — Obžaluje, da se ne moremo več udeležiti današnje slovesnosti, kličemo Vam, strinjajo se popolnoma z idejo, ki je vodila do pričujočega shoda: Živela narodna skupščina ! Živio Svetec l — Dunajski Slovani. Dunaj. — Neustrašenemu zagovorniku vrle družbe sv. Cirila in Metoda in vsem njega častilcem: Živio! — Slovenija. Dunaj: Odločno protestujemo protiukrepom I. slovenskega katoliškega shoda, a sploh sosebuo pa proti onim glede visokih šol ter proti napadom na družbo sv. Cirila in Metoda. Uverjeni, da bode današnji shod narodnih voditeljev in zaupnih mož stvoril vzajemno zvezo narodnih strank v vseh slovenskih deželah, kličemo: Naprej nevstrašno v boj za narod in njega prava! Živeli zborovalci! Živio Svetec! Slovenski velikošolci Dunajski. Brežice: Živela družba sv. Cirila in Metoda in nje zaščitnik Luka Svetec. Čitalnica v Brežicah. Gradec: Odbor akademične podružnice svetega Cirj a in Metoda kliče vrlemu rodoljubu in v narodnem boju osivelemu gospodu Svetcu trikratno: Slava! Ob jeduem izraža uzornemu vodstvu družbe svetega Cirila in Metoda svoje popolno zaupanje, nasproti vseskozi neosnovanim napadom v zadniem času. Odbor. Gradec: Banket vaš slavni naj pokaže, da večina inteligence slovenske ima pravi cilj pred seboj za srečo in probujo naroda slovenskega I Živeli eustilci družbe Cirila in Metoda! Slava gospodu Luki Svetcu I — Upravniki Save: Gregorič, Gregorec, Faganelj, Zwitter. v imenu tržaških Slovencev svojo čašo ter napijani složnej narodnej stranki in častitemu našemu prvo boritelju Luki Sveten, slavljencu današnjemu: Bog ga živi! (Klici: Živeli Tržaški Slovenci!) Na to spominja se g dr. Dolenec iz Lju bi Jane v navdušenih besedah navzočega staroste slovenskih rodoljubov g. dr. Jerneja Znpanca tei napije temu uzornemu možu želeč, da ga Bog obrani narodu slovenskemu še mnogo let. (2ivio! Slava mu!) Ko se je še g. Župan Peče iz Starega trga zahvalil v imenu udeležnikov gosp. predsedniku slavnostnega odbora tir. Ferjančiču m celemu odboru zu prireditev te krasne narodn ; manifestacije, sklene g. predsednik s primernimi besedami oficijelni del banketa. — Udeležuiki ostali so zbrani še nekaj časa v živahnem prijateljskem pogovoru, potem pa so se podali večmoma v gledališče, k|er je občinstvo slavljencu zopet priredilo Bpontauo uavdušeno OVacijO. — V iuteresu popolnosti poročila omenimo še, da ie pri banketu prav pridno sviral orkester vojaške godbe Odboru so došli Bledeči brzojavni iu pismeni pozdravi: Zagreb. — Današnjoj svečanosti pridružuje se u duhu, želeći pndpun uspjeh u slovenskom narodu društvu, stojećem pod zaštitom slavenskih apostola, tih uzor učitelja vjere i ljubavi k narodu. Račk i. Zagreb. — Borbu slovenskoga naroda, te predstraže slavenstva južnoga, pod zastavom slavenskih apostola, prati bratskim saućečćem r Klub neodvisne stranke. Zagreb. — Tko nastoji oko prosvjete svoga naroda, tvori čin najugodniji Rogu i dobrini ljudini. Na tom putu pratio vas i nadalje Bog, bila Vam vječna topla zahvalnost naroda. Dr. Maaaura. Gradec: Neustrašenemu boritelju za narod iu njega svetinje kliče slovenska akademična mladež v Gradci gromoviti: Živio! Slava! — Triglav. Ptuj. — Večna slava prvoboritelju gospodu Svetcu Bog živi in blagoslovi izvrstno družbo Ciril-Metodovo. V duhu z Vami. Ne odajmo se ! Zložimo se ! Naprej zastava Slave! — Pater Skender Sovič, župnik pri sv. Trojici; Gregorec, veleposestnik v sv. Marjeti, d|. B r u m en , dr. Ho r v at, odvetnik, Hočevar, mag. farme, Jurca, veletržec, Ožgan, notar, Pavlinič, posestnik, dr. Ploj, odvetnik, Staj n k o, predsednik čitalnice, Sedlaček, Zelenile, načelnik okrajnega zastopa, vsi iz Ptuja. Ptuj. — Slava prvoboritelju naroda slovenskega, gospodu Svetcu! Slava vzornemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda! Živeli! — Goslar, Lorber. Šoštanj. — Zaslužnemu prvoboritelju Luki Svetcu gromoviti živio! Sedanjemu vodstvu uzorne družbe sv. (J rila in Metoda naše polno priznanje in zahvalo. Po teh potih z božjo pomočjo naprej ! Živeli! — Rodoljubi Šošlanjski. Žalec. Zadržani, izrazimo željo, imeti mnogo tacih rodoljubov, kakor je Svetec, pred njim naj se skrijejo nasprotniki poštenega rodoljubja! — Dr. Treo, dr. Rozina, Simon Kukec, Konrad Els-bacher, Kapus, Barta, Hočevar. Žalec. — V narodni borbi osivelemu, preza-služenemu nasledniku Bleivveisovemu, gosp. Svetcu ter vsem navzočnim čestilcem kličemo povodom današnje slavnosti gromoviti: Živio ! Rodoljubi. Spominjaioč se, da je program od 2. oktobra 1890, za kateri so se zjedinili zakoniti pooblaščenci slovenskega naroda vseh pokrajin, do skrajnosti omejen v smislu starega Bleivveisovega programa o zjedinieni Sloveniji, da so ravno vsled tega vse stranke za ves narod zavezale se, brez upora sprejeti ta program ter složno iu nepremično stremeti za niegovim izvršenjem, da pa je Ulj ob u tej več nego moralni obveznosti jedna stranka ali klika te stranke odcepila se od tega programa in začela potiskati narodnost v ozadje, rušiti v narodnem smislu dolujočeinBtitucije, narodne družbe in narodna društva in narodno časopisje ter v obče cepiti narodne moči vnajnevarniši dobi zašlo venski narod in za vse slovanske narode: SpominJHJoč se vsega tega, smatramo danes v L'ubljani velezaslužnemu Luki Svetcu prirejeni banket kot spomin na stari, specijalnu oktoberski program od 1. 1890, kot spomin, da so se zavezale vse stranko za ves narod nepremično držati se tega programa, in naposled kot zareseu opomin, da Be zopet poprime tega programa stranka, ki mu je po svojem delovanju iu sosebno po izjavab na I. slovenskem kat. shodu postala nezvesta na škodo ne samo narodnosti, ampak tudi veri in širši domovini, ki je varna na straži ob A dri ji le dotlej, dokler se ohrani iu jo čuje slovenski in slovanski rod!! Preverjeni, da najmanjše odmikanje od starega oziroma oktoberskega programa ali celo krčenje tega programa, in da vsako premikanje taktike, ki bi sedaj ne porabljaia zjedinieuih inočij na izvršenje tega programa, bi bila našemu na rodu le v pogubo, izjavljamo ob tej slovesni priliki, da stojimo vsi — faktično (dejstveno) ali domišljeno na druge strani — po svoji narodni dolžnosti ueomahijivo ua stališču starega oziroma oktoberskega programa, in se držimo nepremično taktike, katera postavlja na prvo mesto Bedaj stremljenje za izvršitvijo tega, od vsega naroda sprejetega iu za vse stranke obveznega oktoberskega programa. Bog in narod! Županstvo Nabrežini due 8. oktobra 1892 R a d (j v i č Janez, Tance Ignacij, podžupan. župan. (Konec prih.) Politični razgled. IU o i rit nje oredoma pet dni. — (Dvoboj ) Na Reki streljala sta se te dni lurnalist Artur Brehmer, bivši urednik v Ljubljani izhajajočega lista „Von Pol zu Pol" in posestnik Štefan Pati«.'era, ne da bi bil kdo ranjen. Povod nenevarnemu temu dvoboju ni znan. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Boškovič 10. oktobra. Pri volitvi državnega poslanca v kmetskih občinah tega okraja namesto barona Pražaka izvoljen Mlado-6eh dr. Touczek. Budimpešta 10. oktobra. Pri današnjem pogovoru sklenili avstrijski delegatje prositi predsednika delegaciji, naj stori potrebne korake, da se zaustavijo posvetovanja delegacije. Za sredo določeno sejo proračunskega odseka odpovedal je predsednik Budimpešta. Včeraj od polnoči do polnoči zbolelo za kolero 36 osob, umrlo 13, šest osob zapustilo bolnico kot ozdraveli. Atena. Sinoči bile zopet demonstracije mnogobrojnih dijakov, zbranih pred vseučiliščem. Policija in vojaki razgnali razgrajale« in nekatere hujskače prijeli. Kazne vestu * (Cesarica Karlota), vdova nesrečnega mehikanskega cesarja Maksa (e že dolgo let umobolna in živi samotno v gradu Ronehout. Le redkokdaj se primeri, da se zavd svojega stanja in takrat jo obide silna žalost. Sicer pa živi mirno in udano, hodi v cerkev in igra glasovir; ljudij se boji, svojih bratov, kratja belgijRkega in grofa Flandernskega pa ne mara videti; vselej, kadar jo obižfeta, in to se le malokdaj zgodi, se neRreftna cesarica grozno raz-togoti. tako da jo je le težko umiriti. Tolika ljubSa ji je kraljica belgijska; kadar koli pride, napravi s svojim obiskom umobolni cesarici vesel in srečen dan. 73.0O0 goldinarjev glavni je dobitek velike f>0 kntjcarsko loterije. Opozarjamo našo cenjene čitatelje, da bode žrchunje že dne 15. oklolira. ftl Sni „LJUBLJANSKI ZTOH" itoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ******* *******J iYJ* I'remavano 1. 1891. m inMin« diplomo c. in kr. trgo vln*ke|f n iiiliilat crnt« ii. JPfiroclfi«. 8 tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praških in kristalizovano). Dobljena iz na jbogate|NOKn /.«lri»\iliietf« vrelci« v vinri jmi*kili kopelih, iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji l»r«>z družili primes, in ima po analizi prof. dr. ErncMlu IiUJwiK-n v sebi iiajuplJvue)tte tvarlne slavnega tega zdravilnega vrelca ter upliva njemu analogno: lahko čistilno, kiMellne unleu|oče, ugodno na prebavne organe itd. Pristno samo v flakonib ali v praških v kartonih, na katerih je natisnjena varnostna znamka. »,73 — 24) astile iz Marijanskih kopeli narejene iz naravne vrelčne soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih Ikatljleab. Dobiva se v trgovinah z minerališkiini vodami, dišavami in v lekarnah. Sal/.-Hml-Uerk Mariciibad (Bohmen). P Meteorologično poročilo. I Ča« opit* rovanja Stanje hnrometrtt v mm. Temperatura Vetrovi Neho Moli rina v mm. | .s. okt. 7. zjutraj St, popol, 'J zvečer p 2 :\ mu. 7;J2 1) mm. 7,J2 0 na. 12 8" C 1H 2° C 13 4" C si. svz. si. jzh. si. jzh. obl. d. jas. obl. 280 mm. dežja. .2 z ai 7. zjutraj 2. popoj. 0.zvečer 7IJ3-7 mm. 7.'13-0 mm. 785*4 mm. 10 2' C 106« C 10-4" G brezv. al. jzh. si. s/.li. megla obl. jasno 5 00 m. dežja. Srednja temperaturu 14-8° in 1SM°, na 22' nad in 0 1" pod ud ii.nii.n. Tržne cene v KJiiIpIjasii dne 8. oktobra t. 1. o kr Pšenica, l.ktl. . . . 6 19 Spidi povojen, kgr. — «» Rež, ■» . 5 2-' Surovo maolo, „ — 7ft Ječmen, a . d 96 Jajce, jedu o : , 3 O '68, a . 2 59 Mleko, liter .... — & ajda, n • • . 5 7 T Goveje meso, kgr. — hi Proso, n • • . 4 ST Telečje „ , — BO &.or ii7.m, ■ • . 1 BO Svinjsko , „ — 5»i Krouapii ■ • o 70 Koitrouovo , , — 36 I •.'•■a, n • • ! ii _ Pišane«...... j__ 40 Ginh, ■ . 10 — Golob...... — 17 Fižol, • — Seno, 100 kilo . . . 2 05 k*:r. . — *2 Slama, „ , . . . Drva trda, 4 □ uiotr. 1 h7 Mant, ■ . i— 7 51 »peh ir,šeu „ . — 56 „ mehka, 4 , 5 — tlne 10 oktobra t. 1. včeraj Papirna renta.....gld, itjf)0 Srebrna renta..... {16 25 milita renta...... U5- — 5" „ mavčna renta ... „ ICKV16 ijc narodne, banke . . . 9HC— Kmditne akcije .... ŠIO*_ London......." 11070 Srebro....... —■__ Napol........, y-52 C. kr. cekini..... f»-ijy Nemške marke .... , fi8 80 4 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld Pr'.a* ne srečko iz I, 18»>4 , , 100 185 Dgetska zbila renta 4*1/, . , . , , , . !)2 Ogerska papirna renta 5°/0......100 Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. 122 Zemlj. ot»č. avstr. 4*/i0/0 z'Rli zsst. listi . . 117 Kreditno srečke......100 gld. 190 Rudolfove srečke...... 10 „ 21 Akcije anglo-avstr. banke . 120 , 151 Tmmway-druftt. velj. 170 gld. a,v., . . . 258 danes gld. % 60 5ll> 30 • „ 114 00 • „ 10O-20 ■ n ^89 — • , 81025 „ 119-70 " it'51 , tvoa n 5877 V. 140 gld. 50 ki w „ 80 , 40 , 72 ' 50 . 25 ; 50 . .5 . Namesto vsacega druzega naznanila. Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da je naš predragi, iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod Anton Danes plvovarnik v Pragi v soboto dne 8. t. m. oh 9. url zvečer, po dolgi in mučni bolezni, prevideu s svetotajstvi za umirajočo, v G7. letu svoje starosti, blago v Gospodu zasp>tl. Pogreb nepozabljivega rajneega bode dne 10. t. m. v Pragi, kjer se prenesejo zemeljski ustanki na Volšansko pokopališče k večnemu počitkn. Naj bode priporočen blagi rajnki vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1892. Betu Dnneft, soproga. — Milka Clerble, rojena IlmieM, MtsrlJM. Eiujiaa« Ana. hčeri. — Jaroalar, doktorand, sit.. — Vran Cternl«, vodja šole „Glasbeno Matice", zet. — Jarutlla, IIukou, unuka. Bogu Vsemogočnemu »e je zazdelo našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, staro mater in taščo, gospo Treun roj. mani posestnico in gostilničarico po kratkem trpljenji, prejemfti sv. zakramente za umirajoče, včeraj zvečer ob 9. uri v 62. letu svoje starosti poklicati na oni boljši svet. Truplo predrage rajnee bode v torek dne 11. t. m. ob 1 ,4. uri popoludne po svečanem blagoslovljen) i prepeljano iz hiše žalosti, Tržaška cesta št. 12 na pokopališče sv. Krištofa ter ondu k večnemu počitku položeno. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dnč 10. oktobra 1892. Pran Treun, soprog. — Aniceloslav Francheti Fran Tremi, sina. — Magdalena Sire rojena Franebetti, Karolina Treun, hčeri. — Fran K. Sire, trgovec, zet. — Fran N. Sire, vnuk. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in prija teljstva, došle nama o priliki izgube izkreno ljub ljene hčerke E R N E izrekava vsem, ki so kakor koli si bodi tešili na jino neizmerno bolest, prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 10 oktobra 1892. Mary iu Anton Lenarčič c. kr. fin. tajnik. Mnogo denarja prisluži si lahko vsakdor /. malo glavnico fod gld 400 — navzgor) na Dunajski borzi Vestno navodilo dajo vero- dostojen strokovnjak kristijan . Znaten napeh dokailjiv. Vprnianja, na katera so dajo fraukovan odgovor, odprav 1 ja pod šifro ,,A. HO-17*' lluilolt* Mosmo na lluuufi. (1082 —o) I Kazenski zakon jj In l Kazenski pravdni red ji ia \ gospode juriste in druge jj dobivata so ~w slovenskem jozlk-o. lj (v usnje vezano) I v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. j! Gena 3 gld. in 2 gld. 80 kr icrdicfft svetilna tinktura V lovski in moki i Jesenski dobi moči je doseči mehke&a in snhega obuvala ha •. pi. iniioic/v-jii lekarni in v vsoti večjih lekarnah. — Foittia naročila VSpreJbma IV. llenn, l>uua[, x. Velika 50 kraj carska loterija. Glavni dobitek goldinarjev 75-000 9°,d T inarjev po (957—21) tor. priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. Izdajatelj ta odgovorni urednik: Josip Nolli. Uatnina io tisk .Narodne Tiskarse". 1 83