Kamniški
St. 12
41. leto
Kamnik, 28. junija 2002
Kamniški srednjeveški dnevi
UTRJENI MALI GRAD SPET ODPRT...
V lipovem drevoredu na Malem gradu so se vitezi pomerili tudi v mečevanju.
Letos se »leta Gospodovega 2002 na sedmi ino osmi dan meseca rožnika v tem našem Kamniki ene slavnostipo stari šegi niso ver-šile«, kot je v svojem naznanilu oznanil župan kamniški Anton Tone Smolnikar. Zaradi slabega vremena so bile odpovedane in so »se veršile 14. in 15. dan meseca rožnika«, lahko rečemo, da tokrat v pravi poletni vročini.
Letošnji srednjeveški dnevi so se začeli dogodkom, pomembnim za ohranjanje naše bogate kulturnozgodovinske dediščine. Po dobrih treh desetletjih arheoloških raziskav in obnavljanja malograj-skega kompleksa so v petek po zaključeni gradbeni sanaciji spet odprli za javnost kapelo sv. Eligija na Malem gradu. Kot je na slovesnosti poudarila mag. Nika Le-ben, odgovorna konservatorka z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, ki je v kapeli pripravila razstavo o obnovitvenih delih na Malem gradu, vsa restavratorska dela še niso zaključena. V celoti bo treba restav-rirati še glavni romanski portal, freske, preostale kamnoseške elemente, ohranjene v notranjosti kapele, oltarje s kipi, stavbno pohištvo ter prostore ustrezno osvetliti. Poudarila je, da je bila statična sanacija kapele med najzahtevnejšimi posegi, saj je bila kapela ogrožena zaradi številnih razpok v skalnem pobočju in na samih zidovih, zlasti nad okenskimi odprtinami.
Več na 9. strani
DIVJI LOVEC ZDRUŽIL IGRALCE TUHINJSKE DOLINE
Obiskovalci od blizu in daleč so oba večera napolnili prizorišče ob peskokopu pod Kostavsko planino. V Divjem lovcu je F. S. Finžgar upodobil mnoge ljudske običaje, ki so jih igralci zelo nazorno predstavili. Več na 3. strani FRANC SVETEL/
Praznovanje dneva državnosti v Kamniku
Dr. France Bučar: Proslave državnosti -vračanje h koreninam narodnega zdravja...
Za svobodo duha je treba stalno skrbeti - Zakaj otrok postaja breme, ne blagodat?
Enajsto obletnico ustanovitve naše države - dan državnosti smo bolj ali manj slovesno praznovali tudi v naši občini. Po nekaterih krajevnih skupnostih so na večer pred praznikom, na kresni večer, prižgali tudi kresove. Osrednjo proslavo v Kamniku je pripravila Občina Kamnik v ponedeljek, 24. junija, na Glavnem trgu v Kamniku.
Po vročem popoldnevu so nekaj po 18. uri pred redkimi obiskovalci za-zveneli zvoki kamniške Mestne godbe pod vodstvom Roka Sgruka. Godbeniki so s krajšim koncertom začeli praznični program. Zupan Tone Smolnikar je pozdravil udeležence slovesnosti z besedami, da so bili meseci pred enajstimi leti zares vroči in izrazil prepričanje, da so spomini na tiste osamosvojitvene dni in na preteklih enajst let še vedno sveži. Nato je pozdravil prvega predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja, sooblikovalca slovenske ustave in kot je dejal Smolnikar aktualnega kritika slovenskega političnega dogajanja.      Več na 2. strani
fmmrJLOJRl
iN TERMA T t ONA L CHA MPIONSHIP
AMD SITAR DUNLOP RACING Perovo 27, 1241 Kamnik telefon 01 83 08 343 faks    01 83 08 353 dunlopSSsitar-pneumatic.sI
Pogovor z Maksom Lavrincem, poslancem Državnega zbora
Ne, kaj za domovino storiš,
■pmpa •    - -države dobiš...?
V zadnjem času se je nabralo kar nekaj zelo aktualnih vprašanj, ki v naši javnosti zbujajo najrazličnejše komentarje. Največkrat se nanašajo na delo Državnega zbora. Med take sodijo razprava o ustanavljanju novih občin, polemika o vračanju denarja vloženega v izgradnjo telefonije, ustanavljanje pokrajin in podobno. Zaradi tega smo menili, da bi se o teh in še nekaterih drugih vprašanjih pogovorili s človekom, ki je sredi teh dogajanj, pa ne kot pasiven opazovalec, pač pa kot zelo dejaven človek. Človek, ki nima dlake na jeziku in zato marsikdaj doživi tudi burne reakcije v javnosti. Govorimo seveda o kamniškem poslancu Maksu Lavrincu.
Več na 4. strani
Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 12. julija. Članke oddajte najpozneje do srede, 3. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. julija.
VZg. Tuhinju imajo osnovnošolski pouk 145 let, sedanja šolska stavba pa praznuje 100-letnico
ŠOLA - VITALNI DEL ZGORNJEGA TUHINJA
Drugega junija so marjetice krasile vhod v 100-letno Šolo na hribu v Zgornjem Tuhinju. Na vzorno pripravljeni priložnostni kulturni prireditvi so se zbrali nekdanji in sedanji učenci in učitelji. Obsežen šolski okoliš zajema vasi Zgornji Tuhinj, Laze, Sela, Veliki Hrib, Mali Hrib, Cirkuse, Golice, Liplje, Orni vrh, Češnjice, Okrog. Veliko je bilo obujanja spominov, izraženih hvaležnih besed učiteljem, ki so bili in so še izjemno pomembni vodniki na poti iz otroštva v omikan svet odraslih.
Z osnovnošolskim poukom so pričeli v Zgornjem Tuhinju pred
145. leti oziroma leta 1857. Eno-razredni pouk je potekal v preurejenem župnijskem hlevu. A so si krajani rekli, da si njihovi otroci zaslužijo večjo in zračnej-šo učilno zidano. In jeseni leta 1902 je bila dograjena enonad-stropna zgradba s številnimi ok-
Šolsko poslopje v Zgornjem Tuhinju so ob praznovanju 100-letnice krasili veliki cvetovi.
Žal niso mogli skriti vlage, kije načela temelje.
ni, dvema učilnicama in stanovanji za učitelje.
Šola na hribu, kot so jo poimenovali zaradi lege, je postala ponos tega območja. Od začetka je bila steber slovenstva, omike.
Več na 8. strani
" PNEUMATIC CENTER
www.sitar-pneumatic.sl
SOI 83 08 350
popusti do 20% za pakete sončenja - 2 x ULTRA TURBO in 2 x SUPER POWER aolariji
KOZMETIČNI SALON in SONČNI STUDIO
Zdaj je čas za polepšanje vašega vozila!
AKCIJSKA prodaja pnevmatik in lahkih platišč v JUNIJU!
831 11 44
>X7l7JVXOJF
Praznovanje dneva državnosti v Kamniku Dr. France Bučar:
Proslave državnosti - vračanje
h koreninam našega narodnega zdravja...
Dr. France Bučar je v uvodu najprej dejal, da smo si z ustanovitvijo lastne države odprli možnost, da o svoji bodočnosti odločamo sami. Takšne možnosti v svoji zgodovini doslej nikoli nismo imeli. Zato je
Dr. France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta v samostojni državi, je na praznični slovesnosti v Kamniku zelo živo opozoril na najbolj žgoča vprašanja našega narodnega obstoja ...
to resnično dogodek, vreden, da si ga za vedno prikličemo v zavest. Pomeni pa istočasno, da smo odslej za svojo usodo odgovorni izključno sami in samim sebi. Za dobro in slabo.
Poudaril je, da je resnična in prava osamosvojitev najprej notranja, duhovna osamosvojitev. Slabiči, ki nimajo potrebnega poguma, ki se bojijo pokazati svojo voljo, ki ne upajo reči ne, kadar je to potrebno, ki vedno stisnejo glavo med ramena, tudi če vedo, da imajo prav, celo v nasprotju z voljo tistih, ki naj bi v njihovem imenu odločali o njihovi usodi, ne bodo nikoli svobodni. In tudi družba, ki naj bi jo ustvarili kot svobodno in demokratično, ne bo nikoli ne svobodna in ne demokratična, če ne bo slonela na pogumnih ljudeh, na ljudeh, ki so osebnosti ...
Ko je nadaljeval razmišljanje o pomenu stanja duha za našo dejansko osamosvojitev, je dr. Bučar poudaril, da je potreben temeljit premislek o tem, ali je prišlo do potrebnega miselnega preloma in osvoboditve tudi v našem novem polo-
OBVESTILO
Na podlagi 37. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. listSRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 39/95 in 44/97) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času
od 2. 7. 2002 do vključno 16. 8.
JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREJETJU UREDITVENEGA NAČRTA OBMOČJA K5 ŽALE IN K16ŽALE
JAVNA OBRAVNAVA bo v sredo, 24. julija 2002, ob 18. uri v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju.
I,
Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju tudi za KS Kamnik Center.
Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik.
Obrazložitev:
Za območje urejanja zazidalnega otoka z oznako K5 Žale in K16 Žale, velja prostorski izvedbeni načrt, ki ga je Skupščina občine Kamnik sprejela leta 1989 in temelji na dolgoročnih izhodiščih mesta, ki so opredeljena v urbanistični zasnovi mesta Kamnika.
Območje mestnega pokopališča na Žalah z neposredno okolico je bilo predmet urejanja s prostorskimi izvedbenimi načrti že v letu 1989. Tedaj je za potrebe širitve obsega pokopališča Skupščina občine Kamnik na svoji 31. seji v maju sprejela Odlok o spremembah iri dopolnitvah odloka o sprejetju ureditvenega načrta K 5 Žale in K16 Žale. V skoraj desetletju in pol od začetka priprave osnovnega dokumenta se je pokazala potreba po ponovni proučitvi prostorskih možnosti za zadovoljitev potreb po novih površinah za pokopališko dejavnost, hkrati pa je bilo potrebno, glede na precejšno časovno odmaknjenost priprave, spremeniti vrsto določil prvotnega odloka.
Površine v območju K5 Žale in K16 Žale so namenjene parkovni in pokopališki dejavnosti, sakralni dejavnosti ter stanovanjskim in centralnim dejavnostim. Območje je deljeno na osrednje mestno pokopališče, ki se nahaja v centru območja in prehaja v severnem delu v parkovni del ter na bivalno - parkovni del na vzhodu, kjer se poleg urejenih zelenih površin nahajajo tudi objekti s prepleti kompatibilnih dejavnosti. V zahodnem delu območja so obstoječe površine namenjene stanovanjski dejavnosti. Preko celotnega območja se razteza prometna infrastruktura.
Območje K5 Žale in K16 Žale se v skladu z namembnostjo prostora ureja na sledečih izhodiščih, ki predstavljajo tudi temeljne funkcije območja:
- zasnova mesta Kamnik temelji na prostorsko uravnoteženi zagotoviti potrebnih površin za pokopališko dejavnost, ki se za severni del mesta koncentrirajo na površinah obstoječega in razširjenega pokopališča na Žalah;
- lega območja na lokaciji med severnim delom mesta in Šutno na jugu ter hkrati med gozdnimi površinami Žal in Zapric na zahodu ter Starim gradom na vzhodu, določa ohranitev zelene poteze, ki s parkovnimi površinami severnega dela območja, Smoletovega gradišča, mestnega parka, skupaj z zelenim pobočjem Malega gradu, tvori središčni zeleni preduh mesta;
- obstoječi markantni objekti v območju (cerkev Sv. Jožefa, Smoletov gradič, nekdanja knjižnica) tvorijo jedro oblikovanja programov družbenih, centralnih in bivalnih programov ter s svojo lokacijo in vlogo zagotavljajo življenjski poudarek celotnega območja;
- obstoječi stanovanjski objekti zahodnega dela nad cesto poudarjajo polivalentnost funkcij območja, ki jim je v organizaciji prostora potrebno nameniti posebno pozornost.
Župan Občine Kamnik ANTON TONE SMOLNIKAR
Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), teljfaks: 01/83-91-311,041/662-450. Ncnaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR, Id, lisk Set d.d.. Ljubljana dne 27. 6. 2002
žaju lastne državnosti. Vsa naša preteklost nas veže na miselne vzorce, ki jih razvijejo ljudje v položaju podrejenosti. Svoboden državljan se obnaša drugače kot podanik, ki se mora vedno ozirati na voljo svojega nadrejenega. Miselni vzorci kot vodilo našega ravnanja pa se razvijajo zelo postopno in terjajo celo generacijo. Osamosvajanje je dolgoročen proces, ki pa hitro zamre, če zamre naš pogum in napor, da hočemo biti svobodni in se za-
darskih vzrokih, češ, da si ne moremo privoščiti več otrok. Evropa, pa tudi Slovenija, še nikoli ni bila deležna toliko gmotnega blagostanja kot danes. Neprimerno več ljudi ima težave s preobilico hrane kot s pomanjkanjem ...
Komur pa se ni treba soočati s težavami, kako zagotoviti temeljne življenjske potrebe, se sooča z bistveno težjimi problemi, kaj mu prinaša večje zadovoljstvo. Odločitev za samo več in več gmotnih dobrin je navidezno najlažja in pri posamezniku posledica izgube notranjega kompasa za vrednotenje. Otrok postaja breme, ne blagodat. V širših razmerah, s temi se danes soočamo, je to znak družbene bolezni, socialne patologije. Dolgoročni učinki te bolezni preraščajo v izgubo vere v bodočnost, vere v
Proslave ob prazniku državnosti na kamniškem glavnem trgu se je udeležila le peščica občanov. So bili temu vzrok temni oblaki na nebu ali kaj drugega...?
to sprijaznimo z našo novo podložnostjo.
Drugi del svojega govora je dr. France Bučar namenil našim demografskim problemom in dejal, da je letošnje novo štetje po enajstih letih pokazalo, da pri nas na leto umre 1500 ljudi več kot se jih rodi. Če bo šlo tako naprej, pravi dr. Bučar, razmeroma kmalu ne bo treba več proslavljati naše državnosti, ker je ne bo mogel kdo. Izginili bomo. Res, da bodo s tem rešeni vsi naši problemi, ker jih bo prekrila trava. To sicer ni pojav samo pri našem narodu. To je nova kuga, ki je zajela vso razvito Evropo in je po svojem bistvu veliko več kot samo demografsko vprašanje.
Poudaril je, da nas prav Evropa najbolj glasno opozarja na velike nevarnosti'novih jedrskih spopadov, biokemičnega nasilja, mednarodnega terorizma, na nevarnost neodgovornega uničevanja okolja in podobno, od česar je odvisno naše preživetje, vendar pa je povsem slepa za največjo nevarnost, ki nam vsem preti iz našega lastnega ravnanja in ki je večja, kot vse naštete skupaj, za zgubljanje življenjske sile in zaupanja v prihodnost.
Po Bučarjevem mnenju korenine tega zla ne tičijo prvenstveno v političnih in gospo-
smisel življenja, v razvrednotenje ali vsaj relativizacijo vrednot, na katerih lahko ustvarimo družbeno sožitje, je poudaril dr. Bučar in dodal, da na državni ravni to pomeni izgubo sposobnosti za presojo, zakaj nam je država sploh potrebna, kaj naj počnemo z njo, v zanikanje ali celo zasmeh družbenega interesa, v zanikanje patriotizma kot dobrine, v socialni nihilizem. Svoj govor pa je dr. France Bučar zaključi Z besedami:
»Država, katere nastanek danes proslavljamo, je prav nasprotno nastala iz našega narodnega zdravja, iz zaupanja v lastne sile in vere v bodočnost, iz zavesti, da je to naša država, kije že sama po sebi dokaz naše notranje moči, iz nje se napaja tudi naš optimizem. Proslave naše državnosti tako niso same sebi namen, ampak naj bi bile predvsem vračanje h koreninam našega narodnega zdravja.
Po slovesnosti naj bi se na Glavnem trgu nadaljevalo ljudsko rajanje ob vižah domačega narodno zabavnega ansambla Bratov Poljanšek, vendar je nevihta, ki je pred tem divjala nad Ljubljano, dosegla tudi Kamnik, to preprečila, hkrati pa prinesla tudi nekaj dobrodošle ohladitve po dolgih vročih dneh ...
FRANC SVETELJ
AMBULANTA dr. Ahlin AMBULANTA dr. Plešnar Cvirn
URNIK
V ČASU LETNIH DOPUSTOV
OD 1. JULIJA DO 6. SEPTEMBRA
VELJA ZA OBE AMBULANTI
ENOTEN URNIK:__
AMBULANTA""
KAMNIK LAZE
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
11-15 8-13
10-16 8-11 8-13
16-19
12-14
V tem času pacientov ne bomo naročali!
V nujnih primerih nudi pomoč urgentna ali dežurna služba v Zdravstvenem domu Kamnik.
Dan vzgoje v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
Poudarek vzgojnim skupinam
Letošnji dan vzgoje v Zavodu za usposabljane invalidne mladine v Kamniku, 24. maja, je bil namenjen predstavitvi dela vzgojnih skupin.
»Vsaka vzgojna skupina je priložnost za vsakega posameznika in skupino kot celoto, za razvoj, za izkušnjo in priložnost za pot k samostojnosti,« je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila Zdravka Slavec, direktorica zavoda. Ana Zadnik, ravnateljica doma, pa je dodala, da tudi drugo leto, ko organizirajo dan vzgoje, želijo pokazati, kdo so in kaj delajo.
Program se je nadaljeval z uprizoritvijo gledališke predstave Iskanja, avtorskega dela gledališke skupine A JE TO in mentoric Nataše Martinjak in Marjete Jazbec. Predstava je nastajala na srečanjih v iztekajočem se šolskem letu. »To je igra, ki se izmika.
A
Igra!!! Ti si moja želja! To moraš doživeti, za to ni besed ...S predstavo Iskanj je gledališka skupina A JE TO odprla letošnji dan vzgoje v ZUIM.
ko jo igraš,« so zapisali v spremnem besedilu. »Kdo si? Vidim te in čutim, kako mi polziš po licih. Zdiš se mi znana. Te res poznam?« so se občutene besede prepletale z glasbo ...
V zgornji avli pa so se predstavile številne vzgojne skupine. Tu so obiskovalci lahko »v živo« videli igranje najmlajših PR-UČKOV, izdelovanje različnih ročnih del, slikanje na svilo, lutke, šah in druge igre. Učenci se v vzgojnih skupinah ukvarjajo z risanjem, fotografiranjem, petjem, kuhajo si priboljške, širijo si obzorje s pomočjo računalnika in še mnogo je dejavnosti, ki pritegnejo mlade. Našteli smo kar 24 vzgojnih skupin.
»Vzgojitelji moramo v sebi najti moč, da stopimo otrokom in mladostnikom naproti in jim pomagamo na njihovi poti. Namreč vsak trenutek in vsak položaj v življenju posameznika je mogoče osmisliti in v njem najti določeno vrednost,« je v biltenu o predstavitvi vzgojnih skupin zapisala Mojca Semen.
FRANC SVETELJ
V vzgojni skupini Suzane Kranjc so se Tina, Zoran in Andrej poskusili v igri monopoli...
Zaslužna priznanja krvodajalcem in aktivistom Rdečega križa
Za stokrat darovano kri sta posebno priznanje prejela Janez Repanšek in Boris Dolenc
Območno združenje Rdečega križa Kamnik je v soboto, 8. junija, v prostorih razstavišča Veronika Kamnik podelilo krvodajalcem in zaslužnim delavcem RKposebna priznanja.
Za dvajsetkrat darovano krije bilo podeljenih 28 priznanj, za tridesetkrat darovano krije prejelo priznanje 27 darovalcev, za 40-kratni odvzem krvi je prejelo priznanje 8 darovalcev za 50-kratni odvzem 4 darovalci, za 60-kratni odvzem 2priznanji in za 70-kratni 3 priznanja. Za kar stokrat darovano kri sta prejela posebni priznanji Janez Repanšek in Boris Dolenc.
Poleg krvodajalcev so na predlog krajevnih odborov RK priznanje prejeli še nekateri dolgoletni aktivni člani -aktivisti iz KO RK Crna Marija Hribar, iz KO RK Kamniška Bistrica Emil Crn-kovič, iz KO RK Komende Franc Podjed, iz KO RK Moste Francka Zabret ter iz KO RK Šmartno v Tuhinju Ljudmila Hribar.
Srečanja se je poleg krvodajalcev in drugih udeležil tudi strokovni sodelavec RKS Boštjan Novak, Zavod za transfuzijo krvi pa je krvodajalcem izrekel pisno zahvalo.
Vsakoletno srečanje s krvodajalci je organizirano pred dnevom krvodajalstva in sega krvodajalci radi udeležujejo. Predsednik Območnega združenja RK Kamnik dr. Vladimir Breznik se je krvodajalcem zahvalil za njihovo humanost, povabil navzoče, da s tako plemenito pripravljenostjo nadaljujejo tudi v prihodnje, pri tempa ni obšel tudi neodgovornega ravnanja na RKS.
V prijetnem kulturnem programu je sodelovala instrumentalna skupina osnovnošolcev iz Stranj pod vodstvom Karle Urh, program pa je povezovala Mirjam Kepic.
Divji lovec združil igralceTuhinjske doline...
Prav gotovo se v Hočevarje-vemu peskokopu na Kostanjem pod Kostavsko planino še nikoli ni zbralo toliko ljudi, kot tisti petek in soboto sredi letošnjega junija.
Več kot osemsto obiskovalcev si je v teh dveh nadpovprečno toplih junijskih večerih ogledalo Finžgarjcvega Divjega lovca, ki so ga z združenimi močmi pripravili igralci od Motnika, Spitaliča, Zgornjega Tuhinja, do Pšajnovice in Šmartna. Skupaj je sodelovalo okrog 45 ljudi, ki sta jih z veščo roko usmerjala režiser Jože Semprimožnik iz Motnika in njegov pomočnik Franc Modrijan iz Šmartna.
Pobudo za zahtevno izvedbo te ljudske igre je že lansko jesen dal in nosil tudi glavno breme organizacije Tone Rajsar, predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno.
»Kar precej naporov, prostovoljnih ur in dni je bilo vloženih v priprave na igro. Kljub nekaterim nejevernežem, da ne bomo mogli spraviti skupaj akterjev iz različnih krajevnih skupnosti, nam je uspelo združiti umetniške in ljubiteljske moči več igralskih skupin od Motnika do Šmartna,« je v pozdravnem nagovoru dejal Tone Rajsar in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi tega velikega projekta. Med osrednjimi vlogami naj omenimo župana Zavrtnika, ki ga je predstavil Igor Žavbi, njegovo
hči Majdo (Marta Razpotnik), Lisjakove-ga Gašperja (Marko Dimec), kočarico Marušo (Katarina Arčon Žavbi, ki je izbrala pevce in jih naučila vse pesmi) in njenega sina Janeza - divjega lovca (Matej Slapnik).
Za izdelavo in posli-kavo velike, scene je poskrbel Maks Hančič
iz Gradišča ob zavzc- Naravno okolje pod obronki Kostavske planine je enkratno prizorišče za ljudsko igro kot tem sodelovanju Jane- je Finžgarjev Divji lovec ... za Pančurja. Tuhinjska
čanju ob kresu še dolgo v noč odmevala domača pesem ob zvokih harmonike ...
Kot nam je dejal pobudnik Tone Rajsar, je njihova želja, da bi se podobne kulturne in družabne dejavnosti v poletnem času v tem kamnolomu, ki ga je po prvi lanski prireditvi tudi letos prijazno odstopil lastnik Jože Hočevar, še okrepile in da bi
dolina je tudi tokrat pokazala, da takrat, ko je potrebno, zna stopiti skupaj in pokaže, da se da tudi na področju kulture marsikaj storiti, je dejal režiser Jože Semprimožnik in dodal, da tokrat tudi strankarska pripadnost posameznikov ni bila nobena ovira za složno delo. Res ni bil mačji kašelj v treh mesecih vaj (najmanj dvakrat tedensko) v dvorani KD Šmartno zbrati tako množico igralcev.
Prireditev so obiskali tudi župan Tone Smolnikar, podžupan Demitrij Perčič, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik in drugi, ki so tako poleg materialne podpore občine dali prizadevnim kulturnikom Tuhinjske doline tudi moralno priznanje za njihov trud.
Po uspeli predstavi, ki so jo številni gledalci nagradili z velikim aplavzom, je visoko nad Kostanjem na prijateljskem sre-
se njihov glas razširil tudi preko meja naše občine.
Upajmo, da se bo prizadevnim kulturnim delavcem Tuhinjske doline tudi s pomočjo občine Kamnik ta želja res kdaj uresničila. Z Divjim lovcem pa nameravajo še letos nastopiti v Motniku in morda tudi v Kamniku.
FRANC SVETELJ
Delovni posvet pred začetkom predstave: (z leve) Franc Modrijan, pomočnik režiserja, režiser Jože Semprimožnik, in Tone Rajsar, pobudnik in glavni organizator.
OBVESTILO
Na podlagi 37. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 39/95 in 44/97) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času
od 2. 7. 2002 do vključno 16. 8. 2002
JAVNA RAZGRNITEV
ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA M1 PODSKALCO
JAVNA OBRAVNAVA bo 25. julija 2002, ob 19. uri v prostorih KS Mekinje.
Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v prostorih KS Mekinje.
Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik.
Obrazložitev:
Območje urejanja se nahaja vzhodno od starega mestnega jedra Kamnika. Leži v severovzhodnem trikotniku med Cankarjevo cesto in regionalno cesto R II - 414/1349 Kamnik - Ločica, s severa je omejeno s pobočjem, z vzhoda pa z območji najboljših kmetijskih zemljišč.
Namenjeno je zaokrožitvi obstoječih dejavnosti, na prostih površinah razvoju športno-rekreativnih in turističnih zmogljivosti ter varovanim stanovanjem. Pri urejanju območja prevladuje: povezava obeh rečnih bregov Nevljice (reka je združevalka in ne razmejavalka dejavnosti), zahteva po ohranitvi mestne lastne podobe z obvezno ohranitvijo širšega zelenega pasu pred vzhodnim vstopom v mesto.
Ureditveni načrt združuje več zaokroženih funkcionalnih sklopov in sicer:
- rekreacijski predel ob Nevljici s kampom in oskrbnim centrom;
- športno rekreacijski kompleks med cesto v Tuhinjsko dolino in Nevljico z osrednjim mestnim odprtim bazenom in igrišči;
- funkcionalni kompleks Doma starejših-občanov s predvideno širitvijo območja varstva starejših, varovanimi stanovanji v samostojnih bivalnih enotah, hotelskim nastanitvenim delom in ustreznimi parkovno - parkirnimi površinami;
- osrednji športno - rekreativni in turistični predel z večnamenskimi objekti in ustreznim številom parkirnih mest.
Župan Občine Kamnik ANTON TONE SMOLNIKAR
Sejem bil je živ...
Tja. kamniški živinski sejem ne moremo pritrditi pesniku- Aškercu. Čeprav ima kamniški sejem vsak drugi torek v mesecu že dolgoletno tradicijo, vse kaže, da bo povsem izumrl. Kamniško komunalno podjetje je namreč svoj prostor ob Nevljici, kjer je do nedavnega potekala vsaj za silo urejena prodaja in nakup živine, sedaj trdno zaklenilo. Prodajalci in kupci pa so dobesedno ostali na cesti, ki pelje proti Domu starejših občanov. Tako se je zgodilo tudi ob zadnjem »sejmu« v torek, 11. julija. Nekaj prodajalcev prašičev je razočaranih ostalo pred zaprtimi vrati nekdanjega »sejmišča«.
Med njimi je bil tudi Janez Turk, ki je iz okolice Podčetrtka pripeljal 4 mlajše in dva starejša prašiča. Prve je ponujal po 15 tisočakov za kos, 80-kilogramske pa po 30.000 tolarjev.
»Ali je pristojnim na občini res vseeno ali imajo v Kamniku sejem ali ne?«, se je spraševal. Kdaj bo dobil odgovor, verjetno malokdo ve, še za to pristojni ne, čeprav že dalj časa govorijo o novem sejmišču pri Veterinarskem zavodu ...
Kamniška tržnica dobiva pokrite prostore
Te dni delavci kamniškega komunalnega podjetja opravljajo zaključna dela pri postavitvi pokritih tržnih prostorov. Z načrti iz leta 1986 je namreč ob obrežju Kamniške Bistrice predvidena tudi tržna lopa. V njej bo devet zaprtih prodajnih prostorov s približno devetimi kvadratnimi metri površine. Zato bodo prodajalci določeno vrsto neprodanega blaga v njih tudi shranjevali.
Po novem naj bi pokrita tržnica obratovala vse delovne dni v tednu, ne le ob torkih in sobotah kot doslej.
Občinski svet bo na seji 3. julija določil urnik nove tržnice. Vsi, ki so zainteresirani za prodajo v pokritih prostorih, lahko dobijo vse potrebne podatke pri upravljalcu tržnice - kamniškem komunalnem podjetju. Gotovo pridobitev pomeni izboljšanje prodajnih pogojev, tako za prodajalce kot za kupce, še posebno v zimskem času.
F. S.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Večje število predstavnikov kulturnih društev sprašuje, kako so se delila sredstva za sofinanciranje kulturnih društev in kulturnih projektov, kakšna je vloga ZKO Kamnik oziroma Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kamnik.
Zaradi spremenjene zakonodaje, ki zadeva financiranje, lokalnih skupnosti, je letos prišlo tudi do drugačnega financiranja de-javosti ljubiteljskih kulturih društev ter kulturnih programov in projektov, ki so v javnem interesu naše lokalne skupnosti, torej Občine Kamnik.
Na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik, sprejetega na 25. seji Občinskega sveta, je Občina Kamnik objavila v Kamniškem občanu javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov za leto 2002. Strokovna komisija za ocenitev programov in razdelitev proračunskih sredstev med izvajalce kulturnih programov v občini Kamnik je upoštevajoč posebej za to sprejeta merila in kriterije oblikovala predloge za sofinanciranje kulturnih programov in kulturnih društev. Urad župana je oblikovane predloge sprejel in izdal sklepe o sofinaciranju za leto 2002. Pritožbe skoraj ni bilo. Razdeljenih je bilo skupaj cca 25 milijonov tolarjev. Društva so za redno dejavnost letos prejela bistveno več sredstev kot v preteklih letih tudi zato, ker bodo del strokovnih opravil, ki-so jih za društva opravljali v ZKO Kamnik, po novem morala opravljati sama. Ob sofinanciranju programov ljubiteljskih kulturnih društev pa je na osnovi omenjenega pravilnika del sredstev namenjen tudi izvajanju strokovnih opravil na področju kulture, za kar je bila na osnovi javnega razpisa in predloga komisije izbrana kamniška Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Namen in organiziranost tega javnega zavoda sta opredeljena s posebnim zakonom ter ostalimi podzakonskimi akti, ki veljajo za celotno Slovenijo, deluje v okviru Ministrstva za kulturo in v tem segmentu predstavljajo pomemben del nacionalnega kulturnega programa. Izvajanje kulturnih programov Območne izostave JSKD Kamnik (OI JSKD) omogočajo državna sredstva, pridobljena na razpisu JSKD ter Ministrstva RS za kulturo, in sredstva lokalne skuposti, prav tako pridobljena na javnem razpisu. Finančno poslovanje je enotno za
vse območne izpostave v Sloveniji, vodeno in nadzirano v Ljubljani. Zakonitost poleg z zakonom določenih državnih institucij nadzira tudi nadzorni odbor JSKD, ki ga sestavljajo predstavniki kulturnih društev in zainteresiranih javnosti.
Sredstva za sofinanciranje kulturnih programov so popolnoma transparentna: razpiso-valec in sofinancer (Občina Kamnik) ima za ta namen opredeljene posebne mehanizme. Uresničevanje programov spremljata komisija župana, Oddelek za družbene dejavnosti in na podlagi pogodbe tudi 10 JSKD. Vsi porabniki javnih sredstev pa morajo oddati tudi natančna poročila o namenski in smotrni porabi, sicer so jih dolžna vrniti skupaj z obrestmi,
Do novega, načina sofinanciranja je strokovna opravila za potrebe kulturnih društev, kot tudi celotno organizacijo prireditev na različnih področjih kulturnega ustvarjanja, opravljala ZKO Kamnik. Z letošnjim letom pa na osnovi pogodbe to vlogo prevzema Ol JSKD. Tako bodo kulturna društva tudi v bodoče lahko poiskala pomoč v istih prostorih, le naziv izvajalca bo drugačen - nič več ZKO Kamnik, ampak Ol JSKD Kamnik s to razliko, da bo potrebno za določene storitve tudi kaj plačali, z.a kar pa so društva tudi že prejela določena sredstva v okviru razpisa za redno dejavnost.
S tovrstno reorganizacijo so se stroški strokovnih opravil za lokalno skupnost zmanjšali, saj pomemben delež, prispeva država, hkrati predstavlja enovita organiziranost na tem področju kulture, vključno s povezavami na vsebinskem, strokovnem, fi-nančno-poslovnem in organizacijskem podočju tudi novo kvaliteto, čeprav jo bomo zaznali šele postopoma.
Marsikaj pa bo še potrebno postoriti, da bodo vsa kulturna društva, imela približno enake pogoje za delo. Tudi Dom kulture bo potrebno vtkati v celostno organizacijsko kulturno podobo občine Kamnik.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Pokriti prodajni prostori na kamniški tržnici bodo predvidoma končani do 15. julija letos.
OBVESTILO
Na podlagi 37. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 39/95 in 44/97) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času
od 2. 7. 2002 do vključno 16. 8. 2002
JAVNA RAZGRNITEV
ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA PN3 TERME SNOVIK
JAVNA OBRAVNAVA bo 25. julija 2002, ob 20. uri v prostorih KS Srednja vas.
Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v prostorih KS Srednja vas.
Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik.
Obrazložitev:
Za območje urejanja zazidalnega otoka z oznako PN3 Terme Sno-vik velja prostorski izvedbeni načrt, ki ga je Občinski svet občine Kamnik sprejel na 17. seji dne 3. 7. 1996 in temelji na dolgoročnih planskih izhodiščih.
Namere za spremembe veljavnega prostorskega akta so spoznanja in izkušnje investitorja pri realizaciji sedanjega programa, ki pa zahtevajo dopolnitve bazenskega kompleksa, povečanje kapacitete apartmajskega dela, dopolnitve pri infrastrukturni opremljenosti in potreba po oblikovanju dodatnih površin za šport in rekreacijo severno od sedanjega bazenskega kompleksa.
Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar
V zadnjem času se je nabralo kar nekaj zelo aktualnih vprašanj, ki v naši javnosti zbujajo najrazličnejše komentarje. Največkrat se nanašajo na delo Državnega zbora. Med take sodijo razprava o ustanavljanju novih občiti, polemika o vračanju denarja, vloženega v izgradnjo telefonije, ustanavljanje pokrajin in podobno. Zato smo menili, da bi se o teh in še nekaterih drugih vprašanjih pogovorili s človekom, kije sredi teh dogajanj, pa ne kot pasiven opazovalec, pač pa kot zelo dejaven človek. Človek, ki nima dlake na jeziku in zato marsikdaj doživi tudi burne reakcije v javnosti. Govorimo seveda o kamniškem poslancu Maksu Lavrincu.
Pogovor z Maksom Lavrincem, poslancem Državnega zbora
NE, KAJ ZA DOMOVINO STORIŠ, PAČ PA LE KAJ OD DRŽA VE DOBIŠ... ?
Že na začetku najinega pogovora (potekal je v začetku junija) je dejal: naj ne izpade kot neko jamranje, vendar lahko rečem, da v nobenem mandatu še nisem toliko delal, kot v sedanjem. Čeprav sem bil tudi v prejšnjem mandatu podpredsednik enega odbora, predsednik KVIAZa in član več odborov, pa je skoraj nerazumljivo, koliko dela je padlo na odbor za notranjo politiko, ki ga vodim. Člani odbora in strokovna služba komaj sledijo dogajanjem. Še posebej pa me jezi to, da mi zato pogosto zmanjka časa za vprašanja, ki jih porajajo problemi občanov in institucij na območju, kjer sem bil izvoljen. Zdaj je aktualen zakon o dohodnini, kjer sem se angažiral in smo ga, ker se nismo mogli uskladiti, umaknili z dnevnega reda. Potem je tu pravilnik, ki ureja sanitarne pogoje za klanje živine, ki je po moje napisan povsem lobistično in naj bi zaprl vse manjše klavnice, je ne-življenjski in ga Evropa od nas ni zahtevala in podobno. Potem gre tu tudi za problem firm, ki še niso sanirane, denimo tam, kjer so bile tako imenovane »prisilke« kot na primer Titan. Tu je še problem odpravnin. Najprej je bilo mišljeno, da bodo te odpravnine poravnane iz rizičnega sklada, potem pa je prišel nek predpis ministrstva za delo, s katerim so te odpravnine vrgli ven. Potem je tu zakon o žigosanju orožja, kjer so na določene nesprejemljive rešitve opozarjali lovci, puškarji, pa*tudi naš KIK. Prva verzija je bila namreč silno lobistično napisana in sem komaj preprečil, da ni šla v tej obliki naprej. Za takšne stvari nam potem zmanjka časa. Premalo časa pa je tudi za vso sistemsko zakonodajo.
V sklop spada tudi ustanavljanje občin, o čemer ste imeli v parlamentu precej burne razprave.
Na tem področju me vedno tare in me bo, ker mislim, da je na področju lokalne samouprave dovolj dela za samostojen odbor. To bom poskušal doseči v nadaljnji razpravi o poslovniku Državnega zbora. Zakonodaja o lokalni samoupravi je tako šibka, da se bo samostojen odbor imel s čim ukvarjati. Za vsako vprašanje bi bilo treba napraviti analizo in potem stvar temeljito preučiti, ne pa delati na horuk...
V razpravi o ustanavljanju novih občin ste se srečali tudi z odločbo ustavnega sodišča.
Ta odločba nas ni v ničemer zavezovala. Zavezovala pa nas je ravno v tem smislu, da se bolj zares spopademo z vsakim problemom. Moram reči, da so se ustavni sodniki tako potrudili, da so prebirali celo razprave poslancev. Menim, da je bilo prav, ko smo kljub nekaterim drugačnim mnenjem v DZ vztrajali, saj imamo invalidnih občin, ki niso sposobne samostojnega življenja, že sedaj do-
volj. Sistem financiranja občin, ki ustanavljanje takih občin spodbuja, je treba nujno popravili. Sedaj se to pripravlja v ožji strokovni skupini, samo, ko to dobi v roke politika, je takoj ravs in kavs, ker se stepejo zastopniki interesov malih občin in zastopniki večjih občin. Ravno danes sem prebral pobudo enega svetnika, ki predlaga, naj bi se otroško varstvo financiralo iz državnega proračuna, češ jaz, ki kritiziram lokalno oblast, naj bi s tem naredil nekaj dobrega. Res je možno sistem popraviti, čeprav je otroško varstvo ena od funkcij lokalne skupnosti. Če bi to nalogo prevzela država, potem to pomeni toliko manj denarja za občine.
Na področju lokalne samouprave smo tudi sicer morali sprejeti več zakonov in jih prilagoditi direktivam Evropske unije. Tudi to, da bomo tujcem omogočili sodelovanje v lokalni samoupravi, njihovo aktivno in pasivno volilno pravico. Kljub »nažiganju« nacionalistov sem vesel, da je državni zbor z veliko večino sprejel predloge vlade.
Kaj pa področje javne uprave?
To je sistem šestih zakonov: zakon o sistemu plač v javnem sektorju, zakon o državni upravi, zakon o inšpekcijskem nadzorstvu, o agencijah, zakon o javnih uslužbencih itd. Pri zakonu o sistemu plač smo ocenili, do kdaj bo ta stvar pripravljena za obravnavo v državnem zboru. Rok smo postavili konec aprila. Ker sedaj tečejo razprave o tem, kdaj je začel veljati ta zakon, po mojem mnenju velja od takrat ko ga sprejme državni zbor.
Zelo različna mnenja se v državnem zboru in v javnosti krešejo tudi ob sprejemanju zakona o vračanju vlaganj v telefonijo. Kot smo brali, si bil v svojih stališčih, da vlagatelji ne bi dobili nobenega povračila, precej osamljen.
Res sem bil glas vpijočega v puščavi. Zakaj sem bil proti vračanju? V tej državi se nihče več ne vpraša, kaj lahko za to svojo domovino ali državo stori, vsak se vprašuje samo, kaj lahko od nje dobi. Ta država je tožena za grozljivo veliko milijard, da mora zaboleli vsakega, ki kakorkoli odloča oporabi javnih sredstev. Oni so trdili, da gre za vračanje tistega, kar so vložili. Samo vprašam se, kdo bo meni kaj vrnil, recimo ko, smo sami občani financirali ureditev Poti na Poljane, asfalt, elektriko, telefonijo in podobno. Spomnim se še, da smo imeli na plačilnih listah posebej označen prispevek za luko Koper. Sedaj se bo pa neka skupina organizirala in dejala, čakajte, mi smo v to investirali, sedaj pa hočemo denar nazaj. Če bi sedaj pristali na tovrstno izsiljevanje v enem delu, to pomeni samo kamenček, ki pa lahko sproži plaz. Sicer razumem, da so bili takrat nekateri prizadeti, takrat so
bili pač taki časi in cena je bila taka.
Za gradbena dovoljena ne bo treba več od vrat do vrat?
Ljudi posebno zanima tudi, kako daleč ste z zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor in z zakonom o graditvi objektov. Kakšen bo njihov vpliv na pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj?
Zakon o graditvi objektov je v drugem branju. Poudarek pa bo na tem, da bodo za individualno gradnjo potrebni drugačni papirji kot za industrijsko gradnjo. Tudi soglasodajalcev naj bi bilo manj. Ko smo imeli še družbeni plan, so morali vsi povedati ali so to zapisali v družbeni plan ali ne. Sedaj pa tega ni več. Le zakaj naj, denimo, Telekom daje soglasje, saj je zainteresiran, da proda čimveč priključkov itd. Zato naj bi za pridobivanje gradbenih dovoljen bilo potrebnih le nekaj papirčkov, po vzoru denimo Avstrije. Poleg tega pa smo spremenili zakon o upravnem postopku, kjer smo naložili upravnemu organu, da sam poišče vsa soglasja, potrebna potrdila in tako dalje. Pisarniški »mojstri« ne bodo nič več pošiljali občana od vrat do vrat. Seveda se to ne bo uresničilo čez noč. To naj bi pripomoglo tudi k temu, da se upravni mehanizem postopoma debirokratizira.
Tudi sam imam s tem že precej grenkih izkušenj, saj se že 20 let borim za pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanje nad garažami. Pa sem diplomirani pravnik, pa še nekaj prijateljev imam med odvetniki, vendar še nismo prišli do konca tej upravni enoti. Denimo, zadnjič, ko smo obravnavali zakon o državni upravi sem svoj primer navedel državnemu sekretarju, pa mi je dejal, da mi ne bi smeli naložiti še dodatnih pogojev in podobno. Pa sem mu je dejal, gospod državni sekretar, kje ste pa hodili pred šestimi leti, ko so mi to naložili.
Kdaj pa naj bi bila sprejeta nova zakonodaja s področja urejenja prostora in graditve?
Pred jesenjo se to ne bo moglo zgoditi, ker bo po novem poslovniku državni zbor delal do 15. julija in ne več do konca julija kot doslej. Še za nazaj imamo veliko nedokončanih zadev, zato nove zadeve ne bodo mogle priti na dnevni red. Ker gre za sistemski zakon, je prav da še pol leta počakamo, da bi ga vsestransko res dobro proučili. In seveda, da bi imeli vsi, ki jih ti predpisi zadevajo, imeli možnost povedati, kaj je dobro in kaj ne.
Dupliška Piroliza bo morala
spoštovati predpise
Kako ob tolikšni obremenitvi, omenila sva le nekaj zakonov, lahko še spremljaš dogajanja in pereča vprašanja življenja v naši občini?
Moram reči, da se občani kar precej obračajo name, še zlasti takrat, ko menijo, da so vse ostale poti izčrpali.
Za dupliško Pirolizo in probleme v zvezi z onesnaževanjem zraka lahko rečem, da je bilo s strani inšpekcije premalo aktivno delovanje. Šele po zadnji intervenciji, ko sem ponovno pisal ministru za okolje in prostor, se je začelo nekaj ukrepati. Čeprav moram reči, da se srečujem na eni strani z mnenjem, ko so nekateri finančno zainteresirani, da Piroliza propade, podobno menijo tudi nekateri Dupličani. Pravijo, da za tem stoji neka politična elita v kamniški občini, ki se je udinjala distributerjem plina in da na-
gajajo za to, da jim Piroliza ne bi konkurirala. Na drugi strani pa je spet slišati, da država ne naredi svojega. Hkrati pa tisti, ki so zainteresirani za razvoj gospodarske dejavnosti in tudi nekateri Dupličani, ki so zaposleni v Pirolizi se hudujejo na prve. Češ ali se kdo vpraša, kje bomo našli zaposlitev, če bomo uničili vsa delovna mesta. Že tako kamniško gospodarstvo zadnja leta nazaduje. Jaz želim predvsem zagotoviti, da bi se veljavni predpisi spoštovali. Če so emisije res take, kot so kazali listi dreves, ki smo jih videli na sestanku, če presegajo dovoljene vrednosti, je treba takoj ukrepati. Ob sprejemanju zakona o inšpekcijskem nadzorstvu sem zato predlagal, da se uvede notranja kontrola, ko bi višji inšpektor lahko nižjega učinkovito nadzoroval. Povsod tam, kjer je posredi denar, obstoja možnost zlorab ali »miža-nja«. Na Duplici so opozarjali, da ponoči kurijo druge stvari kot podnevi, ko jih obišče inšpektor. V kratkem si bova z ministrom za okolje in prostor v večernih urah ogledala ta primer, da se bo minister na licu mesta seznanil s tem problemom.
Kako pa stojijo stvari z ustanovitvijo višje ekonomske šole v Kamniku?
Po mojem mnenju so pristojni v Kamniku nekoliko pozno reagirali. Domžalčani pa so zadevo peljali prav po tihem. Žal v državi ni nikogar, ki bi skrbel, da bi se šole ustanavljale ekonomske upravičeno. Recimo, ustanovili smo gimnazijo v Litiji in sedaj vozijo dijake iz Zagorja, Trbovlje pa že imajo problem zadostnega števila dijakov. Tudi domžalska gimnazija je posebne sorte, saj je dosedanja strokovna šola imela povsem druge resurse, kot pa jih zahteva dobra gimnazija. Zdi se mi neresno tako razmetavati denar. Glede višje ekonomske šole v Kamniku smo imeli več obiskov na ravni državnih sekretarjev. Najbolj bi ustrezala višja šola, ki bi izobraževala ozko specializirane ljudi za področje računovodstva, vendar bi bil to zaenkrat prevelik zalogaj. Sedaj pripravljajo projekt višje poslovne šole. Teh šol je v Sloveniji kar nekaj, ni jih pa veliko z verifikacijo, ki bi bile zastonj. Čeprav bo verjetno to težko tudi zaradi bližine Ljubljane in Kranja, je vendarle prav, da se naredijo prvi koraki na tem področju. Predvsem v smeri programa ekonomist-računo-vodja, saj podobne šole nini-kjer v Sloveniji.
Posebej naj povem še, da sem se vključil tudi v reševanje sanacije mosta v stavbi srednješolskega centra Rudolfa Maistra. Pripeljal sem tudi državnega sekretarja, da si je zadevo ogledal. Za izdelavo načrtov je denar že zagotovljen. Potreben pa bo javni razpis.
Znana so tvoja prizadevanja za ureditve Term v Snoviku. Si morda že preizkusil pokriti bazen?
Ne, žal se v snoviških termah še nisem kopal. Zadnjic pa sem šel pogledat, ker sem tudi jaz »boter« strehe nad bazenom. Posebej s tem namenom sem bil pri ministrici za gospodarstvo, ko so bili razpisi. Lahko tudi povem, da sem bil provokativno vprašan s strani tistega, ki dela na tem področju: ali Velika planina ali terme. Pa sem mu rekel Velika planina ni planina, pač pa je veliko brezno, v Snoviku se pa že nekaj vidi....
S kakšnimi problemi pa se obračajo občani na tebe kot poslanca?
Največ vprašanj in pripomb.
ki se ponavljajo, je na počasno delo sodišč. Tu lahko naredim samo to, da napišem prav prijazno pismo sodišču. Moram reči da se sedaj zakon o sodniški službi popravlja, tako da se bo lahko občan obrnil na predsednika sodišča, kjer se zadeva »valja ali medi«, in mu bo predsednik moral odgovoriti, ko bo zahteval poročilo o spisu, kaj je storjenega itd.
Kakšno pa je tvoje sodelovanje z občinsko upravo in obratno?
Moram reči, da od tistega najinega pogovora dalje, ko sem za Kamniškega občana javno povedal, da nisem nikakršen kandidat za bodočega župana, so se odnosi zelo popravili. Vsake toliko časa so oglasim pri županu, ko ima kolegij. Potem me seznanijo z različnimi zadevami, za katere menijo, da bi lahko karkoli pomagal pri njihovi razrešitvi. Dogovorimo se, da mi občinska uprava pošlje pisno pobudo, da me ne bi kdo očital, da si nekaj izmišljujem. To gradivo potem uporabim za poslansko vprašanje, za poslansko pobudo in za druge aktivnosti v parlamentu in izven njega. Recimo, pobuda za ureditev problema otroškega varstva je stara že nekaj časa, vendar nam sedaj stoji na poti
do boljše rešitve ustavna odločba. Po mojem mnenju mora biti podlaga za obveznosti uporabnikov premoženje, ne pa poprečni dohodek na družinskega člana. O tem vprašanju se bom v kratkem sestal z nekaterimi nekdanjemi ustavnimi sodniki, potem pa se bom odločil ali za predlog spremembe zakona ali pa za kakšno drugo rešitev.
Ko smo pred kratkim povprašali Toneta Vahna iz ZlL-a, vodjo projekta gradnje pod Malim gradom, kdaj se bodo po več prestavitvah stanovalci končno lahko vselili v kupljena stanovanja, nam je odvrnil, naj o tem povprašamo Maksa Lavrinca. Kaj bi lahko povedal o tem?
Povem lahko, da je to nesramnost. Če sem se pred časom v kritično presojo nameravane gradnje dobronamerno vključil kot član civilne iniciative, to ne pomeni, da danes kakorkoli odločam o tej zadevi. Nasprotno, prav na daleč se izogibam temu gradbišču, saj sem, denimo šele iz Kamniškega občana zvedel za nedavni poseg graditeljev v javno dobro.
Kdaj bo predsednik vlade dr. Janez Drnovšek obiskal Kamnik?
Drnovšek sam mi je zagotovil, da bo poskušal čimprej najti čas za ta obisk, saj ga je moral ob letošnjem občinskem prazniku žal odpovedati. Po vsej verjetnosti bo obiskal tudi Zavod za usposabljanje invalidne mladine.
FRANC SVETELJ
SKUPŠČINA MKK - NORČEVANJE DRŽAVE SE NADALJUJE
Skupščina Meščanske Korporacije Kamnik, kije bila 13. junija letos v raz-staviščnem prostoru Veronika, je v prvem delu potekala mirno in brez posebnosti. Dva dni pred skupščino pO je MKK dobila sodbo Upravnega sodišča in o njej obširno razpravljala.
Pred tremi leti se je z oper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, s katero je bil vrnjen delček nacionaliziranega premoženja MKK, pritožil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (ki spada prav v tisto ministrstvo, zoper katerega odločbo se je pritožil). Sedaj pa je Upravno sodišče odpravilo to odločbo o vračanju in vrnilo zadevo v ponoven postopek. Zanimiva je utemeljitev sodbe, ki pravi, da novo vzpostavljena agrarna skupnost ni enaka prejšnji, ker je bila v prejšnji skupna lastnina, v novi pa je solastnina. Poleg tega je bila lastnina odvzeta agrarni skupnosti, ki ni pravna oseba, ne pa posameznim članom, zato se ne more vrniti posameznim članom, ker jim pač ni bila odvzeta. Sodišče tudi trdi, da iz predloženih aktov (statuta in drugih) nedvoumno izhaja, da so premoženjske pravice članov urejene kot solastnina članov, čeprav ni v Statutu nikjer uporabljen termin »solastnina«, ampak samo »skupne premičnine in nepremičnine« (5. člen) in »skupno premoženje« (38. člen). Pri tem pa po zakonih, ki so veljali v času vzpostavljanja MKK, ni bilo možno vzitostaviti skupno-lastninske skupnosti, ker tega noben zakon ni dopuščal, razen (tako trdi sodišče) zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in stališč sodišča.
Tako je nastal začaran krog. MKK je bila sicer povsem legalno in legitimno registrirana kot ponovno vzpostavljena agrarna skupnost. Sodišče ni smelo oziroma hotelo registrirati agrarne skupnosti s skupno lastnino (čeprav je v statutu MKK striktno navedena skupna lastnina) in je zahtevalo solastnino. Drugo sodišče pa sedaj oporeka prvemu sodišču iti to tako, da zapiše: »Po ZPVAS se premoženjske pravice vračajo članom ponovno organizirane agrarne skupnosti in sicer na njihovo zahtevo. Sodišče pa ugotavlja, da teh zahtev v upravnih spisih sploh ni, zato se postavlja vprašanje, ali je bilo v obravnavani zadevi sploh odločeno na zahtevo strank, ki so po ZVPAS edino upravičene oziroma aktivno legitimirane za vlaganje zahtev za vračilo premoženjskih pravic ... Ponovno vz/jostavljena in organizirana na MEKOK pa niti v primeru, če jih je vložila v svojem imenu, niti v primeru, če jo je vložila v imenu članov MEKOK, ni aktivno legitimirana za vlaganje zahtev po ZPVAS,«!
Pri tem velja poudariti, da so upravičenci vložili zahtevke za vrnitev odvzetih premoženjskih pravic že leta 1992 na osnovi zakona o denacionalizaciji.
Država se spreneveda še naprej, išče vse možne pravniške trike, da ne bi bilo potrebno vrniti podržavljenega premoženja. Pri tem je ironija oziroma sprenevedanje in norčevanje še toliko večje, ker se tu odreka pravica do vrnitve lastnine Slovencev, zavednim slovenskim državljanom, povsem nedvoumno dokazanim upravičencem oziroma njihovim pravnim naslednikom, medtem ko se določenim tujim lastnikom premoženje vrača. To je bridko povedal eden od udeležencev skupščine: »Skozi zgodovino je dokazano, da je bila prav MKK v Kamniku eden od vodilnih stebrov slovenstva. Prav zato je bilo eno od prvih dejanj nemškega okupatorja, ko je leta 1941 zasedel Kamnik, da je podržavil premoženje MKK in tako Slovencem odvzel tudi eno od ekonomskih možnosti preživetja. Po osvoboditvi je naša nova oblast sicer leta 1945 odvzeto premoženje vrnila MKK, ki so ji ga nato leta 1946 odvzeli komunisti. In sedaj nam naša samostojna država Slovenija s tem, da nam odvzetega premoženja noče vrniti, to premoženje spet odvzema. Mar zato, ker smo Slovenci?«
Udeleženci skupščine so predlagali tudi, da naj se vse skupaj inlernaci-onalizira, ker se doma ne more priti do pravice. Vse namreč kaže, da tega klobčiča, ki so ga zavozlali, kakor je v letošnji 24. številki revije »ONA« zapisal v članku »Zakonite barabije« dr. ArturŠtern: »pohlepni, skorumpirani ali drugače pokvarjeni pravniki, uradniki in drugi legalni paraziti, ki jim je osnovno življenjsko vodilo nasprotje tistega, kar jim nalagata zakonitost in poštenje« že s samim Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, za akterega je znani kamniški odvetnik utemeljeno rekel, da je pravi »lex diabolis« (hudičev zakon), domača oblast ne bo zmogla (- hotela) pravično rešiti in ji bodo morali tujci pokazati, da se iz ljudi ni pošteno in prav norčevati in da država, ki počne takšne reči, ne more biti članica Evropske skupnosti in NATA - ali pa mora biti prav zaradi tega?
B. POLLAK
GLEJ, ISCEM TE
V okviru praznovanja 300-let-nice prihoda sester uršulink v Slovenijo smo se mladi iz vse Slovenije v soboto, 20. aprila, zbrali v Mekinjah.
Srečanje, ki je nosilo naslov Glej, iščem te, se je začelo s pozdravom provincialke s. Jakobine Arh, ki je bila vesela, da smo se kljub slabemu vremenu zbrali v tako velikem številu, saj nas je bilo približno dvesto.
Sledila je kateheza, ki jo je pripravila s. Darjana Toman. V njej je omenila štiri podobe, ki so povezane z uršulinkami: čoln, Uršula, Angela, Ljubljana.
Nato je sledilo delo po skupinah, ki se je povezovalo z geslom: Glej, iščem te. Teme skupin, ki so jih vodile sestre, pa so bile razdeljene v tri sklope: duhovne, pogovorne, ustvarjalne. Sestre pa niso poskrbele le za našo duhovno hrano, ampak so nam pripravile tudi kosilo na dvorišču samostana. V času aktivnega odmora smo lahko izbirali med plesom, petjem in igrami z žogo.
Nato je sledila še popoldanska kateheza, ki jo je zopet vodila s. Darjana. Za tem smo se lahko pogovarjali z različnimi pričevalci (bolniški duhovnik, vojaški duhovnik, duhovnik, ki deluje v zaporu, biatlonka, triatlonec, radijski napovedovalec Jure Sesek, misijo-narke, bogoslovci, zaročenci, zakonci, ...).
Srečanje smo zaključili s sveto mašo, ki jo je daroval vojaški
duhovnik Jože Plut. Spodbudne besede smo mladi našli v njegovi pridigi, ko je rekel, da mladi veliko zmoremo, če v to verjamemo. Važno je samo verjeti.
Mladi se radi udeležujemo takih srečanj, saj se lahko na poseben način povežemo z Bogom. Ob koncu bi se še radi zahvalili sestram, da smo bili povabljeni in smo tudi sami lahko pomagali pri organizaciji srečanja.
V okviru srečanja je bil organiziran izlet v Milano, kjer smo si ogledali znamenito opero Milansko Skalo, tretjo največjo cerkev na svetu s čudovito pet ladijsko gotsko katedralo. Z njene strehe, ki ima preko sto stolpičev, pa smo si ogledali Milano še iz ptičje perspektive. Obiskali smo tudi Brescio, mesto svete Angelc Merici - ustanoviteljice Uršulink, Bergamo, rojstno mesto papeža Janeza XXIII - Janeza dobrega ... in Desenzano, mestece ob jezeru, kjer se je rodila sveta Angela. Na ta izlet smo odšli mladi iz kamniške dekanijc in tako še v živo stopali po stopinjah svete Angele Merici.
Bližajo se počitnice in v samostanu bodo kot je to že običaj, tudi letos počitniški dnevi mladih. Najprej bodo od torka, 2. julija zvečer, do sobote, 6. julija popoldan: Počitniški dnevi za otroke od 5. leta starosti do končanega 4. razreda. Dnevi bodo obarvani z molitvijo, petjem, igrami, različnimi deli po skupinah in spoz-
navanjem različnih poklicev na delovnih mestih (pleskar, urarka, komunalno podjetje, zidar, glasbenik, čebelar, ....).
V juliju sledi še od nedelje, 7. 7. zvečer, do srede, 10. 7. popoldan: Počitniški dnevi za mlade glasbenike, pevce in ustvarjalce (mladina - srednja šola, fakulteta!) in od torka, 16. 7. zvečer, do sobote, 20. 7. popoldan: Počitniški dnevi za otroke od 5. razreda do končanega 8. razreda. V avgustu pa imajo mladi možnost priti tudi na duhovne vaje, ki bodo od 22. 8. do 25. 8. in jih bo vodil p. Beno Lavrih, DJ.
Možnosti je več kot dovolj, zato prav vse vabimo, da ste z nami.
Kamniška mladinska skupina
Da se preživeti, saj je poskrbljeno za vse! Vabilo da pridete na počitnice v samostan!
Srečanje so popestrili pevci iz ljubljanske Župnije sveti Peter in instrumentalisti iz kamniške dekanije.
Pevsko srečanje pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije
Kdor poje rad, ostaja mlad...
Preko 750 pevcev in pevk, ki pojejo v 42 pevskih zborih v domovih starejših občanov in drugih socialnih zavodih po vsej Sloveniji, se je v soboto, 15. junija, pod tem geslom srečalo v športni dvorani v Kamniku. Ker so lani pevci kamniškega doma zmagali na srečanju v Velenju, je bil organizator letošnjega srečanja Dom starejših občanov Kamnik.
Pevce in pevke iz vse Slovenije od hole do Ljutomera in od Brežic do Jesenic je najprej pozdravila predstavnica organizatorja direktorica Doma starejših občanov Kamnik Mojca Rems s sodelavci. Prijetno bivanje v mestu pod Kamniškimi planinami pa jim je zaželel tudi župan Tone Smolnikar.
Za uvodni pozdrav so s spletom gorenjskih plesov poskrbeli tudi plesalci folklorne skupine DU Kamnik in planšarji z godci. Pridružili so se jim mladi pevci iz Mekinj s pesmijo Lep je dan.
In res je bil lep dan, čeprav nekoliko vroč, začeli pa so ga združeni pevci iz Ilirske Bistrice, Hrastovca, Šiške, Poljčan, Šmarja pri Jelšah, Ljubljane in Velenja, ki so skupaj z domačimi pevci pod vodstvom Ksenije
Kozjek družno zapeli Veselo v Kamnik ... Nato pa so se tja do poznih popoldanskih ur vrstile pesmi ostalih pevskih zborov, od katerih je vsak zapel po eno pesem, med njimi je bilo največ narodnih in ponarode-lih. Navdušeno odobravanje so požele vse pesmi od Matere, ki piše pismo belo, v izvedbi vrhniške Zarje pod vodstvom znanega pisca besedil za narodno zabavne ansamble in zborovodje Ivana Malavašiča, pa do pevk in pevcev iz Lukavcev pod vodstvom Andreje Pirher s šegavo prleško Matjažek je gujdeka kla ... Skratka, bilo je veselo in res je bilo čutiti, da kdor poje rad, ostaja mlad. Udeleženci so bili s prisrčnim sprejemom in gostoljubnostjo Kamničanov zelo zadovoljni, saj so ti res odlično pripravili to zahtevno srečanje in poskrbeli tudi za vsestransko okrepčilo, pozabili pa niso niti na dežurno zdravstveno službo in druge pozornosti. Zato so jim udeleženci tudi preko predstavnika skupnosti socialnih zavodov Slovenije izrekli vse priznanje. Prav gotovo ho kamniško srečanje vsem udeležencem ostalo v prijetnem spominu.
FRANC SVETELJ
Manjkali niso niti bobni...
Veselo v Kamnik, so družno za uvod zapeli pevci in pevke osmih pevskih zborov. Pesem je pritegnila tudi snemalca TV Slovenije Tineta Goloba...
Vinko Cene Mihelič iz Godita je dvakrat rojen
»Veselim se slehernega novega dne...«
Vinko Mihelič iz Godiča je dvanajsti Slovenec s presajenim srcem.
»Včasih sem mislil, da si človek, ko imaš srce. Sedaj pa mislim, če te v duši kaj zaskeli, si bližje človeku. Če je duša vesela ali boli in trpi, potem si zagotovo človek. Ko pa vest vpraša dušo o preteklosti, takrat nisi več človek, ostane samo duša.« Te misli so se rodile Vinku Cenetu Miheliču iz Godiča št. 45 pri Stahovici po doživetju klinične smrti.
Pred petimi lati, 26. junija leta 1997, je pfedstojh ik prima rij dr. Tone Gabrijelčič, kirurg svetovnih razsežnosti, v ljubljanskem kliničnem centru presadil srce Vinku Miheliču. Je dvanajsti Slovenec, ki je prestal ta zahtevni kirurški poseg. Danes mu je 59 let in v prsih mu bije srce za več kot polovico mlajšega moškega. Doslejjesbilo v Sloveniji izvedenih okoli 40, več ali manj uspešnih, presaditev srca oziroma transplantacij. V glavnem so srce presadili moškim.. Sprijazniti so se morali z dejstvom, da živijo s presajenim srcem in temu primerno prilagodili življenjske navade. Vsakdan takega bolnika je odvisen odzdravil, ki preprečuje-jo zavrnitev tujka v telesu. To je težavno vsakodnevno naprezanje za čimdaljšo ohranitev življenja.
Miheličev dom stoji v zatiš-nem gaju ob reki Bistrici. Obkroža ga razholiko, lepo negovano rastlinje, petje ptic, brenčanje čebel, šumenje v slajm padajoče vode. In tam živita z roko v roki Vinko in njegova skrbna žena Tilka. Brez nje bi
bil Vinko izgubljen. Vedno je treba skrbeti za pravočasno jemanje zdravil, Vinko se ne sme srečati z večjo skupino ljudi, saj obstaja nevarnost, da bi zbolel za jjrehladom ali drugačno nalezljivo boleznijo.
»Veselim se slehernega novega dne...« mije rekel ob mojem nedavnem obisku. In iz oči so mu žarele iskrice sreče, ker je nekdo potrkal na vrata njegovega doma. Dejal mi je, da ga najbolj boli, ker so nanj povsem pozabili nekdanji prijatelji, sodelavci. Nadvse je bil srečen, ko so ga ob neki priložnosti obiskali predstavniki Rdečega križa. In da čas ne teče preveč monotono, je začel risati, delati ptičnice za drevesa na dvorišču, skrbeti za čebele...
Vinko oziroma Cene, kot ga kličejo po domače, je profesor pedagogike. Delalje v ljubljanskem inštitutu Jožef Štefan. Nazadnje je bil vodja računalniškega centra v kamniškem Svilanitu. Včasih muje bila blizu tudi arheologija. Težave s srcem so mu pre-stregle utečene življenjske poli, cilje. V službi je doživel infarkt. Slabo se je počutil, šel je ven na zrak in potem seje zgodilo.
»Takrat sem čutil, kako mi gre duša iz telesa... Od takrat verjamem v njo. Prevzemalo me je neopisno lepo doživetje. Slišal sem najčudovitejšo glasbo. Ne znam je opisati. Obdajale so me raznotere prelestne mavrične barve ...Na koncu sem slišal glas, da še nisem storil vsega na tem svetu. Takrat sem čutil, da nekam odhajam. Pred tem prvim infarktom sem jemal življenje bolj lahko ... Po tistem doživetju verjamem, daje vest prva sodnica duše ...«mije zaverovano pripovedoval, zleknjen na domači bolniški postelji.
Prvi infarkt je doživel leta 1988, 1991 drugega in do leta 1993 je živel le s četrtino srca. Doživel je zapletene operacije na odrtem srcu. Primarij dr. Gabrijelčič se je izjemno trudil, da bi mu ohranil življenje, a je začela popuščati srčna mišica. Opisan odhod v skrivnostne razsežnosti je doživel le enkrat.
»Bil sem odpisan... Odpeljali so me v Topolščico umret... Odpovedalo mije ožilje. Predvsem ponoči sem doživljal strašne bolečine. Potem me je primarij dr. Janez Poles tako uspešno ozdravil, da je bilo telo oziroma ožilje sposobno jrrenesti zahtevno presaditev srca ...Po operaciji sem imel ob-
čutek, da sem se še enkrat rodil ... Zdaj imam dva rojstna dneva ... Pa ni lahko. Za srce se je treba nenehno boriti... Človek, ki ima za seboj tako pot, šele ve, kaj je smisel življenja. Nobena materialna dobrina ne odtehta zdravega življenja ...«mi -je umirjeno pripovedoval.
Mihelič je bil prvi Slovenec, • ki je bil po tovrstni operaciji prepeljan v domačo oskrbo že po štirinajstih dneh. A je imel prvi dve leti hude težave. Dobil je sladkorno bolezen. Padal je v komo. Pol leta je dobival izu-lin. Zdravila proti zavračanju tujka so ga povsem izčrpala, saj so mu uničila mišično tkivo. Bil je kot živ okostnjak. In vse je kazalo, da bo odvisen od invalidskega vozička, saj so se kopičile še težave zaradi oste-oporoze.
Po dveh letih se mu je zdravje bistveno popravilo. Po operaciji ga je vozil rešilec na preglede v klinični center tedensko, nato 14-dnevno, na mesec, zdaj na tri do štiri mesece. To je odvisno od krvne slike. Zdravila, kijih mora jemati po operaciji, imajo precej stranskih učinkov.
Skrb nad vsemi slovenskimi tovrstnimi transplantiranci vodi primarij dr. Darko Zorman. Za izjemno prizadevanje mu je gospod Mihelič nadvse hvaležen.
In izjemno je hvaležen zdravniškemu in drugemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik. Takoj so mu pomagali v težkih trenutkih nemoči. In šoferji rešilcev so včasih tvegali lastna življenja, da so ga pravočasno pripeljali v klinični center.
Vinko Mihelič je neskončno hvaležen svoji ženi Vilki, ki zanj skrbi z izjemno ljubeznijo. Na srečo ježe upokojena in je možu vedno pravočasno pri roki, saj se zdravstvene težave pojavljajo nepredvidljivo.
Zamišljen sem se vozil z avtomobilom od žuboreče Bistrice proti kozolcem, prijaznim domovom Godiča. Mislil sem na dušo, na vest. In že sem bil v Mekinjah, Kamniku. Zdaj tudi jaz s še večjo ljubeznijo dojemam, kako velik zaklad je zdravje. Želim, da bi bilo Vinku čimboljprizanešeno z bolečinami. In njegov raj pod Kamniškimi Alpami naj bo pdgosto obsijan s soncem.
FRANČEK ŠTEFANEC
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Tukaj se ima veršiti požrtija ...
Zaradi nenavadno visoke vročine v mesecu rožniku seje tudi moja torba že skoraj osušila. Kot pravijo, ko se začnejo človeku kisati možgani, je najbolje, da leže
boto meseca rožnika navsezgodaj zjutraj Kamničani in z nami vesoljna Slovenija prvi izvedeli, da so prejšnji večer na Malem gradu slavnostno odprli malograjski hrib in žegnali prenovljeno kapelico in da se v Kamniku nadaljujejo srednjeveški dnevi. Čeprav so bile letošnje prireditve že v četrtek zaradi deževnega vremena preložene za teden dni. Samo predstavljamo si lahko, kako »zglednega derža-nja so se mestijani ino mestijanke, pa tudi drugi popotniki udeležili semnja«, ki ga ni bilo....
N:
b, čez teden dni se
v senco in nič ne razmišlja. No, pa so za nekaj iskric vseeno poskrbeli letošnji srednjeveški dnevi.
Poslušajte nas, da boste izvedeli prvi, je geslo našega nacionalnega Radia. Res smo drugo so-
zgodil, čeprav so mnogi srednjeveški meščani in vitezi jamrali, da bi bilo veliko bolje, če bi jih malo namočil dež, kot pa da jim zaradi velike vročine lije pot po hrbtu. Verjetno se tudi zato naši občinski veljaki letos niso odeli v težka žametna in brokatna oblačila. Bojda je eden med njimi celo izjavil (pa ne za javnost), da pri plači nima dodatka za vročino!
~\Jajbolje je ukrenil mestni ka-1 ▼ varnar in nekdanji županski kandidat, ki se je z raševinasto srajco preodel v srednjeveškega kmeta ter pokril s platneno čepico in tako marsikaj slišal med rajo, kot je dejal, česar mestna gospoda niso slišali... Kmet Cveto-mir je na tablo pri Veroniki (na sliki), kjer je ta dan tlačanil, zapisal: »Tukaj se ima veršiti požrtija: prou mlad prašič s kola pa mesu u črevcu. Prpraute soude, drgač pa pud mizo čakat ...« Upam, da so mu prireditelji za njegovo izvirnost naklonili vsaj kako diplomo...
Cvetomir je z ulično prodajo telebajskov za lizanje tudi poskrbel, da so gledalci lažje dočakali nočno velepredstavo o Sla-vomiru in Boži, ki sta ob soju žarometov in bliskanju nad Staro-vasnikovim spomenikom v živo pokazala nekatere položaje iz Fi-gurae Veneris. Ali so že pred petsto leti grajski delali enako kot delamo danes, se je javno spraševal Frtavčkov Gustelj, ki so mu zaradi poznih ur že veke pritiskale na oči...
/stočasno, ko je na Malem gradu pokalo in se bliskalo, pa so Tuhinjci v kamnolomu pod Ko-stavsko planino brez hrupa upih-nili divjega lovca in se nato ob rokovnjaškem ognju poveselili še dolgo v noč. S klobaso, ki jo je do-
bil vsak obiskovalec igre za plačano vstopnico so dali našim meščanom zgled kako se dela, da nekaj zaslužiš, pa nihče ne godrnja kot v mestu, kjer si poteg sedmih sto-takov mitnine moral plačati še polčetrti stotak za pivce ...
Jfo so pred petimi stoletji nad J\. vojvoda Ferdinand s slavno listino potrdili kamniški semenj, niso mogli vedeti, da bodo čez pol tisočletja kamniški meščani tak semenj samo še zaigrali, pravega pa ukinili. Če bi to vedeli, bi se slavni nadvojvoda gotovo v grobu obrnili...
5edaj lahko samo čakamo, ali se bodo naši občinarji kaj zganili ali pa bodo kar tiho ob nedavni izjavi šefa Gojške planine Miha. V kmetijski oddaji drugo junijsko nedeljo je namreč brez dlake na jeziku zatrdil, da občinarji ne vzdržujejo ceste od Kranjskega raka čez Marjanine njive zato, da bi se čimveč ljudi na planino ne vozilo z avti, pač pa z. gondolo. O tem, s čim naj bi se vozile krave na planino, pa ni rekel nobene. Če bodo res morale, kot nekoč, pešačiti čez Sušave, potem bo to res ohranjanje zgodovinskega izročila, sicer pa bomo kmalu vedeli, kdo bo komu dal sirahko pit...
KRIŠTOFOV PEPEII.
ODMEVNA ČLANEK: »Kaj se dogaja pod Malim gradom«, Kamniški občan 14. junija 2002
Odprtje kapele na Malem gradu in revitalizacija malograjskega hriba je relativno maloštevilnim obiskovalcem otvoritvene slovesnosti razkrilo bedno podobo malograjske soseske tudi z nove perspektive. Zal so se glede urbanističnih rešitev, arhitekturne podobe in prometnih povezav uresničile najbolj črnoglede napovedi, na katere smo nekateri Kamničani relativno pravočasno opozarjali. Pri tem me vedno znova preseneča, tako z vidika občinske uprave, mestnih političnih struktur in kajpada vseh inšpekcijskih služb in najvišjih vladnih okoljsko varstvenih instanc, kako nemočne so vse te mogočne strukture ob vedno novih samovoljah investitorja ZIL Inženiring iz Ljubljane. Podobno kot nisem nikoli razumel, kako se v tej drŽavi prostorska in arhitekturna samovolja investitorjev ex post popravlja z izdelavo novih načrtov, ki so prilagojeni in potrjeni glede na izsiljene prostorske spremembe.
Zadnji poseg v javno dobro v soseski K-6, po vseh peripetijah z gradbenimi dovoljenji in drugimi spornimi dokumenti, dokazuje najmanj troje dejstev. Prvič, da se prostorski kaos in tretjerazredna arhitektura, v nasprotju z vsemi kriteriji stroke in urbanistično arhitekturnega varovanja tega območja še kar nadaljuje. Najverjetnejša je razlaga, da ZIL Inženiring zavestno krši pravila, ker je že do sedaj dokazal, da mu sporni posegi v prostor in načini sankcioniranja takšne investicijske samovolje pravno ne morejo posebno škodovali. Hkrati pa postaja do kraja očitno, da je investitor strokovno in poslovno preprosto nesposoben za izvedbo takšnega projekta. ZIL je svojo strokovno nesposobnost nedvomno že plačal z očitno poslovno polomijo projekta, o čemer sem vodjo projekta prijazno opozoril pred tremi leti na prvi javni tribuni o malograjski soseski v Kamniku. Toda to so podjetniška tveganja in o njih ne gre izgubljati posebnih besed. Povsem prezrt pa ostaja moralni hazard javne ocene nedvomnega razvrednotenja malograjskega hriba kot edinstvenega srednjeveškega slovenskega spomenika.
Toda namesto krivcev je najbolje obtožiti tiste, ki so se javno izrekali proti tem spornim posegom. Ena od presenetljivih odrešilnih idej te kamniške arhitekturne katastrofe, ki sta si jo domislila ZAL in njegovi vodstveni ljudje, je bila visoka dvojna tožba v vrednosti več kot I mio EUR
(dveh milijonov bivših DEM). Z njima bi naj v slovenskem prostoru zaščitila svoje dobro ime in kajpada vsaj malo nadomestila visoka tveganja svojih investicijskih pustolovščin. Toda po utrujenem molčanju treh akterjev, katerim so namenjene njihove tožbe in kamor sodi tudi moja malenkost, so z najnovejšim neveljavnim gradbenim posegom in neverjetnim sprenevedanjem na najboljši način Kamničanom in širši javnosti dokazali svoje sporne strokovne sposobnosti, značilna pravna sprenevedanja ter kajpada tudi pričakovane tranzicijske moralne kvalitete. Žal pa bo ob vseh teh neumnostih in radoživem semnju ničevosti hilade slovenske pravne države ostal pod Malim gradom nepopravljiv spomenik vsem, ki so botrovali tej kamniški prostorski in arhitekturni zablodi. Kot velik opomin in dovolj samoumevna obsodba, pred katero nikoli ne bo mogoče do kraja ubežati, i prof. dr. BOGOMIR KOVAČ, Kamnik
Odgovor na prispevek: »Nevedni župan in občinska uprava«
V zvezi s prispevkom nepodpisanega avtorja iz Odbora za informiranje pri 00 NSi Kamnik z zgoraj navedenim naslovom, objavljenim v Kamniškem občanu dne 14. 6. 2002, je za korektno obveščenost občanov vsekakor potrebno dodati nekaj zamolčanih dejstev.
Na kritiko, ki se nanaša na domnevno »nevednega župana in občinsko upravo« v zvezi z izgradnjo telefonije na kamniškem območju, je treba nedvoumno odgovoriti, da so stvari glede vlaganj po letu 1995 Občini Kamnik povsem jasne, ne pa tudi iz preteklega obdobja, ko je zadevo vodil takratni Sklad stavbnih zemljišč Občine Kamnik in mu je predsedoval g. Milan Windschnu-rer. Zaradi neporavnanih obveznosti iz naslova prispevka skleniteljev pogodb se je namreč veliko število zadev (preko 70% skleniteljev pogodbenega razmerja) znašlo na sodišču, predlogi za izvršbo pa so se pričeli šele v letu 1996, čeprav bi se postopki izterjave neporavnanih obveznosti morali pričeti takoj, ko je bilo jasno, da so nekateri sklenitelji po svoje razumeli določbe o poravnavi prevzetih finančnih obveznosti. Od navedenega števila je bil v polovici primerov postopek izvršbe opravljen brez posebnih zapletov, druga polovica pa je bila pravno sporna oz. so nekatere izvršbe zaradi trajanja postopkov celo zastarale. S tem je prav Sklad stavbnih zemljišč spravil občane v neenak položaj in marsikoga tudi finančno
krepko prizadel brez utemeljenega razloga. Po mnenju pravnih strokovnjakov so bila sklenjena pogodbena razmerja s pravnega vidika nekonsistentna in zato tudi sporna. Tudi zato 00 NSi Kamnik ne more tako lahkotno pripisovati krivdo županu in občinski upravi glede izračuna dejansko vloženih sredstev v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja na območju občine Kamnik. Iz razpoložljive dokumentacije je torej za vsa tista vlaganja, pri katerih ni bilo sodnih zapletov, razvidno kolikšna sredstva so bila vložena in kolikšen je delež vloženih javnih financ za razvoj telefonije na kamniškem območju. Te podatke smo pristojnim organom predočili in nedvoumno izrazili zahtevek za vračilo vloženih sredstev.
Najbrž pa je tudi piscu omenjenega članka dobro znano, da je pri sprejetju zakona, ki ureja povračilo sredstev iz naslova vlaganj v telefonijo, prišlo do zapleta (podan je bil veto Državnega sveta), sprejeta oz. znova potrjena zakonska rešitev pa še zdaleč ne predvideva vračila vseh vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, kot si nekateri očitno povsem napačno predstavljajo. K temu velja dodati, da so predmet delnega povračila le vlaganja, izvedena do leta 1995. Zato je navajanje ocene o domnevnem vložku več kot 3 milijarde SIT in pričakovanja o njihovi vrnitvi povsem nerealna. V zvezi z navedbo o poskusu dogovora takratnega Sklada stavbnih zemljišč'in Telekoma v letu 1991 pa samo kratka misel: v sodobnem svetu že dolgo velja načelo pravno utemeljenih pogodbenih razmerij, ki morajo biti sklenjena tako, da jih tudi preveritve v morebitnih sodnih postopkih ne izničijo. Izidi takšnih postopkov na našem območju so žal v mnogih primerih dokazali nezadostno pravno utemeljenost sklenjenih pogodb. Prav bi bilo, da bi takratni kreatorji vlaganj v razvoj telefonije najprej pri sebi opravili samokritično izpraševanje. Ne glede na to pa si bosta tako župan kot občinska uprava prizadevala, da bi bil upravičen del vložkov v resnici tudi vrnjen.
IVAN PRISTOVNIK, direktor uprave
TITO in Dan mladosti
25. maj naj bi bil rojstni dan Tita, dolgoletnega predsednika razpadle Jugoslavije. Ta dan se je proslavljal kot Dan mladosti z različnimi manifestacijami, osrednja prireditev pa je bila Titova štafeta, ki se je pričela že nekaj dni pred tem dnevom na različnih krajih države, zaključila pa se je v Beogradu »pred našim dragim Titom«. Štafeta je »živela« še
nekaj let, dokler se tej manifestaciji niso najprej odrekli slovenski mladinci.
Tito in Dan mladosti sta bila pozabljena skoraj dvajset let. Sedaj pa prihajajo Titove slike in kipi iz ropotarnic ponovno na vidna mesta, odpirajo se Titovi lokali, Dan mladosti pa oživljajo nekateri posamezniki in organizacije. Ena takih prireditev je bila 25. maja pred osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku. Imenovala se je: Dan mladosti - športno zabavni program za vse »mlade po srcu«.
Organizator prireditve je bil Mladinski center Kamnik.
Vsekakor pa je Tito sporna oseba.
Ves čas njegovega vodenja države smo bili prepričani (tudi zaradi pedagoške vzgoje v šoli in medijskega obveščanja), da jo vodi najboljši. V državi je bil mir in socialna blaginja, politično in vojaško smo bili neuvrščeni (to nas je tudi drago stalo), v svetu sta imela tako Tito kot država vidno vlogo.
Ne smemo pa pozabiti, kaj se je pod Titovim vodstvom dogajalo takoj po drugi svetovni vojni. Samo v Sloveniji je bilo pobitih vsaj 200.000 ljudi različnih narodnosti, koliko v celotni Jugoslaviji pa sedaj še ne vemo. Morišča imamo tudi v kamniški občini. Največje je na Ko-piščih v Kamniški Bistrici, kjer je zakopanih še vedno brez obeležja v zaraščenem gozdu 3000 do 8000 ljudi. Tu ni veliko Slovencev, so pa Nemci, Hrvatje in Srbi. Med njimi je veliko starcev in otrok. Sam se spominjam dolge kolone pešcev in konjskih vpreg, ki se je kmalu po končani vojni vila skozi glavne kamniške ulice od Šutne proti Grabnu, v kateri so bili samo starci, ženske in veliko otrok vseh starosti. Na čelu kolone je hodil pravoslavni pop v značilnem oblačilu in z dolgo brado, kolono pa so obkrožali partizani s puškami v rokah. Meščani smo stali pred hišami in nemo opazovali žalostni sprevod. Verjetno bi ta dogodek kot šestletni otrok pozabil, če ne bi moj oče izrekel nepozabni stavek: zapomnite si otroci, vse te revčke bodo pobili. Kasneje, kadar koli sem šel z očetom v Kamniško Bistrico, mi je vedno pokazal travnate gomile pobitih in se prekrižal.
Zločin je zločin, ne glede kdo ga je storil. V Haagu sodijo tako napadalce kot napadene. Taki zločini tudi ne zastarajo. Ni važno ali so se Zgodili včeraj, pred nekaj leti, ali nekaj desetletji. Kasnejša dobra dela jih ne operejo. Tudi glede Tita se bomo morali odločiti, ali ga bomo častili kot ikono, ali pa bomo (radi ali neradi) priznali, da je bil velik grešnik ...
TONE ŠTELE, Glavni trg 16
Pripombe in predlogi k skupnemu razvojnemu programu podjetne regije
Metodološke pomanjkljivosti
Razvojni program ni izdelan po predpisani metodologiji in ne upošteva dovolj državnih razvojnih programov in strategij in prednostnih področij EU: znanje, inventivnost, zaposlovanje in partnersko sodelovanje med regijami. Manjkajo predvsem natančnejše opredelitve na vprašanja: katera specializirana znanja potrebuje regija za realizacijo razvojnih ciljev, kakšno podporno okolje potrebuje za pospeševanje inventivnosti, koliko delovnih mest bo ustvarjenih z razvojnim programom, s katerimi domačimi in EU regijami ho sodelovala in na kakšen način.
Strategija uresničevanja razvojnih ciljev in programa ni v skladu s predpisano metodologijo, še posebno ne z EU metodologijo. Ta zahteva v strategiji jasne opredelitve in dosledne odgovore na vsa vprašanja (WWWWelements):
KAJ se bo dejansko izvajalo z.a uresničitev (vrstni red aktivnosti in dejavnosti ni vedno naveden ali je napisan nepopolno in nedosledno), KDO ga bo izvajal (večinoma odgovarja, izvajalci pa niso ustrezni glede na svojo dejavnost, registracije, kadre in koncesije), kako se bo zagotovilo pogoje za realizacijo zastavljenih razvojnih programov in projektov (organiziranost, kadri, ustanove, podporno okolje, viri, finance) ni vedno v celoti navedeno ali razvidno, KDAJ se bodo posamezne aktivnosti izvajale (roki, nosilci, izvajalci, odgovornost niso vedno navedeni ali pa samo delno).
Manjkajo podatki o tem, katere občine imajo sploh sprejete občinske strategije, kjer je pospeševanje podjetništva in ustvarjalnosti prednostno področje in če jih dejansko tudi izvajajo in uresničujejo (v občini Kamnik jih ne, celo zmanjšujejo sredstva).
Strokovne podlage
. V izhodiščnih podatkih, ki so osnova z.a razvojni program, niso navedeni nekateri bistveni elementi, ki bi opravičili določene prioritete in izbrane aktivnosti:
manjkajo podatki o USTVARJALNOSTI/inovacijskji dejavnosti, kije v območju izrazito slabo razvita (I patentna pisarna/Borštnar - Domžale, I patentni inženir - v pokoju, I inovacijski posrednik - v pokoju (oboje Kamnik), I društvo inovatorjev - Domžale, v Kamniku ne deluje več).
V območju je registriranih 47 prijaviteljev industrijske lastnine in neznano število intelektualne lastnine. Ni infrastrukture in specializiranih kadrov.
Ker je USTVARJALNOST osnova za podjetno regijo in doseganje večje dodane vrednosti, so ti podatki nujni in osnova za izgradnjo podpornega okolja in izobraževanje specializiranih kadrov z državnimi in tujimi pomočmi, ki so dostopne že sedaj.
Manjkajo nujni podatki o razvojnih in podjetniških spodbudah, skladih in podpornem okolju v posameznih občinah in njihovih dosedanjih učinkih.
Manjkajo podatki o podjetniško-obrtniških, poslovnih in trgovinskih conah, njihovi strukturi in organiziranosti. Te cone delujejo samodejno in nimajo organiziranega podpornega okolja za servisiranje, svetovanje, promocijo in pridobivanje poslov, kot je običajno v tujini in za kar je mogoče dobiti državne in tuje pomoči.
Manjkajo podatki o nezaposlenih in njihovi izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi ter podatki o mladih, kjer in za kakšne poklice in dejavnosti se šolajo.
Iz tega izhaja poleg navedenih potreb tudi ves program izobraževanja in usposabljanja in pridobivanje sredstev in pomoči.
Te strokovne podlage so ob navedenih nujne za pridobivanje regionalnih, strukturnih, kohezijskih in razpisnih sredstev državnih in tujih pomoči.
Vsebine
V vsebini KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE med ključnimi podprogrami manjka RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI (ustvarjanje podpornega okolja, inovacijske kulture, spodbud za inovatorje, območni inovacijski sklad, izobraževanje specializiranih kadrov in inovatorjev, inovacijski center, inkubatorji v nastajajočih conah.) Predlagani tehnološki center nima realne podlage, saj MO Ljubljana z mednarodno pomočjo izdeluje program razvoja inovacijske dejavnosti v regiji SLO-RITTS in v litostrojski coni širi Tehnološki park za celotno regijo z že zagotovljeno državno in tujo pomočjo.
Brez lega podprograma ni realna realizacija razvojnega programa in možnosti podpore razvojnemu programu in pridobivanju lokalnih, državnih in tujih pomoči.
Neprimerna je opredelitev PESTRE MOŽNOSTI ZA ŠPORT IN REKREACIJO, saj gre v bistvu in bolj primerno razvojni usmeritvi podprogram PODJETNIŠKI TURIZEM, kar je tudi po vsebini. Program mora bolj poudariti razvoj podjetniškega sektorja za potrebe turizma, koriščenje neizkoriščenih turističnih potencialov in da ta dejavnost pripelje v območje največ ljudi (cca 280.000 kot dnevne obiskovalce). Pomanjkljivost tega podprograma je premajhen poudarek na usposabljanju delavcev za potrebe turizma tako v podjetniškem kot storitvenem sektorju.
Posebno je potrebno poudariti nova razvojna turistična jedra, njihovo povezovanje in sodelovanje (giz, konzorcij).
Sestavljale! v virih financiranja niso upoštevali državnih pomoči in očitno ne poznajo dovolj tujih virov, oblik in skladov tujih pomoči.
Navedbe načrtovanih oblik pomoči iz programov SAPRAD za kmetijske dejavnosti (ljubljanska regija ni kmetijska prednostna regija), ISPA in LIFE niso realne, saj predvideni projekt niso predvideni v državni strategiji kot prednostni prometni in okoljski projekti in do leta 2005 sploh ni mogoče dobiti iz njih nobene pomoči, potem pa bo pomoč za osrednjo slovensko regijo ali drugo vprašljiva.
Manjkajo pa programi tujih pomoči iz namenskih skladov in osnovnega programa INTERREG C, ki pa je dostopen le še dve leti in je prijava programov verjetno že prepozna.
Manjkajo pa programi EU: YOUTH za mlade, PARTNERSHIP, ACCESS, ACE, LEONARDO DA VINCI, SOCRATES, ENVIRONMENT, BUSINESS SUP-PORT, LINGUA, 5. IN 6. OKVIRNI PROGRAM, EUREKA, INNOVATION, SMALL PRO, in vključitev v orodja EU: Cordis, Ebn, TU, Europartneriat, Inter-reg,
Združenih narodov: UNIDOINVESTMENT PROMOTION, UNDP, ILO, FAO in OECD - LEAD ter mednarodne interesne organizacije, združenja in skladi.
Za kamniško občino manjkajo opredelitve za razvojna jedra v turizmu, dopolnilnih programih v kmetijstvu in poslovnih storitvah.
Program s področja kmetijstva je vprašljiv, ker to območje ni vkljkučeno v prednostno kmetijsko politiko države, kar pomeni, da ne bo večjih razvojnih in subvencijskih državnih pomoči, tuja pomoč pa trenutno ni realna. Tudi iz analize ta program ne opravičuje prednostnega področja ob vstopu Slovenije v EU. Za podprograme grozdov poslovnih in proizvodnjih storitev so potrebne finančne spodbude občin in strokovna pomoč pri organizaciji Gizov, svetovalna pomoč pri pridobivanju dodatnih spodbud, razvijanju inventivnosti in ustvarjanju novih programov, izdelkov in storitev, njihovi zaščiti in tržnih predstavitvah in promocijah. Ti programi so preveč splošni, nenatančno opredeljeni, brez predvidenih udeležencev, opredelitev po dejavnostih storitev in proizvodnih panog, ker sestav-Ijalci nimajo ustreznih podlag. Premalo je predstavljeno kreiranje novih delovnih mest. S tako opredeljenimi programi ne bo moč pridobiti državnih in tujih pomoči.
Nekateri programi imajo neprimerno izbrane nosilce in izvajalce, ki dejavnosti na navedenih področjih ne opravljajo, niti niso za to registrirani ali nimajo ustreznih koncesij.
Nevladne in neprofitne orgnaizacije ne morejo kandidirati za poslovne programe, občine pa zaradi integralnega proračuna ne za namenske programe pomoči.
Županstvo in občinski svet Občine Kamnik sta s pravkar sprejetim proračunom za leto 2002, kjer so se zmanjšala sredstva za področje podjetništva skoraj za tretjino, že ravnala v nasprotju s predlagano strategijo.
S tem je že v začetku onemogočeno izvajanje predlagane strategije v občini Kamnik. TO PA V PRAKSI POMENI LE RAZVOJNI PROGRAM NA PAPIRJU?
Pripravil MARJAN ŠTELE član komisije OS Kamnik za podjetništvo in turizem
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 2002
Priznanje »Moja najljubša knjiga« slovenske splošne knjižnice skupaj s Slovensko sekcijo IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) podeljuje od leta 1998 dalje. Akcija poteka v slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah, organizira pa jo Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska knjižnica iz Ljubljane s podporo Slovenske sekcije IBBY. V letošnjem letu je njen častni pokrovitelj Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Namen te akcije je spodbujanje branja. Mladi bralci namreč glasujejo za najboljšo knjigo. Glasovanje pa je tudi eden od vzrokov, da se ob prebiranju knjig med seboj pogovarjajo o prebranih knjigah in doživljajo glavne junake ter spoznavajo življenje, okolje in drugačno razumevanje sveta.
V akcijo se je tako kot vsako leto vključila tudi Matična knjižnica Kamnik. Brez sodelovanja šolskih knjižnic v kamniški in komendski občini je ne bi mogli izvesti. Zahvaljujemo se šolskim knjižničarkam in vsem, ki so sodelovali pri akciji, za njihovo sodelovanje, saj brez njih ne bi mogli izbrati najljubše knjige v letu 2002.
Pri izboru so sodelovale šolske in splošne knjižnice iz devetnajstih slovenskih krajev, glasovalo pa je 12.184 otrok. V kamniški in komendski občini je pri akciji sodelovalo pet šol-
skih in ena splošna knjižnica ter 592 otrok.
Knjižničarjem, mladim bralcem in vsem, ki so pomagali pri izvedbi akcije se za sodelovanje še enkrat iskreno zahvaljujemo.
In kateri sta najljubši knjigi v letu 2002?
Najljubši knjigi domačega avtorja je KOŠARKAR NAJ BO! avtorja Primoža Suhodolčana. Najljubša v slovenščino prevedena knjiga je HARRY POT-TER, avtorice Joanne K. Row-ling.
Glede na to, da se bližajo poletne počitnice, pa jim za prijetno branje ponujamo še nekaj priporočilnih naslovov za »sladko« branje v vročih dneh.
Knjižne police je zapolnilo nekaj berljivih mladinskih del, ki so se pri naših bralcih »kar prijele«. Sem sodi Viharno nebo, avtorja Chrisa Woodinga, ki je do sedaj izšlo v devetih zvezkih.
Mladi bralci radi posegajo po tem naslovu, ki govori o usodi mnogih svetov ter dvojčkih z imenoma Kia in Rvushi.
Zbirka Replika nam ponuja zanimive zgodbe o človeškem klonu Amy. Avtorica Marilvn Kaye nam z napetim opisovanjem razkriva doživljanje človeškega klona Amy. Založba je do sedaj izdala šest zvezkov in tudi zadnjega z naslovom Usodno srečanje lahko dobite v naši knjižnici. Zbirka Prstan
Sobota na Šutni
Sejem starin
V soboto, 8. junija, so nad Kamnikom lebdeli sivi oblaki. Srednjeveški sejem je bil zaradi slabega vremena preložen. Na Šutni pa je bil vseeno sobotni dopoldanski sejem starin. Mimoidoči so si ogledovali stare knjige, razglednice, denar..., in tu ter tam sklenili manjšo kupčijo.
Tovrstni sejem vsekakor popestri sivino sobotnih dopoldnevov v Kamniku. In kot nalašč je za starodavno okolje.
F.Š.
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831-12-17 Od srede. 10. julija, do petka. 12. iuliia; od 12. do 14. ure, v dvorani MKK
POČITNIŠKA USTVARJALNICA V VILI ČIRA ČARA - mozaik,
izdelovanje nakita, oblikovanje gline.
Vodi: Rosana Kleideinst Premk
Sobota, 13. julija, od 9. do 14. ure, v dvorani MKK
SLIKANJE NA SVILO za srednješolce, študente in odrasle.
Vodi: Rosana Kleindienst Premk
Od ponedeljka. 15. julija, do srede. 17. iuliia: od 12. do 14. ure. v dvorani MKK
POČITNIŠKA USTVARJALNICA V VILI ČIRA ČARA - slikanje na svilo, bombaž, steklo in porcelan. Vodi: Rosana Kleindienst Premk
MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 POČITNICE Z MLADINSKIM CENTROM
Sobota. 29. junija, od 10. do 12. ure, na Šutni 38 OTROŠKI BOLSJAK - šolske knjige Sobota. 7. iuliia. ob 10. do 12. ure, na Šutni 38 OTROŠKI BOLSJAK-igrače, športni rekviziti, knjige ... Torek. 2. iuliia. in sreda. 3. iuliia.
ter torek. 9. iuliia. in sreda. 10. iuliia. od 10. do 11. ure, na Sutni 38
USTVARJALNE DELAVNICE - poslikava majic, vitraž, serviet tehnika, nakit, okvirji, drobna darilca ... Prispevek: 300,00 SIT, prijave na: 041/957-609
NAPOVEDUJEMO
Foto, stripovsko, lutkovno, potepuško, lokostrelsko, plesno ... delavnico.
Inf. na telefon društva Mladinskega centra.
prijateljstva v šestih zvezkih je iskana tudi na našem oddelku.
Če vas ni strah ob prebiranju strašnih zgodb, si lahko v roke vzamete knjigo Janje Vidmar Hiša groze, v kateri ne manjka foteljev, ki požirajo ljudi, lebdečih stolov ... Srhljiva življenjska zgodba, v kateri se znajde deček Jošt.
Ne moremo mimo del Ivana Sivca in njegovih knjig: Zadnji mega žur in Noč po mega žaru, ki je nadaljevanje prejšnje knjige. Knjiga Finta v levo pa je izpoved mladega zapornika, napisana po resničnem dogodku. Mladi fant se znajde v krogu preprodajalcev mamil, iz katerega v začetku ne najde izho-ida. Ob strani mu stoji mati in s pomočjo njene ljubezni se re-
ši in zaživi pošteno življenje. Lepo in poučno branje!
Ža mlajše nedebudne bralce pa so primerne detektivske knjige iz zbirke Mali detektivi.
V knjižnici imamo dva zvezka te zbirke: Na vroči sledi in Zgrabi ga. Karlu Umeku in doktorju Kukalu dela resnično ne manjka.
In še in še in še ... Za različne bralne okuse imamo dovolj primernih knjig. Naj vaše roke ne ostanejo prazne. Zapolnijo naj jih knjige, ki vam bodo lepšale poletne dni. Ob knjigi ne boste nikoli sami, ampak v družbi junakov, s katerimi boste doživljali različne usode. Z njimi boste trepetali, se veselili in žalostili.
Oglasite se v knjižnici, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri izbiri poletnega branja.
TATJANA TRATNIK
Pisatelj Lenart Zaje, nominiranec za nagrado Kresnik, v Galionu
V začetku junija je bilo v kamniškem klubu Galion zanimivo srečanje s pesnikom Lenartom Zajcem in njegovim romanom Zguba, ki je nominiran za Delovo nagrado Kresnik.
Odlomke iz romana je obis-4 kovalcem predstavila Eva Š. Maurer. Roman v bistvu pomeni nadaljevanje pisateljevega prvenca, pred štirimi leti 5 pred 12. Pravijo, da so dosedanji bralci roman ocenili kot
prepričljivo in enostavno branje, ki ga ni moč odložiti.
Za slikovno popestritev večera je poskrbel iranski slikar Razzaka Ra, ki že 20 let živi v Sloveniji, s svojimi upodovit-vami iz ciklusa Peti element.
Pisatelj Zaje je zbrani publiki predstavil še nekaj svojih kolegov, ki se ukvarjajo s pesništvom. Vsekakor je bil to zanimiv literarno slikarski večer.
F. S.
Pisatelj Lenart Zaje in Eva Š. Maurer v Galionu.
SSchubertovo Ave Marijo napolnila srca poslušalcev
Čeprav sem nekaj njenih posnetkov že poslušal, sem se z zanimanjem odzval prijaznemu povabilu kamniškega Doma starejših občanov na njen solistični koncert. V mislih imam pevko-solistko NATAŠO LOBOREC - Perovšek, ki se je na to strmo, večkrat nehvaležno, a vedno privlačno in atraktivno pot spustila šele po odhodu v pokoj, čeprav seveda ne gre zanikati, da se je že v dolgih letih aktivnega dela v SKB uveljavljala kot zborovska pevka in solistka v amaterskem pevskem zboru SKB pod vodstvom njenega moža, znanega glasbenika, dirigenta, harmonizatorja in pevskega pedagoga gospoda Rudija Loborca.
Tudi ne gre zanikati, da sem bil ob neposrednem poslušanju zapetih in z neprikritim žarom interpretiranih skladb prijetno zadovoljen, kot kritik pa delno celo presenečen, kajti poslušanje petja in muziciranja v živo je vedno povsem nekaj drugega kot poslušanje še tako umetniško in strokovno dodelanih reprodukcij iz vinilnih in podobnih plošč.
...Pevka NATAŠA LOBOREC se seveda ne prišteva v plejado najmlajših estradnih umetnikov, vendar ji kar naravno uspeva, da z naravnostjo in svežino svojega glasu marsikaterega teh »umetnikov« zasenči s svojim naravnim, a tudi vidno izšolanim glasom. Če pri kom, se prav pri njej zrcali staro pevsko reklo... »...pusti peti moj-ga slavca kakor sem mu grlo ustvaril«.
Njen glas je naravno poln, presenetljivo odmeven in prežet s svežino, rekel bi celo umirjeno dolenjsko šegavostjo nje in njenih staršev, okolice, iz katerega izhaja. Njeno petje me je občasno celo šar-miralo, to še posebno, kadar je bil njen lepi glas obogaten z neštetimi in nenavadnimi odtenki. Pravimo, da je fraziranje način petja človeškega glasu, kar nedvomno velja tudi za našo umetnico, kajti njeno petje ni bilo le šarmantno, pač pa vsaj na odtenke celo obogateno z emocijo, ki seže v srca.
Dobro uro trajajoči solistični koncert je bil praktično sestavljen iz treh, verjetno kar štirih delov, od katerih je bil prvi usmerjen v nekaj popolnoma domačih in priljubljenih narodnih, drugi v dve vsem znane pesmi južnih republik, tretji pa v precej težjo svetovno zakladnico, kjer je kot ptič Feniks zablestela interpretacija Schu-bertove Ave Marija.
In v zadnjem delu je z neprikrito ljudsko intuitivnostjo »pritegnilo« vseh 80 ali celo 90 prisotnih, tako da se je nastop prijetne pevke Nataše Loborec-Perovšek končal v kar najprijetnejšem in prijateljskem vzdušju.
MAG. CENE MATIČIČ
Cantemusu ob letnem koncertu
Resno in glasbeno ustvarjalno vstopanje v evropski prostor
Če se v tem zapisu odrečem naštevanju kdaj in kje je Cantemus v letošnjem letu nastopal in tako predstavljal slovensko ih kamniško vokalno umetnost, naj v potrditev tega obetajočega naslova navedem le, da so kot edini povabljenci iz Slovenije nastopati na otvoritvenih slovesnostih 7. evropskega zborovskega festivala v Švici. Podatek, ki ga že po samem naslovu sodeč ne gre prezreti, pač pa vsaj primerjati z vsakoletno mednarodno manifestacijo in tekmovanjem zborov v Mariboru.
Naj se za hip ustavim pri letošnji zelo dobrodošli posebnosti, namreč pri pisni predstavitvi tekstov vseh pesmi, torej vsebini, ki si jo je skladatelj izbral, ji vdahnil glasbeno umetniško vrednost in tako ustvaril umetnino trajne lepote in veljave...
Pevovodja legendarnega AFZ in kamniški rojak Irance Marolt je gojil stalno prakso, da nas je že v začetku seznanjal s posebnostjo vsake od pesmi, njenim nastankom in tudi okoliščinami, v katerih seje porajala...
Verjetno nisem daleč od resnice, če trdim, da smo nekaj iz »švicarskega« programa poslušali tudi na letošnjem letnem koncertu v Kamniku. V mislih imam dve kompoziciji Johanna Ludtviga Bacha, ki ga vsaj običajno ne slišimo tako pogosto kot njegovega znamenitega sorodnika Se-basliana in ga prav zaradi tega zamenjujemo z njim.
Koncert so odprli s tremi moleti iz zakladnice našega mojstra Gallusa, ki ga poleg Orlanda di lassa in Claudia Monteverdija prištevamo med velike skladateljske osebnosti XVI stoletja, mojstre a cappela umetnosti, značilne tudi po hkratni kompozicijski tehniki mnogoglasnih zborov; ki se v isti skladbi medsebojno izmenjavajo in zopet spajajo, kar daje celovitosti skladbe živahno barvitost. No, in prav to medzborovsko odgovarjanje meje ob poslušanju perfektno odpetih njegovih skladb navedlo na misel, da lahko lega našega velikega mojstra, sicer komponista 19 maš, uvrstim tudi v dokaj nenapolnjen prostor med beneško in luteranska umetnostjo.
Vse tri Gallusove kompozicije, s katerimi so se naši zbori pričeli »spopadati« šele pred nekaj desetletji, so odpeli v latinskem jeziku, tistikrat in še dolga stoletja naprej »uradnem« jeziku sveta, v katerega dikciji so pevci Čantemusa za dober ščepec boljši in jasnejši kot pa v nemščini, v kateri so odpeli Ludvika Bacha motet in pa kantato, kar pa je spričo prevlade jasnih vokalov v latinščini popolnoma razumljivo, a vendarle moteče za zbor kvalitetne stopnje Čantemusa.
Druga polovica prvega dela pred odmorom je bila v znamenju osem-glasnega motela »Das ist mene Freude« in pa kantate »Die mil Tranen savn« že omenjenega johanna ludtviga Bacha.
V prvem, ki se naslanja na besedilo dveh psalmov, poteka pa v medsebojnem dogovarjanju dveh zborov, torej osemglasju, so me pevci navdušili z zvočno in glasovno enakovrednostjo obeh prepletajočih se zborov ter z izrazito dovršenimi crescendi in decrescendi, kar znova dokazuje, da Vrhovnik tudi z že dobro izpiljeno pevsko tehniko ni popolnoma zadovoljen. To, kar mu v izjemni meri štejem v čast, pa je njegova hrabrost, da seje lotil tudi druge, triogo zahtevnejše kantate, ki zahteva poleg zbora še štiri vokalne soliste ter komorni kvartetni sestav godal in čembalo. Pefektnoslje prostorsko omemno zvenela in se širila po avditoriju. Mladeniško barvitilin zvenečisolistični glasovi so plemenitihne le sami sebe, pač pa tudi prostor, v katerem so se, dopolnjeni z zborom, godalnim kvartetom in čembalom, pretakali.
Stčerpa tudi drugi'del po (klinom ni v ničemer zaostajal za prvim. Rekel bi celo, da gaje smiselno svojevrstno dopolnjeval in nam tako /predstavilposebno obliko stilistike, čeprav o tem ni bilo opaznega sledu. Zelo impresivno sla izzveneli »lay a garland« nam manj znanega Roberta Pearsalla, ki opeva osebno žalost ob smrti zveste, a zmotne ter kljub vsemu neomajne ljubezni; ter »Gloria« jeana Sandstroma. ki sla ji kot tipično sakralni vtisnila posebno občuteno - nabožni pečat solista Nuša Vujan in Metod Palčič.
Zadnji dve iz rednega programa sla nam ponudili glasbeno lepoto dovršeno izbrušenih smaragdov Iranza Schuberta in Roberta Scliu-manna, ki kol neponovljiva mojstra vokalnih spevov ne smela manjkati na količkaj opaznejšem svetovnem odru.
Dvorana, hije z največjo pozornostjo spremljala vokalni korpus glasovno skoraj povsem uravnovešenega zbora (20 + 14), je bila seveda skrajno navdušena in tako se Cantemus tokrat ni mogel izvleči brez dvojnega dodatka:
Ob iztočnici lahko mirne duše zapišem, da sem slišal zajten snopič zborovske spevnosti zelo različnih obdobij. Stavek je bit vseskozi obvladljiv, besedila pa inventivno razčlenjena ter hormonsko polna. Večina zborovskih spevov se odlikuje po širini poudarkov, ki se v ustvarjalnem medzborovskem pogovoru, predvsem pa prelivanju med homogenim korpusom, solisti ter komornim godalnim kvartetom s čembalom, pa tudi spremljajočim klavirjem, medsebojno privabljajo v pravi simfonični kontekst.
O kvalitetnem nivoju, ki se hitro in zavidljivo uspešno dviguje na stopnjo mednarodno primerljivih in prepoznanih korjmsov, sem marsikaj zapisal že v kritičnih zapisih preteklih let, tokrat bi jih lahko le ponovil.
Nekaj pa sem vendarle pograšal...
Vsaj besedo ali dve in eno od Vremšakovih skladb, saj mu je bila le dva dnipred koncertom fiodeljena najvišja slovenska glasbena Kozino-va nagrada.
Res, prišla je v prave roke in napravi naslov; humanistu in skladatelju, kije vse svoje moči in glasbene sposobnosti ter naravno prirojene in strokovno pridobljene darove {posvetil razvoju najžlahtnejše med žlahtnimi lepimi muzami.
Pa ne samo to, kajti v tem priznanju se zrcali tudi odraz vseslovenskega priznanja glasbeni tradiciji Hiše Vremšak, brez katere Kamnih ne
bi bil Kamnik. „._,*« ,
v MAC. CENE MATlClCJ
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi
v Poletno gledališče Studenec pri Domžalah na
II. Kulturni poletni festival Studenec
Krstna izvedba domače gledališke predstave MARTIN KRPAN Premiera, 19. julija ob 21. uri
Martin Krpan se bo po dvajsetih letih spet pomeril z Brdavsom v izvedbi domače gledališke skupine. Tokrat v novi preobleki, saj je Levstikovega Martina Krpana na novo dramatiziral Jože Humer. V uprizoritev bo vključenih preko osemdeset igralcev, plesalcev, pevcev, veliko besede pa bodo imeli tudi otrod.
Ponovitve: 20., 21., 26., 27. in 28. julij, 2., 3. in 4. avgust, ob 21. uri
15. mednarodni koncert GLASBA TREH DEŽEL 31.avgust ob 21. uri
Na prireditvi narodno zabavnega žanra bodo nastopili priznani glasbeniki in pevci iz Avstrije, Italije in Slovenije.
Prodaja vstopnic: Vele, trgovska družba, tel.: 721 83 31, trgovina Nakup Kamnik, Kavarna Veronika Kamnik in dve uri pred predstavo ali koncertom.
8        28. junija 2002
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
V Zgornjem Tuhinju imajo osnovnošolski pouk 145 let, sedanja šolska stavba pa praznuje 100-letnico
Sola • vitalni del Zgornjega Tuhinja
Nadaljevanje s 1. strani
Vas, šola, država in svet so skozi čas preživljali številne narodnostne in družbenopolitične spremembe. Vihrale so vojne, umirale in rojevale so se države preoblikovalo se je šolstvo. Danes ima podružnična šola Zgornji Tuhinj štiri razrede s štirimi učitelji. Prek 50 šolarjev je deležnih sodobnega poučevanja. Uspešni so na občinskih in državnih tekmovanjih ter pri nadaljnjem šolanju. So sestavni del Osnovne šole Šmartno, ki bo v prihodnjem šolskem letu sprejela v prvi razred devetletke šestletne šolarje. Oddelek bo tudi v Zgornjem Tuhinju.
Tatjana Drovenik Calič, avtorica kronike, ki je izšla ob praznovanju, poudarja, da je pozabi vredno odtegniti učiteljice in učitelje, saj so poklice spremenili v življenjsko poslanstvo.
Presegli so ozke okvire poučevanja in šolo spremenili v središče kulturnega ter gospodarskega utripa kraja. Posebej so se v krajevno zgodovino zapisali prosvetni delavci Srečko Malenšek, Marica Žavbi, Vida in Dore Drovenik ter drugi.
Krajani Tuhinja so z veseljem pomagali pripravljati praznovanje stote obletnice šolske zgradbe. Za pripravo slovesnosti je
skrbel organizacijski odbor. Poleg učiteljic so ga sestavljali predstavniki vseh krajevnih organizacij, ki so bili nekoč tudi učenci te šole. Z dobro pripravljeno proslavo in številno udeležbo so Tuhinjci dokazali, da doživljajo šolo kot vitalni del domačega kraja. Kolektiv podružnične šole Zgornji Tuhinj je hvaležen krajanom, sponzorjem in ostalim, ki so omogočili izvedbo javne prireditve ob 100-letnici šole.
Začetna obdobja je šolska kronika pisana v nemškem jeziku, a že po letu 1900 v slovenskem jeziku. Nemščina se pojavi le še med drugo svetovno vojno.
Zgornji Tuhinj se je oblikoval od 10. do konca 12. stoletja v prisojni za-tišni dolinici Tu-hinjščice, ob njenem izstopu iz gora, na gornji tuhinjski terasi. Prvič naj bi bila vas pisno omenjena leta 1213. Leta 1400 je bila imenova-
na v urbarju kot sedež župe z dvanajstimi kmetijami. Domneva se, da je bila vas ob nastajanju največje naselje v Tuhinjski dolini. Dolina je upravno spadala pod Kranjsko in kamniški okraj, ki je bil znatno večji od sedanje občine Kamnik.
Osnovno šolanje otrok je bilo tudi pri nas do časa cesarice Marije Terezije v rokah katoliške cerkve, deželnih stanov in mest. S prvim šolskim zakonom iz leta 1774 je bila prvič na na-
Današnji šolarji si pridobivajo znanje v sodobnih učilnicah, opremljenih z računalniki. Tako razigrano pa so se predstavili na prireditvi ob 100-letnici svojega šolskega poslopja.
STAROSLOVENSKI ŽRTVENIK, ZAKLAD IN ŠOLA V HLEVU
Tam pod Slevcem, Javorščkom in Stenami je Zgornji Tuhinj in tam se prepletajo legende z resničnostjo. »Kapela sv. Vida na Planini je po tradiciji in po Valvasorjovem poročilu prvotno stala nižje od sedanje, na Zatrepu (kjer je stal staroslovenski žrtvenik), a je bila čudežno premeščena na sedanje mesto....« piše med drugim v Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937. Tam je še zapisano: »... Današnje, graščini slično župnišče, so zgradili po izročilu za svoj lovski grad Celjski grofje...«
In v novi Kroniki osnovne šole Zgornji Tuhinj piše o davnem stiku Zgornjega Tuhinja s kulturno Evropo: »... To dokazuje najdba zaklada v vasi Češnjice, kjer so v kmečki kleti izkopali lonec s kovanci, kije danes razstavljen v muzeju v gradu Zaprice. V veliki količini zlatnikov in srebrnikov najdemo kar štirinajst različnih denarnih enot takratnih evropskih državnih tvorb, kar pomeni, da je po cesti skozi Tuhinjsko dolino potovalo blago iz celotne Evrope... Mogočna cerkev Marijinega vnebovzetja se je v času svojega nastanka in še mnogo kasneje po velikosti merila s cerkvami v Kamniku, je starodavni romarski cilj...«
Kronika beleži:... Posebna šolska komisija je prišla 10. marca 1856 v Zgornji Tuhinj z namenom, da poišče pripraven prostor za šolo in zagotovi dotacijo za učitelja in šolske potrebščine. Sklenili so, da v šolo prezidajo župnikov hlev, župniku pa v zameno napravijo novega... Nad šolskim poslopjem se je ponosno dvignilo župnišče z novim hlevom, kije bil jako čedno zgrajen in se s šolo ni dal primerjati.' ... Iz novega hleva se je cedila gnojnica ravno pred šolska vrata. 'K sreči je bila mladina vajena od doma tega duha, sicer bi se kmalu čutile posledice.' V šoli je bila ena sama učiteljica, pod njo pa je bila klet, ki jo je župnik uporabljal kot »šupo«, t. j. shrambo za steljo...«
Zgornji Tuhinj je danes privlačno naselje s cerkvijo, kije starodavni romarski cilj.
Pouk je bil v minulih sto letih zelo raznolik. Učenci so prikazali učne ure iz časa avstro-ogrske monarhije. Za kazen je morala učenka klečati na koruznem zrnju (deklica pod sončnikom).
šem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od šestega do dvanajstega leta.
Prva ljudska šola je bila v Zgornjem Tuhinju izročena namenu 1. novembra 1857. leta. Prvi učitelj je bil Janez Uršič iz Šiške pri Ljubljani. Domneva se, da je bilo sprva učencev veliko, a obisk pouka je bil slab. V letih 1872/73 je bil učni jezik slovenski. V takratnem kamniškem okraju je bilo 30 ljudskih šol. Šola v Zgornjem Tuhinju je bila takrat organizirana kot enorazrednica, spadala pa je v občino Tuhinj.
Leta 1894 je predmetnik obsegal verouk, branje in pisanje, učni jezik, računstvo in geometrijsko oblikovanje, prirodoznan-stvo, zemljepisje in zgodovino, risanje, petje in telovadbo, ki je bila za dečke obvezna. Deklice so se urile še v ročnih delih. Za učitelja prav gotovo ni bilo enostavno. Sam je moral učiti otroke in mladino od šestega do 14. leta starosti.
Za šolsko poslopje je bil leta
1899 izbran. Hribnikov vrt. Hranilnica in posojilnica v Gornjem Tuhinju je za šolo prispevala polovico parcele za simbolično ceno 25 goldinarjev. Hribnikov vrt je bil odkupljen 6. marca
1900 za 450 goldinarjev. Nakup je vodil Josip Smolnikar, predsednik krajnega šolskega sveta in posestnik z Malega Hriba.
Naslednje leto je mojster Gregorc iz Mengša začel graditi novo šolsko poslopje 15. septembra so stavbo slovesno blagoslovili ter naslednji dan začeli s poukom. V tistem času je bila to največja šolska zgradba v Tuhinjski dolini.
Čas pa prinaša raznoterosti. Tuhinjci so preživeli grozote prve svetovne vojne. Razsula se je dotedanja avstroogrska monarhija in se oblikovala kraljevina Jugoslavija. Kri učencev tukajšnje šole je tekla med drugo svetovno vojno. Z rojstvom nove Jugoslavije so se oblikovali socialistična ureditev, samoupravljanje in vzbrstela je industrija. Tukajšnji prebivalci so pustili motike, pluge in odšli v kamniške tovarne. Spreminjale so se šolska obveznost, organizacija pouka, šolska mreža ...
Šola v Zgornjem Tuhinju, ki je imela status nižje organizirane osemletke, se je leta 1964 priključila kot podružnica Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Šolsko leto 1964/65 pomeni prelomno obdobje za vse šole v Tuhinjski dolini, ker se je prvič vsa generacija petošolcev prešolala v Kamnik. Zanje je bil organiziran brezplačen prevoz
Na vzorno pripravljeni slovesnosti v Zgornjem Tuhinju so se zbrali številni gostje in generacije, ki so tu obiskovale osnovno šolo.
s šolskimi avtobusi. Na tuhinjski šoli so ostali učenci od prvega do četrtega razreda in preostanek učencev od 6. do 8. razreda, ki je imel pravico, da konča šolsko obveznost po starem učnem programu.
Sedemdeseta leta je zaznamovala materialna blaginja. Tudi šola v Zgornjem Tuhinju je bila obsežno obnovljena. A so šolsko poslopje zatem še večkrat obnavljali. Leta 1982 so menjali streho in še marsikaj so postorili. Šola je bila obnovljena še leta 1990.
Podružnica je doživela pomembno prelomnico zaradi reorganizacije šolske mreže v Tuhinjski dolini. Postala je Osnovna šola Šmartno v Tuhinju, podružnica Zgornji Tuhinj. V zadnjih šestih letih je obiskovalo pouk od 50 do 69 učencev. Na šoli je poleg štirih učiteljic zaposlena še delavka, ki opravlja dela kuharice in čistilke. Skozi čas so se učitelji menjavali, toda mnogi so se tu zadržali daljše obdobje, upraviteljica šole je zadnji dve leti Iva Bajde, ravna-
teljica pa je od leta 1996 Jožica Hribar. Lani so dogradili šolsko kuhinjo in zamenjali okna. A vlažni temelji šolske zgradbe kličejo po nadaljnji obnovi. Kamniški župan Anton Tone Smolnikar se zaradi drugih obveznosti jubilejne slovesnosti ni mogel udeležiti. A je pisno obljubil, da se bo potrudil zagotoviti denar za nadaljnje obnavljanje za Zgornji Tuhinj zelo pomembnega poslopja.
Besedilo in fotografije: FRANČEK ŠTEFANEC
Kamniški godbeniki zlati na 22. tekmovanju slovenskih godb
V Ilirski Bistrici, kjer se je odvijalo letošnje 22. tekmovanje slovenskih godb v tretji in prvi težavnostni stopnji, je 12. maja Mestna godba Kamnik dosegla velik uspeh, saj je v svoji kategoriji zasedla drugo mesto in prejela zlato priznanje.
Da v Sloveniji vsi pojejo in 'mu-zicirajo' res ni nobena skrivnost, da pa je to skoraj res, pove podatek, da je v Sloveniji registriranih že preko sto, zagotovo kvalitetnih pihalnih orkestrov. V tretji težavnostni kategoriji, v kateri je tekmovala Mestna godba Kamnik, je nastopilo kar 33 godb iz vse Slovenije. Močan orga-nizatorski zalogaj za prireditelje tekmovanja in huda konkurenca za naše glasbenice in glasbenike.
Tekmovalna godba je morala izvesti tri skladbe. Uvodno, kije bila namenjena uigravanju orkestra in privajanju na akustiko dvorane, obvezno skladbo za tretjo težavnostno stopnjo Vinka Štrulca: Štiri skladbe za pihalni orkester in skladbo po lastni izbiri, kije ustrezala ravni tekmovanja za 3. težavnostno stopnjo. Petčlanska strokovna žirija je pri nastopu godb ocenjevala intonacijo, zvok, ritem in doslednost v tempu, tehniko igre, dinamiko in fraziranje ter umetniški vtis koncertnega nastopa.
Na tekmovalnem odru je pod taktirko Roka Spruka zaigralo 47
godbenikov, ki so poleg pbvezne skladbe zaigrali dve že dobro uigrani skladbi nizozemskih skladateljev. Gospod Spruk je izbral program, kije pri godbenikih zelo priljubljen, bil je težavnostno primeren z glasbenimi vrednotami, kijih zahtevajo pogoji tekmovanja. Člani Mestne godbe Kamnik so tekmovalni program intenzivno preigra-vali tri tedne, za dvodnevno tekmovanje, kjer so nastopili zadnji v svoji kategoriji, pa so bila pričakovanja vsekakor nižja, sicer v okviru zlatega priznanja, na drugo mesto pa vendarle nihče ni računal. Veselje je še toliko večje, ker so jih prehiteli le godbeniki Srednje glasbene in baletne šole Maribor, ki že veljajo za polprofesionalce. Tekmovanje sicer poteka vsaka štiri leta, če pa napreduješ v višjo kategorij, nastopiš že naslednje leto v višji kategoriji. Tako bodo naši godbeniki po lanskoletnem uspehu v Sv. Antonu pri Kopru in letošnjem v Ilirski Bistrici tudi drugo leto nastopili na tekmovanju v 2. težavnostni stopnji. Po dolgih dvajsetih
letih jim je to po petih poskusih uspelo prvič!
V Kamniku igra nekaj zelo dobrih profesionalnih glasbenikov, ki so godbi priskočili na pomoč, godba pa sije morala sposoditi tudi nekaj glasbenikov, saj Mestna godba Kamnik ne premore vseh potrebnih inštrumentov. Vsi godbeniki si želijo, da bi se z vseh strani bolj pomagalo in prisluhnilo potrebam glasbenikov. Vsekakor bi bilo potrebno poiskati več različnih možnosti za nakup manjkajočih inštrumentov, s katerimi bi orkester zazvenel še bolje, izognili pa bi se tudi preteči nevarnosti, da bodo nekateri glasbeniki odšli k drugim pihalnim orkestrom, kjer jim nudijo boljše pogoje za delo.
Po dolgi in zelo uspešni glasbeni sezoni so se 'muzikantje' v juniju podali še na morje, kjer so v Umagu navdušili mimoidoče turiste s promenadnim koncertom, sami pa že začeli nabirati nove moči za prihajajočo sezono.
Naj moto kamniških godbenikov 'Združitiprijetno s koristnim!' tudi v prihodnje prinaša tako lepe rezultate, prijetna družba z dobro glasbo pa naj še dolgo razvaja kamniške in druge poslušalce.
BOJANA KLEMENC
Kamniški godbeniki so pod taktirko Roka Spruka navdušili tako žirijo kot tudi poslušalce.
Kamniški OBČAN
KAMNIŠKI SREDNJEVEŠKI DNEVI
28. junija 2002 9
UTRJENI MALI GRAD SPET ODPRT...
Letos se »leta Gospodovega 2002 na sedmi ino osmi dan meseca rožika v tem našem Kamniki ene slavnosti po stari šegi niso verši-le«, kot je v svojem naznanilu oznanil župan kamniški Anton Tone Smolnikar. Zaradi slabega vremena so bile odpovedane in so »se veršile 14. in 15. dan meseca rožnika«, lahko rečemo, da tokrat v pravi poletni vročini.
Letošnji srednjeveški dnevi so se začeli z dogodkom, pomembnim za ohranjanje naše bogate kulturnozgodovinske dediščine. Po dobrih treh desetletjih arheoloških raziskav
drugim.
Potem, ko sta skozi zgodovino Malega gradu obiskovalce slovesnosti popeljala mag. Andreja Eržen in Tone Ftičar ob spremljavi Galluso-_  vih skladb v iz-
W
'V
Župan Tone Smolnikar ob ponovnem odprtju Malega gradu: »Skoraj sto milijonov smo vložili v sanacijo, zato sem še posebej žalosten, ko zvem za nočne obiskovalce, ki uničujejo ta naš najlepši spomenik in simbol Kamnika... Po sanacijskih delih na kapelici nas čaka še ureditev in odprtje sosednjega stražnega stolpa, upam, da kmalu...«
in obnavljanja malograjskega kompleksa so v petek po zaključeni gradbeni sanaciji spet odprli za javnost kapelo sv. Eli-gija na Malem gradu. Kot je na slovesnosti poudarila mag. Ni-ka Leben, odgovorna konser-vatorka z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, ki je v kapeli pripravila razstavo o obnovitvenih delih na Malem gradu, vsa restavratorska dela še niso zaključena. V celoti bo treba re-stavrirati še glavni romanski portal, freske, preostale kamnoseške elemente, ohranjene v notranjosti kapele, oltarje s kipi, stavbno pohištvo ter prostore ustrezno osvetliti. Poudarila je, da je bila statična sanacija kapele med najzahtevnejšimi posegi, saj je bila kapela ogrožena zaradi številnih razpok v skalnem pobočju in na samih zidovih, zlasti nad okenskimi odprtinami.
Župan Tone Smolnikar je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da šestih srednjeveških dnevov ne bi moghV praznovati lepše kot z odprtjem malograjskega kompleksa. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri njegovi prenovi, med njimi konservatorjem ZVNKD Kranj (mag. Nika Leben, Milan Sagadin), podjetju Sanacija objektov Miha Pelko Bled, arhitektoma Bojanu in Tomažu Schleglu, svojim sodelavcem v občinski upravi in
vedbi vokalne skupine ECCE iz Kamnika in kvarteta kljunastih flavt AIR iz Žirov, je kapelico blagoslovil upokojeni župnik, kanonik g. Maksimilijan Ocepek. V imenu kamniškega župnišča se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi kapele, kar po njegovem kaže, da se še ceni naša verska kultura in izrazil željo, da bi se to sodelovanje nadaljevalo. Prisotni so si nato z zanimanjem ogledali manjšo razstavo o obnovitvenih delih v zakristiji kapele.
Po slovesnosti pa so se še v pozni poletni večer na Trgu
letos bolj maloštevilni obiskovalci, ki so morali za vstop na prizorišče odšteti po 700 SIT mitnine, ogledali in seveda tudi kaj kupili iz ponudbe izdelkov, ki so jih na svojih stoj-micah ponujali srednjeveški rokodelci, med njimi kisarka, medičar in svečar, lončar, kljekljarica z žico, pletilje slamnatih izdelkov in še mnogi drugi. V Japljevi ulici pa so kmečke jedi in domačo pijačo ponudile kmečke žene iz Tuhinjske doline. Kakih deset stojnic z domačimi izdelki so postavili tudi na začetku Glavnega trga proti kavarni Veronika.
V predstavitvi srednjeveških obrti in na živilski tržnici so sodelovali člani in članice kulturnih društev Tuhinj, Motnik, Podlimbarski Krašnja, Dedišči-
Odgovorna konservatorja Malega gradu mag. Nika Leben (kapela) in Milan Sagadin (obzidje) z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Milan Sagadin: »To je samo trenutek predaha, ko lahko pokažemo, kaj smo doslej storili, vendar se s tem ne bi smeli zadovoljiti, saj je kapelo in še marsikaj treba dokončati..«
Za natančnejšo oceno letošnjih srednjeveških dnevov je sicer še čas, kljub temu pa smo želeli iz prve roke slišati, kaj o letošnjih prireditvah meni glavni organizator Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik: »Najprej moram reči, da je nekaj hude krvi med nekaterimi obiskovalci povzročila letošnja »mitnina« v višini 700 SIT. Razumeti je treba, da take prireditve zahtevajo sorazmerno velika sredstva, čeprav skušamo s sodelovanjem prizadevnih amaterjev stroške čimbolj zmanjšati. Udeležba na prireditvah je bila res nekoliko slabša od lanske in to predvsem zaradi prestavitve dnevov za teden dni, ko so bile hkrati tudi druge prireditve po Sloveniji in nekaj tudi zaradi velike vročine.
Kar se tiče same izvedbe prireditve, zlasti zaključne predstave Slavomir na Malem gradu, lahko rečem, da so okusi različni in se bomo z različnimi pogledi na take prireditve vedno srečevali. Seveda smo tudi organizatorji pričakovali, da bo zaključna predstava vsaj delno navezana na kamniško oziroma malagrajsko zgodovino. Zato bomo verjetno prihodnjič razpisali natečaj za osrednjo predstavo o zgodovini Malega gradu in v tem okviru oživili tudi kamniško Veroniko. Morda bi bilo smiselno celotno prizorišče srednjeveških dnevov prenesti na Mali grad, ki se je že letos pokazal kot zelo primeren ambient za take prireditve.«
Na malograjskem hribu so se zbrali številni ljubitelji simbola našega mesta in prisluhnili zvokom srednjeveških kljunastih flavt
Gorenjske, Teater Cizamo in Konjenica Veronika.
Tudi najmlajši so na letošnjih srednjeveških dnevih lahko našli kaj zase tako na Malem gradu kot pod njim. Predstavili so se mladi pevci kamniških Vrab-čkov, ustvarjalna delavnica in družinski kotiček Mladinskega centra, igra za otroke Princeska Veronika in ansambel za staro glasbo Glasbenega ateljeja Carl Orff iz Kamnika. Ves dan pa so mladi po starem mestnem jedru in na Malem gradu iskali Veronikin zaklad, vse bolj priljubljeno igro, ob kateri se seznanjajo s starejšo kamniško zgodovino.
Letošnje prireditve ob srednjeveških dnevih je sklenila predstava Slavomir, ki so jo na pobočju Malega gradu pripravili člani kulturnega društva Priden možic iz Kamnika. Šlo naj bi za neke vrste avantgardni gledališko pirotehnični spektakel, ki pa v nasprotju s pričakovanji gledalcev ni imel nobene povezave z malograj-sko zgodovino. Zato je bilo ob koncu nekaj več kot polurne predstave, ki se je začela s 40-minutno zamudo (ob 21.40) med gledalci slišati zelo različne komentarje. Kot smo zvedeli pozneje, organizacijski odbor s scenarijem te prireditve ni bil seznanjen.
Vsekakor pa je treba organizacijskemu odboru za izvedbo letošnjih srednjeveških dnevov, ki ga je vodil Miran Jereb, priznati, da je vložil veliko naporov in prizadevanj, da bi nadaljeval sedaj že tradicionalno kamniško spomladansko prireditev, vezano na staro kamniško zgodovino. Žal pa mu je kar dvakrat zagodlo vreme, najprej z dežjem, čez teden
svobode pod Malim gradom iz kljunastih flavt razlegale srednjeveške melodije.
Sejem, viteške igre in Slavomir...
Prireditve so se nadaljevale naslednji dan, v soboto, ko je mestni klicar z bobnom ob pol desetih povabil obiskovalce na Trg svobode, kjer je župan Tone Smolnikar (tokrat ni prijahal na konju in ni oblekel srednjeveške oprave) odprl srednjeveški sejem. Nato so si,
		i-
		
		
		
Pred vhodom v kapelico so zazvenele Gallusove melodije skupine ECCE, ki jo vodi Sebastijan Vrhovnik.
Srednjeveške kmetice Lucija, Monika in Vesna iz Motnika so poleg suhih hrušk in krhljev na svojem štantu ponudile tudi slastne domače flancate in špehovko, ki so jo obiskovalci kaj hitro pospravili.
na Zgornje Palovče ter Društvo podeželskih žena iz Tuhinjske doline.
Ob pol enajstih so se vitezi v spremstvu konjenice Veronike podali na Mali grad, kjer so po nagovoru župana Smolnikarja uprizorili viteške igre v mečevanju, vlečenju vrvi, metanju podkve in lokostrelski turnir, nadaljevali pa so popoldne ob 17. uri. V lokostrelstvu so se pomerili tudi obiskovalci. Na viteških igrah so sodelovali KD Priden možic, Klub vitezov Zgornje
dni pa z za ta čas neobičajno visoko vročino. Zaradi prestavitve se kamniške prireditve niso mogli udeležiti nekateri predvideni izvajalci, ki so imeli svoje nastope že dogovorjene drugje. Pa tudi pri nas je bilo ta vikend kar nekaj velikih drugih prireditev. Naj omenimo samo pevsko srečanje socialnih zavodov Slovenije v Kamniku in gledališko predstavo Divji lovec v Tuhinjski dolini.
Besedilo in foto: FRANC SVETELJ
Župan Tone Smolnikar pa pravi, da je bil vrhunec otvoritev malograjskega hriba s kapelo; »Tako smo odgovorili vsem tistim nejevernežem, ki niso verjeli, da bomo ta del kdaj končali, čeprav še ni vse v celoti končano. Srednjeveškim dnevom bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti in jim dodati novo vsebino.«
Svoj vtis o prireditvi je strnil tudi Janez Repanšek, predsednik sveta KS Kamnik-Center in občinski svetnik: »Po mojem mnenju je bila letošnja prireditev slabša od lanske. Stojnic je bilo premalo, ponudba na njih pa zelo slaba. Izstopala je edino slovesnost odprtja malograjske kapele, vse ostalo pa je bilo pod nivojem. Zaključna predstava se sploh ni vklapljala v program. Obiskovalcev je bilo manj tudi zaradi vstopnine, kije bila v bistvu namenjena večerni predstavi, ne pa skromnemu dogajanju čez dan. Zaprejo mesto, potem pa ničesar ni...«
Prof. Janez Majcenovič, znani kamniški kulturnik: »Glede zadnje prireditve na Malem gradu spadam v tisto generacijo, ki misli, da je bila veliko prehrupna, saj so kar trije psi dobili živčni zlom. Čeprav ljudje mislijo, daje to sodobna umetnost, meni ni všeč, ne pove ničesar in nisem od nje nič odnesel. Veronika in Mali grad to je bolj intimna zadeva. Glede vstopnine za soboto pa mislim, čeprav se nekomu zdi 700 tolarjev veliko, da je na nek način denar treba zbrati. Vemo pa tudi, če je neka stvar zastonj, potem ni nič vredna. Šimfali so tudi taki, ki se jim ni zdelo drago za en kozarec pijače dati veliko več...«
Razstavo o dosedanjih delih pri sanaciji Malega gradu v kapeli si je ob razlagi Nike Leben ogledal tudi Janez Žvokelj, Kamničan, ki živi v Ljubljani: »Na Mali grad imam lepe spomine iz otroških let, še posebej na žegna-nje na praznik sv. Roka. Zato sem vesel, da je Mali grad prenovljen in spet dostopen javnosti...
^^^^
Vitezi zgornjesavski so se skupaj s kamniško mestno gospodo in konjenico Veroniko sprehodili po starem mestu.
10      28. junija 2002
ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
Kamniški OBČAN
Zdf*ClVStV(s1ZCl Tl@V&T*YlOSt     Majska serenada v Kettejevi ulici v Kamniku
gensko spremenjenih Živil (IV.)
Nadaljujemo z opisom najvišje stopnje obolelosti, VII. stopnje (prevzetnost). O povezanosti prehrane in zdravja, kije dolgoročno odvisno predvsem od kakovosti prehrane ter o razvijanju obolelosti od I. do VI. stopnje smo že pisali v prejšnjih številkah Kamniškega občana.
Opisane stopnje obolelosti veljajo tudi za nezdravo prehranjevanje z običajnimi živili. S poznavanjem stopenj obolelosti, kijih povrzoča-jo napačne'življenjske navade; zlastiprehranske, bomo lažje razumevali obolenja, kijih bo povzročalo tudi trajno uživanje gensko spremenjenih živil. Neposredna povezanost obolenj z uživanjem gensko spremenjenih živil se razkrije šele na V. in VI. stopnji, ko se začnejo pojavljati bolezni izrojenosti (degeneriranosti), zato je koristno poznati že predhodne stopnje obolelosti, kijih povzroča nezdrava prehrana. S tem namenom smo že opisali prvih šest stopenj obolelosti, od kratkotrajne telesne in umsko-duševne utrujenosti pa vse do živčnih bolezni.
VII. stopnja, prevzetnost: Večletne napačne življenjske, zlasti pa prehranske navade, povzročijo najvišjo stopnjo obolelosti - prevzetnost, čeprav se vse predhodno opisane stopnje obolelosti morda ne izkažejo v polnem obsegu. Prevzetnost je najvišja stopnja telesne in umsko-duševne obolelosti in je tudi najbolj razširjena bolezen današnjega človeka. Njeni najpogostejši simptomi so sebičnost, domišljvost, puhlost, samohvala, izključevalnost in zagovarjanje svojega ravnanja. Prevzetnost kot najvišja stopnja obolelosti je obenem tudi vzrok za pojavljanje vseh predhodnih stopenj. Ker je prevzetnost vse bolj razširjena med ljudmi, ves svet preplavljajo obolenja, bridkost in nesreča, ki pa niso le telesni in umsko-duševni znaki obolelosti pri posameznikih, temveč se odražajo tudi v odzivanju družbe na hude preizkušnje in v njenih svetovnih nazorih (ideologijah). Za ozdravitev prevzetnosti je treba vsaj leto ali dve živeti bolj ubrano z okoljem ter s hvaležnostjo za dano življenje, zdravljenje pa lahko traja tudi vse življenje. Vendar pa se prevzetnost lahko ozdravi v trenutku, če človek doživi čustven ali duhovni pretres, zlasti ob velikih težavah ali neuspehu. Z ozdravitvijo prevzetnosti se mu takoj vzbudita čut za ponižnost in skromnost. Navda ga občutek hvaležnosti, saj se zaveda svoje nevednosti. Ko se človek otrese prevzetnosti, sam od sebe zaživi ubrano s svojim življenjskim okoljem.
(vir.: The Book of Macrobioties, Michio Kushi in Ale.x Jack, Japan Publications, Ins., New York in Tokijo, 1987; poslovenil M. F.; februarja 2001; prevod se objavlja z dovoljenjem; pravica pridržana)
Varovanje zdravja kot glavni razlog za nasprotovanje gensko spremenjenim živilom
Varovanje zdravja je najpomembnejši razlog, zakaj se velja odreči gensko spremenjenim živilom. In kakšna je trajna rešitev? Ohranjanje neoporečne (ekološke) pridelave živil in uporabljanje njihove že znane kernijsko-energijske (celostne) zdravilnosti.
Zahvaljujemo se uredništvu Kamniškega občana, kije objavilo to pomembno sporočilo za javnost.
Zeleni Slovenije - OO Kamnik predsednik DANIEL KOVAČIČ
MEGLARCA BREZ MEGLE
Dan je dnevu podoben. Odrasli se odpravljajo v službe, otroci in mladostniki v šole (zdaj seveda na počitnice). Babice kuhajo, likajo, pazijo na vnuke. Dedki listajo časopise, kosijo travo ... A se je vsakdanjik v Kettejevi ulici v Kamniku tistega poznomajske-ga popoldneva sprevrgel v prijetno družabnost. Začela se je Majska serenada.
Meglarca se poimenuje območje nad Grabnom. A ime ni povezano z meglo. Ta se v glavnem izogne temu bregu. Ime je nastalo po priimku nekdanjega lastnika tega predela, ki se je pisal Meglar. In tam, kjer je bil nekoč razse-žen sadovnjak, so ljudje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začeli graditi zasebne družinske hiše. Oblikovali so ulice. Naporno je bilo kopati v kamnit, ilovnat in strm breg; graditi domovanja, kanalizacijo, urejati cesto, dvorišča ...
In na preteklost ter vsaka-nje skrbi prebivalci Kettejeve ulice tu in tam pozabijo. Če si kdo omisli nov avto ali ima kak drug razlog, gre od hiše do hiše in osebno povabi na ulično družabno srečanje, ki se začne že čez uro ali pol.
Tisti večer je bilo takšno srečanje v osrednjem delu ulice. Družina, ki ga je pripravila, ga je poimenovala Majska serenada. Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so zaigrali na glasbila in peli, drugi so recitirali. Čast odraslih je rešil sosed, ki je skoraj v vseh evropskih jezikih recitiral všečno humorno priredbo Prešernove Lepe Vide. In vedno več je bilo poslušalcev, ki so pozneje družno zapeli, se pogovarjali, smejali, nazdravili in prigriznili
domače dobrote. Za priložnostno pogostitev je posrkbela dru-žina-gostiteljica, nekaj pa so primaknile sosede.
Takšna srečanja so v ulici že nekaj časa v navadi, tudi ob novem letu. In prihaja vedno več sosedov. Lepo je, če sosed prijazno poda roko sosedu. In iz sloge se je rodila tudi cestna razsvetljava, ki jo Kettejeva že premore. Zgornja in spodnja ulica na Meglar-ci je še namreč nimata!
FRANČEK ŠTEFANEC
Prebivalci Kettejeve ulice v Kamniku, ki so se prvi zbrali na Majski serenadL.Rado-vedno gledajo na prizorišče, kjer so igrali, peli in recitirali najmlajši sosedje. Z mrakom pa se je število obiskovalcev potrojilo. \
Nov oskrbnik v Kamniški Bistrici
Že već kot 20 let je minilo, odkar je z oskrbništvom planinskega doma v Kamniški Bistrici prenehala Erjavškova Slavka. Od takrat se je v domu zamenjalo kar nekaj oskrbnikov, a nihče od teh ni bil domačin izpod Kamniških planin.
Planinski dom v Kamniški Bistrici je v drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja postavilo SPD na mestu nekdanje lovske koče. Ta koča, kot tudi poznejši dom, je bila v lasti Meščanske korporacije Kamnik. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran, v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja pa je bil na osnovi zakona o denacionalizaciji oziroma ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti zanj podan zahtevek za vrnitev   v naravi. Dom je še vedno v postopku denacionalizacije.
Dom v Kamniški Bistrici, priljubljena izletniška točka MKK je bila pod v lepem vremenu, bo odprt celo leto tudi med tednom, zelo ugodnimi
pogoji za planinstvo, pa tudi za celotni turistični razvoj bistriške doline, pripravljena odstopiti od zahtevka po vrnitvi v korist PZS oziroma PD Ljubljana Matica, vendar takrat ni ne pri PD in ne pri PZS naletela na ustrezen odmev. Mogoče so se časi spremenili in bo v prihodnje prišlo do sporazuma. Na to morda namiguje tudi ponovna nastavitev domačina iz Stahovice za oskrbnika te planinske postojanke. Tako bo Stane, sin Slavke Erjavšek, nadaljeval družinsko in rodbinsko tradicijo oskrbništva planinskih postojank v tem predelu Kamniških Alp. Po zagotovitvi novega oskrbnika, se ne bo več dogajalo, da bo dom čez zimsko sezono zaprt, predvideva pa tudi boljšo povezavo med turističnimi ponudniki na tem koncu in popestritev ponudbe.
BOJAN POLLAK
Kamniški OBČAN
SPORT - PLANINSTVO
28. junija 2002      11
PLANINSKI KOTIČEK
Škandal na državnem prvenstvu v kratkem duatlonu
Kamničani do srebrne in bronaste medalje
S tekmo v KRATKEM DUATLONU so se v okviru Triatlonske zveze Slovenije zaključila državna prvenstva »tekačev in kolesarjev v eni osebi,« kot radi imenujemo duatlonce. Za razliko od SPRINT DUATLO-NA, se v kratkem Športniki merijo na dvojni razdalji in sicer v teku na 10 km, kolesarjenju na 40 km, za zaključek pa odtečc-jo še 5 km.
Vsakoletna tekma na Brdu pri Kranju je gotovo ena najlepših v tekmovalnem koledarju, zato se je radi udeležujejo tudi tekmovalci kamniškega TRISPOR-TA. Prvi, tekaški del proge se prične sredi protokolarnega posestva Brdo, proga pa se nato dotakne prelepih gorenjskih vasic Spodnje in Srednje Bele, Hotemaž in Predoselj, ob katerih tekmovalci zavijejo nazaj na hipodrom, se hipno preobujejo v kolesarske sprintarice, zajaha-jo svoje jeklene konjičke in se podajo v dva kolesarska kroga, skozi Kokrico, Mlako, naprej proti Tenetišam in Goricam, kjer se cesta obrne nazaj, skozi Trstcnik, Zabije in Spodnjo Belo, do Brda. In še enkrat v su-perge, za zaključek, po posestvu Brdo.
Lepa proga in prelepo oz. prevroče vreme sta napovedovala dobro tekmo in zagrizen
boj za naslov državnega prvaka za leto 2002. Ker je nekaj odličnih slovenskih tekmovalcev manjkalo, zaradi nastopov drugje ali zaradi poškodb, so strokovnjaki napovedovali dokaj gladko zmago duatlonca Klemena Dolenca, med kandidati za drugi dve odličji pa so bili tudi Kamničani Franci Pire, Grega Zore in Matic Romšak.
Ze takoj po startu sta naprej potegnila člana ekipe Novice Extreme, Dolenc in Pire, ki sta vztrajno povečevala prednost pred zasledovalci, Bcnčino, Ber-toncljem, Ikičem, Erlihom in Romšakom. In prav slednji je do konca prvega teka uspel priti do četrtega mesta, ki je še ohranjalo možnost za preboj naprej.
Razgibana kolesarska proga in skoraj popolno brezvetrje je Romšaku ustrezalo, tako da je že pred koncem prvega kroga dohitel in prehitel vodilna tekmovalca, katerima se je uspel priključiti še Ikič. Romšak je pred koncem kolesarjenja še enkrat poskušal z napadom, vendar si večje prednosti pred dru-gouvrščcnim Pirccm ni uspel prikolesariti. Še več, zaradi sodniške napake, ko so Dolenca spustili iz menjalnega prostora kar po bližnjici, sta kamniška tekmovalca že pred zadnjim tekom izgubila eno mesto.
In, kot da mera še ne bi bila polna, so redarji na progi, prve štiri tekmovalce usmerili kar na hipodrom, namesto na tekaško progo. Napake se ni dalo več popraviti, zato so sodniki izračunali, da morajo za doseženo razdaljo tekmovalci preteči štiri kroge in pol. A je takrat vodeči Dolenc že po treh krogih in pol zavil v cilj, Romšak, Pire in Ikič pa so tekli še enega.
Da pa so športniki na mestu, so dokazali predvsem po tekmi, ko so se strinjali, s »salomonsko« odločitvijo sodnikov, da se upošteva vrstni red po treh krogih in pol. Tako se je z naslovom državnega prvaka okitil Klemen Dolenc (Novice Extrem), z nekaj sekundno prednostjo pred Maticem Romšakom (Trisport) in Francijem Pircem (Novice Extrem):
Pri ženskah je z veliko prednostjo zmagala Nada Rotovnik Kozjek (Novice Extrem), pred
Lidijo Valenta (Tržič) in Jano Ambrožič (Medicus).
Na tekmi je nastopil tudi starosta slovenskega triatlona, dr. France Cokan, ki je imel po tekmi še zanimivo predavanje o športni prehrani.
Tekma je štela tudi za tekmovanje v SLOVENSKEM POKALU 2002, kjer s 180 točkami še vedno vodi Kromar (Ribnica), na drugo mesto pa se je s 155 prebil Matic Romšak. Na tretjem pa je s 130 še en Trisportovec Erik Močnik, na četrtem s 105 Franci Pire, peto pa s 100 delita Damjan Ze-pič in Klemen Dolenc.
Do konca tekmovanja v SP sta še tekmi v Škof ji Loki in Zagorski dolini, vendar obe v septembru, ko bomo lahko poročali tudi o tem ali se je kakšnemu domačemu tekmovalcu uspelo uvrstiti med prve tri. Lansko leto je namreč prav tretje mesto osvojil Kamničan Damjan Slapnik.
MIRO KREGAR
Inventura Smučarskega kluba Kamnik
S prihodom maja v naših vrstah vselej delamo načrte za naprej in pregledamo dosežke pretekle sezone. Zadovoljni ugotavljamo, da kljub temu, daje za nami »zelena« sezona, so naši uspehi tudi »zlati«.
Zaradi obsežnejše promocijske akcije v jesenskem obdobju smo imeli začetni vpis novih otrok v Alpsko šolo (starost od 4 do 7 let) zelo dober, žal pa jih je nekaj med samo sezono prenehalo s treningi, saj so morali starši zaradi pomanjkanja snega na Veliki planini otroke voziti na oddaljenejša smučišča. Vseeno pa z veseljem ugotavljamo, da so vsi otroci izboljšali svoje mo-
torične sposobnosti, pridobili kar nekaj kondicije ter izpopolnili svoje znanje smučanja, zraven pa so, kar je pri tej starosti pomembno, zelo uživali.
Tekmovalci so s prvimi pripravami na snegu začeli že v avgustu, od oktobra naprej pa so postali treningi kar precej resni. V tekmovalnih vrstah trenirajo otroci v starosti od 7 do 15 let. Zelo smo veseli vsakega novega tekmovalca, ki se nam imajo možnost priključiti skozi vse leto, zahtevnost vadbe pa prilagajamo glede na starost, znanje ter želje posameznikov.
Sezono smo pričeli z malce smo-
le, saj seje naprej poškodoval glavni trener, decembra pa se je huje poškodoval še v lanski sezoni najuspešnejši tekmovalec Uroš Podbev-šek, ki je poškodbo saniral šele spomladi (naj poudarim, da se nobena od poškodb ni zgodila na smučišču).
Naši tekmovalci smo se udeleževali tekmovanj različnih nivojev, od rekreativnih pa do mednarodnih. Pohvalimo se lahko z mnogimi uspehi:
Pokal SK1 OPEN - skupno: 10-14 let: 3. mesto Aleš Rode 15-IH let: 3. mesto Andrej Pod-bevšek.
MD1: 1. mesto Aleš Rode
SDE: 6. mesto Maja Žurbi
7. mesto Eva Cimprič
8. mesto Živa Vovk MDI - ekipno 3. mesto
SK Kamnik (Rode, Rudi)
SDE - ekipno 2. mesto SK Kamnik (Žurbi, Cimprič, Vovk)
Z dobrimi rezultati so svoj delež, prispevali še: Petra Cerar, Nika Kubelj, Urban Rude, Gorazd Rudi, Miha J are...
Uspeh sezone pa je vsekakor kronal naš najboljši tekmovalec Aleš Rode s skupnim prvim mestom med mlajšimi dečki v cen-
tralni regiji, Aleš je letos imel čast zastopati Slovenijo na mednarodnem tekmovanju v Riekyju (Češka), kjer je dosegel 6. mesto v veleslalomu In je bil najbolje uvrščen med mladimi slovenskimi tekmovalci.
Tudi v vrstah strokovnih kadrov nismo počivali, saj je uspešno zaključilo tečaj za Učitelje smučanja lil pet kadrov, imamo pa tudi 15 novih učiteljev smučanja I. stopnje. Aleš Doplihar je bil ponovno uspešen na izboru kandidatov za slovensko demonstratarsko vrsto in se je uvrstil v B demonstratorsko vrsto.
Poleg trdega dela pa si v klubu privoščimo kar nekaj trenutkov zabave in sprostitve. Že četrtič smo združili zimske priprave tekmovalcev z družinskimi dopusti, vedno so vabljeni tudi otroci Alpske šole, ki imajo zagotovljeno dopoldansko vadbo na snegu pod vodstvom učitelja smučanja, v prostem času pa se zabavamo tako otroci kot odrasli. Kmalu bomo imeli letni klubski piknik, dogovorili se bomo za zaključni izlet, poteka pa že organizacija letnih kondieijskih priprav, ki jih bomo zopet organizirali v Poljanski dolini ob Kolpi.
Skratka - z inventuro smo zadovoljni. Še več, pričakovanja so presežena. Za vse, ki vas zanima ta lepi šport, pa vabilo: pridružite se nam, še bolj bo zabavno, veselo in predvsem zdravo.
Suzana
KLJUB SPREMEMBAM ZA VRH
Iztekel se je prestopni rok za odbojkarje in odbojkarice za naslednjo sezono. Kot smo že poročali, se je v ekipi CALCIT Kamnik zgodilo kar nekaj sprememb in je bil zato prestopni rok še kako zanimiv.
Kamniške državne prvake so zapustili podajalec Tomislav Šmuc (Apeldoorn - Nizozemska), korektor Mihael Kosi (Dob - Avstrija) in libero Damjan Marinko (Olimpija).
Vodstvo Kamničanov seveda ni sedelo križem rok in so v svoje vrste privabili reprezentančnega podajalca Roka Satler-ja (Bled) ter povratnika libera Mitja Koprivca (Olimpija). Poleg njih pa so se odločili tudi za pomladitev ekipe in v klub pripeljali mlade in perspektivne igralce Bojana Kristana (Brezovica), Gabra Ćebulja (Črnuče) in Ur-
bana Čebulja (Črnuče).
S temi okrepitvami bomo tudi v prihodnji sezoni prav gotovo spremljali vrhunsko odbojko tako na državni kot tudi na evropski ravni, kamor so se Kamničani zopet prijavili. V državnem prvenstvu pa bodo igralci Calcit Kamnika zopet na-skakovali obe lovoriki.
Tudi pri dekletih, ki bodo prvič igrale v prvi ligi, se obeta nekaj sprememb. Klub zapušča Nina Košir (Vital), v klub pa bodo v septembrskem prestopnem roku poskušali pripeljati še tri mlade perspektivne igralke, ki so že pristale na prestop, sedaj so na vrsti le še uprave klubov.
Ekipo pa zagotovo zapušča trener Aco Kramar, ki bo, kot kaže, postal prvi profesionalec v klubu.
Na žalost pa bo, kot kaže, OK
Kamnik po prvem izredno uspešnem mandatu zapustil prvo ime tega kluba predsednik Tone Smolnikar, ki je najbolj zaslužen za to, da je kamniška odbojka na prvem mestu v Sloveniji.
Ime novega predsednika klu-
ba bo znano na občnem zboru,
ki bo 1. 7. 2002, ob 16. uri v sejni sobi občine Kamnik in kamor UO OK Kamnik vabi vse člane in simpatizerje tega daleč naokoli najuspešnejšega kluba.
CICO 1.
mmm
Marko Prezelj v Nuptseju
V začetku aprila je v Himalajo odpotoval Marko PREZELJ, da hi v sklopu štiričlanske ameriško-slovenske odprave preplezal južno steno 7864 m visokega Nuptseja, južnega soseda Sagarmate (Mo-unt Everesta). Smer naj bi potekala po manj izrazitem, toda direktnem rebru in se končala na vrhu do sedaj še neosvojenega 7795 m visokega Vzhodnega Nuptseja. Domov se je Marko vrnil v torek, 28. maja.
Na začetku je šlo po načrtih. Sredi aprila so postavili bazo na višini 5160 m in nato opravili aklimatizacijske vzpone na Čukung (5835 m, Prezelj sam), na koto 5770 in po Britanski smeri na Nupt-se iz leta 1961, House in Prezelj do 6800 m, Blanchard in Koch pa do 6100 m. Po krajšem počitku naj bi v začetku maja vstopili v ste-- no, vendar se vreme ni in ni hotelo stabilizirati - krajša obdobja lepega vremena so se menjavala z daljšimi obdobji slabega. Kljub temu so 15. maja Blanchard, House in Prezelj začeli z vzponom in prvi dan uspeli priplezati do višine 6100 m, torej dobrih 900 m. Naslednji dan so bile razmere zelo slabe. Čeprav stena ni bila več tako hudo strma kot prvi dan, pa je bil sneg zelo globok in prav nič ugoden za plezanje. Napredovanje so končali na stiku z. Britansko smerjo, 6700 m visoko. Dan, kije sledil, je bil najlepši med vsemi in tudi razmere so bile dokaj v redu, tako da so dosegli višino 7200 m, kjer so si uredili soliden bivak. House in Prezelj sta se povzpela do večera še za 100 metrov in tam pustila vrvi za končni vzpon preko slabih 500 m visoke, vendar zelo strme vršne stene. Naslednji dan se je vreme poslabšalo, močno je pihalo in snežilo in tudi napoved ni bila ravno vzpodbudna. Kljub temu so se odločili, da bodo še en dan počakali v bivaku, v majhnem, neudobnem šotoreku. Toda vreme se ni izboljšalo. Zato so peti dan med sneženjem sestopili po Britanski smeri v bazni tabor.
Če bi imeli ustrezne razmere, bi prav gotovo preplezali tudi zadnjo oviro - do vrha jim je manjkalo samo slabih 500 m izredno težke stene - saj so bili za to povsem sposobni in usposobljeni. Tako pa je pravzaprav samo vreme preprečilo nov izjemen dosežek. Pri tem pa moramo seveda povedati, da tudi 1500 m nove smeri, ki je po določenih pravilih pravzaprav varianta Britanske smeri, ni ravno mačji kašelj, ampak dejanje, ki ga pri nas niti ne moremo doseči, pa tudi za Alpe bi bil to precej izjemen dosežek.
Vaja postaje GRS Kamnik
V nedeljo, 16. junija je postaja GRS Kamnik izvedla redno vajo iz kopne reševalne tehnike oziroma stenskega reševanja v kopnem. Vaja je potekala na Lepem kamnu in Sivnici. Na sporedu je bila ponovitev celotne kopne reševalne tehnike - od dviga in spusta z jek-lenico, statično vrvjo in s pomočjo vitla, do dviga in spusta samo z. vrvjo s pomočjo škripca, uporabe tipiziranih nosil in podobnega. Preizkušenih je bilo tudi nekaj novosti (novo vitlo). Vaje, ki jo je organiziral in vodil s pomočjo drugih inštruktorjev Janez Kosec, se je udeležilo 28 gorskih reševalcev, od tega 4 pripadniki posebne policijske gorske enote.
Da je obstoj gorske reševalne službe nujno potreben in upravičen in da morajo biti reševalci resnično pripravljeni in izurjeni, se je pokazalo že istega dne. Malo po začetku vaje je prišel klic na pomoč. Na poti proti Kokrskemu sedlu je malo pod klopco zadela kap starejšega planinca. Takoj je odšlo v pomoč 8 reševalcev, vendar so lahko v dolino prinesli samo njegovo truplo.
Niso se še dobro oddahnili, že je prišel klic na pomoč iz drugega konca. Na poti med Sv. Primožem in Pirčevo planino sije planinka tako poškodovala gleženj, da ni mogla več hoditi. 8 reševalcev jo je preneslo do vozila. Pozno popoldne pa so s pomočjo helikopterja prepeljali v dolino še planinca, ki sije pri sestopu z Ojstrice zlomil nogo.
Bojč
Planinsko društvo Kamnik
razpisuje
prosto mesto KUHARICE NA KAMNIŠKEM SEDLU
Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Kamnik, Sutna 42, Kamnik do 10. julija.
jata emona d.d.
zaposli skupinovodjo v Sortirnici jedilnih jajc na Duplici
za delo na sortirnem stroju in nadzor delovanja ter vzdrževanja strojev in naprav v sortirnici.
Za opravljanje tega dela je pričakovana IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer elektrotehnika ali elektronika in vsaj 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in naprav.
Delo poteka praviloma v dopoldanskem času, občasno tudi izven rednega delovnega časa ali v nadurah.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 1 leto z možnostjo nadaljevanja dela.
Pisne prijave pošljite na nas naslov: JATA EMONA d.d., Agrokomblnatska 84,1000 Ljubljana do 10. julija 2002.
Kamniška odbojkarska ekipa v dosedanji zmagoviti postavi.
12      28. junija 2002
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Osnovna šola Frana Albrehta
Na obisku v Trofaiachu
Dan mladosti v Kamniku
Učenci 6. b razreda naše šole smo bili od 17. do 19. aprila na obisku pri naših prijateljih v Trofaiachu. Z vrstniki osnovne šole Peter Rosegger sodelujemo že drugo leto.
Decembra lani smo se začeli pripravljati na naš obisk v Avstriji. Da bi kar najbolje predstavili delo in življenje na naši šoli, smo posneli polurno video kaseto v angleškem jeziku z naslovom Otir school. Kamero je trdno v rokah držal naš nekdanji sodelavec Harold Praper. Učenci so skupaj z učiteljico Metko Bizjak izdelali simbolična darila za družine, pri katerih smo bivali. Pred odhodom je bil organiziran ro-
diteljski sestanek, kjer so starši dobili podrobnejše informacije o našem obisku.
Prvi dan V Trofaiachu je bil namenjen spoznavanju otrok in družin, ogledali smo si mesto in video kaseto, ki smo jo posneli. Drugi dan smo preživeli delovno. Prisotni smo bili pri pouku, popoldne smo odigrali prijateljsko tekmo v odbojki in si ogledali Deželni muzej. Tretji dan smo se z avtobusom odpeljali v bližnji Leoben, kjer smo si ogledali razstavo Zakladi Džingis Kana. Po kosilu smo se od naših prijateljev poslovili.
Sodelovanje med šolama se bo nadaljevalo, saj smo se že dogo-
Občinsko tekmovanje v jezika za učence sedmih
znanju angleškega razredov
Z uvajanjem zgodnjega učenja angleškega jezika se je pokazala potreba po tekmovanju tudi v sedmem razredu, V okviru občinskega aktiva smo si učiteljice zadale nalogo, da organiziramo tekmovanje, čeprav ga v katalogu tekmovanj ni. 29. maja se je 59 učencev iz kamniških osnovnih šol pomerilo v znanju angleškega jezika. Največ znanja so pokazali:
1. mesto: Nejc Gantar, OŠ P. Albrehta in Urška Kadunc, OŠ Šmartno,
2. mesto: Tadeja Spruk, OŠ Stranje,
3. mesto: Tarnara Galjot, OŠ T. Brejca in Matej Rovšek, OŠ F. Albrehta,
4. mesto: Matej Mavric, OŠ F. Albrehta in Nina Krmavnar, OŠ Stranje. Vsem učencem čestitamo za dosežene rezultate, učiteljem pa za njihov trud Vodja občinskega aktiva
MIRTA VRHOVNIK
»Mladi umetniki pri ustvarjanju«
Na gradu Zaprice je v soboto, 18. maja, potekala zaključna prireditev Maleševega otroškega likovnega salona. V tokratni likovni delavnici, ki jo je vodil Tomaž Verbič, so otroci poslikali majice. Ker je datum prireditve sovpadal z mednarodnim dnevom muzejev, so za prijeten uvod v delo poskrbeli Vrabčki (otroški pevski zbor DKD Solidarnost) z ga. Marino Apar-nik.S kulturnim centrom Kamnik je sodeloval Mladinski center z moralno podporo in Študentski klub Kamnik, kije omogočil nakup majic in likovnega materiala, za kar se jim organizatorji iskreno zahvaljujejo.
matična knjižnica kamnik
Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da Je knjižnica
julija in avgusta odprta:
ponedeljek:     13. do 19. ure
torek: 13. do 19. ure Medioteka:
sreda: 9. do 15. ure ponedeljek:     13. do 19. ure
četrtek: 9. do 15. ure sreda: 9. do 15. ure
petek: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure
KNJIŽNICA JE JULIJA IN AVGUSTA OB SOBOTAH ZAPRTAI
Letos bosta knjižnici v Šmarcl In Duplici odprti tudi med počitnicami!
Vabimo vas, da nas obiščete in si priskrbite počitniško branje, ki sa v kamniški knjižnici že mnogokrat zmanjka, na Duplici in v Šmarci pa ga je še vedno moč dobitil
Knjižnica Šmarca je odprta: torek od 15.30 do 17. ure,
četrtek od 17.30 do 19. ure. Knjižnica Duplica je odprta: torek od 17.30 do 19. ure,
četrtek od 15.30 do 17. ure.
vorili, da nas avstrijski otroci obiščejo junija prihodnje leto.
Projekt sodelovanja ne bi zaživel brez strokovne in organizacijske pomoči ravnateljice Emilije Gregorčič in finančne pomoči občin Kamnik in Trofaiach.
Vodja projekta: MIRTA VRHOVNIK
Na igrišču za O. Š. T. Brejca se je že v petek, 24. maja, pričel veliki koncert s skupinami Elvis Jackson, Shyam in 100-Mi-ke. S fundacijo Z GLAVO NA ZABAVO, ki smo jo pripeljali v Kamnik, pa smo želeli mladim ponuditi zanimivo izbiro zabave brez alkohola.
Ob zabavnem programu tria 00, kolesu sreče, igrah in anketah so si mladi lahko prislužili bogate nagrade (raftanje na Soči, adrenalinski park v Podljubelju ...) pod pogojem, da so na-pihali 00 promila!
Naslednji dan smo zastavili športno in ustvarjalno. .
Mladi so se pomerili v košarki in hokeju na ro-lerjih.
Letos smo povabili h »grafitiranju« priznane mojstre, ki so bili pripravljeni sami prepleska-ti (hvala, ata Slave, za barvo!) in nato okrasiti podhod s pravimi grafiti.
Sodelovali so Rok, Miha, Adam Dario, David in Lovro.
Izdelke v končni obliki si lahko ogledate v podhodu vsak dan!
Kmalu se pokaže, »ali si ali nisi ...« Lovro, najmlajši grafitar. Ostali obiskovalci so lahko us-
vil moški pevski zbor Solidarnost.
Partizanske pesmi, štafetna palica, zastave, maršalova slika in duh pravih havank, ki je zaplaval po zraku, so v marsikom vzbudile nostalgijo. Veliko starejših ljudi je akcijo mladih toplo pozdravilo.
Matej Oražem in Jernej Vrtek med nastopom.
Regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev Kamnik-Domžale
Mladi raziskovalci z mentorji iz osnovnih šol kamniško-domžalskega področja smo se srečali 7. maja v OŠ Stranje.
Pred pričetkom so mladi raziskovalci pritrdili predstavitvene plakate. Janez Andrejašič, ravnatelj OŠ Stranje, je v uvodnem nagovoru prisrčno pozdravil vse udeležence. Mija Kordež, tajnica Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, je povedala, da je bil regijski odbor ustanovljen, ker se po pravilniku Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije mladi raziskovalci osnovnošolci državnega tekmovanja niso mogli udeležiti, če prej niso bili izbrani na regijskih tekmovanjih. Ker bi tako mnoge raziskovalne naloge ostajale po šolah, sem se odločila, da organiziram regijski odbor. Na srečanju so osnovnošolci predstavili pet raziskovalnih nalog iz področij kemije in biologije, ki vključuje še ekologijo z varstvom okolja.
Na kemijskem področju so predstavili svoje delo avtorji Matej Oražem in Jernej Vrtek z nalogo Živo srebro ter Sandra Frangeš in Manca Pavli z nalogo Pomen dušika za rast rastlin. Vsem je bila mentorica Metka Klemene iz OŠ Venclja Perka, Domžale. Predstavili so se tudi mladi iz OŠ Marije Vere, Duplica: Marko Jankovič, Luka Rejc ter Darko Tešič z nalogo Ko zvezdice postanejo zalivke. Mentorica je bila Polona Kancilija.
Na področju biologije in ekologije z varstvom okolja sta bili predstavljeni dve raziskovalni nalogi. Kako z odpadki pri nas v Moravski dolini so ugotavljale Bojana Jukič, Nika Klopčič in Janja Črv ter mentorica Maja Gerčar iz OŠ Moravče. Iz OŠ Stranje so se pod mentorstvom Martine Ozimek predstavile Nina Krmavnar, Urška Ozimek in Tanja Zidan z nalogo Podzemne vode v okolici Kamnika.
Predstavitve so bile dobre (plakati nazorni in estetsko oblikovani, računalniška projekcija brez napak) in zelo zanimive, saj so nekateri učenci prinesli s seboj rezultate svojih preučevanj. Posebej so bile zanimive rastline, gojene z dušičnim gnojilom - v primerjavi s tistimi brez gnojila, navdušili so modeli zob z za-livkami ter originalno polnjena izvirska voda iz Zakola.
Strokovno komisijo so sestavljale tri članice: Veronika Kališnik, univ. dipl. biologinja, prof. biologije, Renata Capuder, univ. dipl. ing. kemije, prof. kemije in Mija Kordež, tajnica Zveze orgnaizacij za tehnično
kulturo Slovenije.
Strokovna komisija je imela zelo težko nalogo: izbrati med predstavljenimi dve raziskovalni nalogi, ki se bosta udeležili državnega tekmovanja 7. junija v Murski Soboti. To delo je strokovno zelo zahtevno in upoštevati je bilo potrebno tudi že prej objavljene kriterije ZOTKS. Članice komisije so raziskovalne naloge po strokovni plati pregledale že prej, tako da so po skupni oceni (zapis naloge in predstavitev) izbrale za najboljši nalogi Ko zvezdice postanejo zalivke in Podzemne vode v okolici Kamnika.
Ploskanje in zadovoljni obrazi raziskovalcev so potrdili pravilno odločitev komisije. Seveda so včasih pričakovanja prevelika, predvsem pri tistih, ki se niso dovolj poglobili v navodila za izdelavo raziskovalnih nalog, objavljenih na internetnih straneh Zveze organizacij za tehnično kulturo. Pa nič zato, priznanja so dobili prav vsi sodelujoči.
Poslovili smo se s prijetnim občutkom, da smo odšli bogatejši za delček znanja, pridobljenega na zanimiv in edinstven način. Obljubili smo si, da se drugo leto ponovno srečamo.
koordinatorica za regijski odbor MARTINA OZIMEK, PU kemije in gospodinjstva, svetovalka
Gneča in navdušenje sta bila velika, žalost, ko so nam zagotovili, da bi bilo enako, če bi grad
- tvarjali z barvnimi kredami ali
se pustili »nafarbat« dekletom, ki so risale na kožo in spletale kitke.
Dogajanje je popestril Rok s Kraljevega hriba, ki je postavil paintball.
Nastop deklet iz 7. r OŠ Stranje: Nina Krmavnar, Urška Ozimek in Tanja Zidan.
Fantje iz OŠ Marije Vere (Marko Jankovič, Luka Rejc in Darko Tešič) so razlagali, koliko Kamničani vedo o zobnih zalivkah.
smo grad podrli, pa še večja. Otroci stal vse dni.
Matejine mlade plesalke-Fan-cyče so nas popeljale v današnji čas. Pravi spektakel so pripravili še akrobati ČIZAMA, ki obvladajo igro, ples in spretnosti z ognjem.
Večer se je zaključil s kon-
Način zanimivega, ustvarjalnega, zabavnega in poučnega preživljanja prostega časa ponujajo taborniki. Tinina skupina Bistriških gamsov nam je pokazala, kako postaviti šotor, kako zakuriti ogenj, kako se zabavati brez TV.
Osrednja točka poznopopol-danskega dneva mladosti je bila ŠTAFETA MLADOSTI. Za varnost je poskrbel tudi predstavnik milice (saj se je reklo tako?).
certom skupin Pronomo, Skat in piko na i - Soulfingersi.
Zahvala vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi prireditve, okoliškim prebivalcem pa za strpnost.
Ekipa »Vrhpoljcev«, ki so prinesli in odnesli prehodni pokal. Vse tekme so se odigrale pri srednješolskem centru, saj je tam boljši asfalt. Za coca-colo so igrali še Kamnik 103, Kamnik Starš, Kamnik 666-Russia.
Nosilci štafete so pritekli iz Nožic, v spremstvu pionirčkov (se spominjate modro-belo-rde-če kombinacije), ki so delili rdeče nageljne. Na odru je štafeto in udeležence s pesmijo pozdra-
Študentski klub Kamnik Študentski klub Domžale Mladinski center Kamnik H. S.
Grafit pri nastajanju. Ne samo umetniško žilico, idejo, sporočilo in spra-ye, imeti moraš tudi nekaj drugačnih spretnosti.
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
28. junija 2002 13
Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju pred odhodom v tujino
Še pred odhodom na zaslužene počitnice je dobro, da si uredimo tudi zdravstveno zavarovanje med začaslnim bivanjem v tujini, saj se s tem izognemo neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov zdravljenja v tujini. Zato prav gotovo ne bo odveč, da vas ponovno seznanimo s postopki ureditve zdravstvega zavarovanja.
Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotavlje-na pravica do nujnega zdravljenja. Način uveljavljanje te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena.
Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v državah - podpisnicah meddržavnih pogodb
Uveljavljanje pravic na osnovi potrdila
Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Makedoniji, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji priporočamo, da si pred odhodom v navedene države priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec »Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi«.
Zavod omogoča brezplačno elektronsko naročanje omenjenih
potrdil, in sicer na internetu: http://www.zzzs.si in na 285 samopostrežnih terminalih, ki so sicer namenjeni potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja. Naročilo je moč opraviti le z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja, torej urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Uspešno izvedenemu elektronskemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe v Sloveniji, in sicer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijske-ga potrdila je 90 dni.
Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe tudi na mednarodnih oddelkih v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev potrdila na klasični način je potrebno predložiti veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, 150 SIT.
S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravstvenih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi, uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi 777%. Za povračilo je potrebno predložiti dokumentirane račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je dolo-
čen z meddržavno pogodbo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudne.
Uveljavljanje pravic na osnovi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja
Razen navedenih držav so meddržavne pogodbe sklenjene še z državo Bolgarijo, Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko, kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo Zavoda.
Pri uveljavljanju pravice do storitev njunega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nuđenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene.
Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v ostalih državah
Za vse ostale države niso sklenjene medržavne pogodbe oziroma meddržavne pogodbe ne urejajo področja zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo
zavarovane osebe, v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja le-te plačati sami. Na podlagi dokumentiranega računa bo pristojna območna enota oziroma izpostava Zavoda opravila povračila stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji.
Marsikateri nevšečnosti se je moč izgoniti tudi s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, pomoč svojcem ...)
Podrobnejše inforamcije o zdravstvenem zavarovanju lahko zavarovane osebe dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na spletni strani Zavoda (http.//www.zzzs.si) in na sampost režnih terminalih. Določene informacije zavarovanim osebam nudijo tudi pooblaščene turistične agencije.
Kamničanom najbližja je Izpostava v Kamniku, na Ljubljanski 1.
Območna enota Ljubljana ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE vodja izpostave Kamnik Nada Kolar, dipl. upr. org.
Jubilejni nastop mešanega pevskega zbora in folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik
Društvo upokojencev Kamnik nudi izjemne možnosti vsem, ki si v jeseni življenja želijo polepšati sleherni dan. Zakaj hi zdeli doma med štirimi stenami, ko pa lahko v prijetni družbi igramo šah, balinamo, kolesarimo, hodimo na izlete (tudi v povezavi s planinskim društvom), si krajšamo čas z ročnimi deli.
Vsak prvi petek v mesecu se lahko sprostimo ob kulturno-zabavnem popoldnevu »Pri Marjanci«, kjer večkrat sodelujeta tudi upokojenski mešani pevski zbor in neugnani folkloristi. Tako so 17. maja imeli v Kulturnem domu v Kamniku skupno prireditev, posvečeno peti obletnici delovanja.
Pevski zbor vodi prizadevna glasbenica Karla Vrh, folklorno skupino pa strokovni vodja Franci Poljanšek. Mnogi se boste še spomnili, da je pred leti delovala številna skupina mladih folkloristov z imenom »Kamniška Bistrica«
Nevšečnostim v tujini se lahko izognete.....
Marsikateri nevšečnosti med potovanji v tujini se je moč izogniti tudi s sklenitvijo zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponuja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica (t. i. ELVIA).
Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v državnih kot tudi v zasebnih zdravstvenih ustanovah. Zavarovanja nudijo tudi vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, zdravljenje v bolnišnici ali kliniki, nujne zobozdravstvene storitve, pomoč svojcem obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, iskanje in reševanje zavarovanca...).
Zavarovanje je ugodno zlasti zato, ker za kritje zdravstvenih stroškov v tujini ne potrebujete denarja. V primeru, da potrebujete nujno pomoč, je vaša naloga, da takoj pokličete 24-urno dežurno telefonsko številko Elvie, ki jo boste prejeli ob sklenitvi zavarovanja. Lahko pa se obrnete tudi na dežurni center v Sloveniji.
Zavarovanje, najpozneje dan pred odhodom, lahko sklenete na sedežu Vzajemne v Ljubljani na Mali ulici, katerem od njenih zastopstev ali v eni od pooblaščenih turističnih agencij. Ob sklenitvi potrebujete potni list oz. osebno izkaznico. Zavarovanje pa lahko sklenete tudi s pomočjo spletnih strani Vzajemne - www.vza-jemna.si (vendar najmanj tri delovne dni pred odhodom v tujino).
Zavarovanje lahko sklepate za različno obdobje.
Cene so ugodne in se gibljejo npr. za Evropo od 1.190 SIT (za 3 dni), 2.690 SIT (za 15 dni) do 7.480 SIT (za 60 dni). Tako imenovani osnovni program zagotavlja kritje stroškov zdravstvenih storitev v Evropi do 12.800 EUR. nujnih prevozov v domovino do 5.100 EUR, v potovanjih po deželah sveta pa nudi kritje stroškov zdravstvenih storitev do 17.900 EUR in nujnih prevozov v domovino do 10.200 EUR. Seveda pa je možno izbrati tudi višji, cenovno nekoliko dražji program, ki nudi visoko kritje stroškov zdravstvenih storitev in prevozov, ali pa cenejši program s franšizo. Cenejša so tudi zavarovanja za družine.
Ob tem naj opozorimo še na novost. V času poletja, oz. do 30. 9. 2002. Vzajemnost nudi vsem zavarovancem, ki imajo pri njej sklenjeno dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, 10% popust pri sklenitvi zavarovanja Elvie za potovanje v tujino.
Kamničanom najbližje mesto sklenitve je na Zastopstvu v Kamniku na Ljubljanski 1, kjer na tel. št. 830-36-95 lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica
prav pod njegovim vodstvom. Ti so s številnimi nastopi doma in v tujini prikazovali plese vseh naših pokrajin - Štajerske, Dolenjske, Bele krajine. Gorenjske, pa tudi plese bratskih narodov. A zanje navsezadnje nikjerni bito ustreznega prostora za vadbo, mladi so si osnovali družine in folklorna dejavnost je za desetletje povsem zamrla.
Na pobudo Angelce Jagodic in Marije Plahuta seje marca 1996 osnovala Folklorna skupina društva upokojencev Kamnik. Kljub prezaposlenosti je edini strokovnjak na tem področju - Franci Poljanšek priskočil na pomoč in pričeli smo z vajami. Preteklo je mnogo potu, preden je vseh osem parov ob zvokih harmonikarja Jožeta Jagodica usklajeno zaplesalo pivi splet. Povedati moram, da nihče od nas do takrat ni plesal v kakšni folklorni skupini. S trdim delom
Folklorna skupina pred nastopom
in veliko mero potrpežljivosti mentorja doslej povezujemo že 20 plesov v 3 splete. Imamo svoje gorenjske noše in plešemo zgolj plese Kamnika in širše okolice, predvsem Tuhinjske doline. Noge niso več tako poskočne, saj je naša povprečna starost 65 let, a trudimo se, saj plesi naših prednikov ne smejo v pozabo. Zato hi bilo lepo in prav, da se nekdanji folkloristi »Kamniške Bistrice« vrnejo, se nam pridružijo in ko bodo nam pošle moči, nadaljujejo s tO dejavnostjo, dokler je nepogrešljivi mentor še pri volji in močeh. Vajo imamo vsako sredo ob 20. uri v obnovljenem kulturnem domu, v zgornjih prostorih.
Tudi pevci, ki imajo vajo vsak ponedelek ob 18. uri v prostorih »Pri Marjanci«, bi z veseljem sprejeli še kakšnega pevca ali pevko.
Skupna folklorno-pevska prireditev je potekala po programu inje bila dobro obiskana. Pevci so se predstavili v novih oblekah in v presledkih ubrano zapeli 12 pesmi, program smo popestrili folkloristi s štirimi spleti. Ta nastop je bil za folklorno skupino že 99 po vrsti. Moja naloga je bila dvojna, saj sem plesala in povezovala program. Po burnih aplavzih gledalcev sklepamo, da naš skupni trud ni bil zaman. Pri tem nam je pomagal tudi neumorni in vsestranski kulturnik Boža Matičič. Ob tej priložnosti se mu iskreno zahvaljujemo.
Pred zaključkom je vodja Območne izpostave javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Kamniku, Tone Ftičar podelil folkloristom bronaste značke s priznanji Franceta Mamila (mentor je prejel zlato značko za več kot 20-letno delovanje - iskreno čestitamo) in pevcem Gallusove značke ter čestital za uspešno petletno delovanje. Predsednik Društva upokojencev Stane Simšič pa je skupinama izročil priznanje društva upokojencev z zahvalo in Željo, da bi še naprej tako uspešno delovali.
MARIJA GOLOB
Mešani pevski zbor v novih oblekah
Delitev stroškov ogrevanja
Poštena delitev stroškov ogrevanja stanovanj je med stanovalci v blokih pogost problem in vzrok nesoglasij. Čeprav to za poletni čas ni aktualna tema, pa je prav sedaj čas za razmislek o tem.
Večinoma stanovalci v večstanovanjskih objektih s centralno kotlovnico plačujejo ogrevanje na m- stanovanjske površine. Dogaja pa se, da imajo nekateri v stanovanjih prevroče, drugi pa prehladno. Prvi tudi v hudi zimi odpirajo okna, drugi v istem bloku morajo svoje bivalne prostore dodatno ogrevati. Po drugi strani bi nekateri varčevali pri ogrevanju, drugi pa so razsipni, ker niso stimulirani. Oboji pa plačujejo krepko več, kot bi bilo potrebno.
Vzrokov za takšno stanje je lahko več: nepravilno dimenzionirano cevovodno omrežje in grelna telesa, neustrezna nastavitev hidrostatičnega tlaka, sistem je hidravlično neuravnotežen, grelna telesa (radiatorji) niso odzračena.
Rešitev je pregled sistema s potrebnimi meritvami s strani strokovnjaka in na podlagi ugotovitve izvedba sanacije, merjenje toplotne energije in obračun stroškov po dejanski porabi toplotne energije za ogrevanje stanovanj. Obračun energije na osnovni dejanske porabe je osnovni pogoj za stimulacijo potrošnika k varčevanju. Naj razsipni sosed svoj odnos do energije plačuje brez pomoči drugih stanovalcev v objektu. Problematiko merjenja in obračunavanja delitve stroškov sta že pred Energetskim zakonom in Zakonom o varstvu potrošnikov obravnavala Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode, za Ljubljano pa tudi mestni Odlok o obvezni vgraditvi merilnikov količine toplotne energije, razdelilnikov stroškov ogrevanja in termostatskih ventilov, ki se je prijel pri nekaterih objektih tudi v drugih občinah. Zakonska regulativa torej na papirju vsaj informativno je, poštena delitev stroškov pa ostane problematična, če riied lastniki stanovanj v objektu ne pride do soglasja, ki ga zahteva Stanovanjski zakon.
V starih objektih, kjer se radiatorji napajajo iz vertikalnih cevovodov, je najbolj uveljavljen način merjenje toplotne energije in obračun stroškov po dejanski porabi s pomočjo t. i. razdelilnikov stroškov ogrevanja. Raziskave in izkušnje pri vgradnji razdelilnikov in termostatskih ventilov izkazujejo 15% do 30% prihranek ha energiji.
Razdelilniki stroškov ogrevanja so nameščeni v stanovanjih na vsakem radiatorju. Najbolj znani so izhlapilni razdelilniki in elektronski razdelilniki. Prvi delujejo na osnovi izhlapevanja posebne tekočine v odvisnosti od površinske temperature grelnega telesa. V svetu so zelo razširjeni, po podatku izpred nekah let jih je bilo samo v ZR Nemčiji vgrajenih preko 40 milijonov. Elektronski razdelilniki so se pojavili, ko se je pričela uveljavljati elektronika. So sodobnejši, delujejo na osnovi elektronskega merjenja različnih temperatur in iz tega kažejo delež stanovanja v celotni porabi energije v objektu. Merijo temperaturo dovoda ogrevne vode v radiator in povratka ali pa temperaturo površine radiatorja in temperaturo zraka v prostoru. In kako poteka obračun? Med 30 do 50% skupnih ogrevalnih stroškov nekega objekta (odvisno od klimatskega področja, karakteristik objekta in seveda dogovora) se deli po fiksnem ključu, običajno na osnovi kvadrature stanovanj. Ta del služi za pokrivanje fiksnih stroškov, ki so prisotni tudi brez odjema toplote v stanovanju. Z njim je vzpostavljeno tudi izenačevanje energetsko slabše ležečih stanovanj (npr. v pritličju, najvišjem nadstropju, z več zunanjimi stenami) z ugodnejše toplotno lociranimi, pa tudi transmisijski prehod toplote iz toplejših stanovanj v hladnejša oziroma manj ogrevana. Preostali del 50 do 70% skupne porabe pa se deli med stanovalci na osnovi izmerjene porabe z razdelilniki stroškov. Odčitavanje izmerjenih vrednosti je običajno vsakih 12 mesecev. Opravlja ga inkasant podjetja, ki izvaja obračun. Da bi se izognili vstopom v stanovanje zaradi odčitavanja naprav, je možno pri elektronskih razdelilnikih že brezžično odčitavanje, kjer se vse izmerjene vrednosti prenašajo v centralno enoto za objekt.
Stroške za ogrevalno toploto je torej tudi med starejšimi stanovanji v objektu mogoče dokaj pošteno razdeliti. Posledica je spontana stimulacija učinkovite rabe energije in varčevanja pri ogrevanju. Da pa bo uspeh zagotovljen, je potrebno vgradnjo razdelilnikov stroškov ogrevanja izvesti v dobro organizirani, strokovni in načrtovani akciji skupaj s stanovalci, dobavitelji opreme in strokovnjaki s področja energetike.
Več informacij in nasvete o ukrepih za učinkovito rabo energije dobite občani brezplačno v ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure.
ENSVET, ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec
Iskrica za varčno rabo energije
Poceni klima naprava za podstrešno stanovanje
Podstrešna stanovanja so v teh vročih poletnih dneh ponekod kot savna. Na podstrešju pod opeko naraste temperatura tudi na 60° C in ta vročina se prenaša na bivalne prostore. Če na steni tik pod slemenom napravite odprtino in namestite ventilator, ki je sposoben v eni uri vpihati nekaj sto kubičnih metrov zunanjega zraka, se temperatura na podstrešju zniža vsaj za 25° C in blagodejno znižanje temperature v mansardi ne bo izostalo. Vroč zrak mora seveda imeti prosto pot za izhod, za kar običajno zadoščajo špranje med strešniki. Pri bitumenskih in pločevinastih strehah pa je treba napraviti tudi izstopno odprtino na steni nasproti ventilatorja. Diferenčni termostat poskrbi, da je ventilator vklopljen samo takrat, ko je temperatura na podstrešju višja od temperature zunaj.
Stroški: Diferenčni termostat 18.000 SIT, ventilator okoli 30.000 SIT. Brezplačne nasvete o varčnem ohlajanju, o sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Izdelujemo tudi diferenenc termostate.
Kon Tiki
Šolar
PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO
Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si
»NA KVADRAT«
IZ
tRGOVIiV£
naf tip
Šutna 48, tel.: 839 70 81
OSVEŽILNA
PIJAČA ■ LIGHT
• limona      ^---r
• oranžada/^TmiV^\
• tropic
419s
SLANO PECIVO
29990
SIT
SIR
EMENTALEC SUPER CENA!!
NAPOLITANKE
BLOCK  500 g Kraš kvaliteta 29990
1
SIT
SOKOVI
A.C.E
sarno
od
109
90
SIT
109!
GOLAŽ
GOVEJI, 200 g
90
i 169
SIT
SADNI SIRUP
(2!) La Palma
od 2. 7. 2002
MOKA
Intes
T-500
PLOČEVINKA
ISO STAR
Fresh & Povver, 250 ml
.^129%
KAVA
ZLATI MINAS
I
89
100 g
90
SIT
KEGLJACI UPOKOJENCI PONOVNO ODLIČNI
V januarju smo se udeležili tradicionalnega kegljaškega turnirja Društev upokojencev Gorenjske regije v Škofji Loki. Pod vodstvom selektorja Slavka Šuštarja smo barve DU Kamnik zastopali Drago Leben, Vojko Poljanšek, Luka Šušnjara in Rudolf Vidic.
Kegljalo se je na način 4x50 lučajev mešano, kar pomeni, da je imel vsak tekmovalec na voljo samo petdeset lučajev: petindvajset lučajev polno in petindvajset lučajev čiščenja. Poznavalci tega športa vedo, da vsaka napaka pomeni tudi slabši dosežek, saj petdeset lučajev kar hitro skopni, morebitnega izboljšanja rezultata pa ni možno popraviti tako kot v disciplini sto lučajev mešano ali v disciplini dvesto lučajev mešano.
Nastopili smo hkrati na štirih stezah in kegljali zelo dobro ter vsi presegli 200 podrtih kegljev in sicer: Šušnjara na prvi stezi 205 podrtih kegljev, Leben 221 podrtih kegljev na drugi stezi, kar je pomenilo četrto mesto med posamezniki. Izenačil se je z dobitnikom bronastega priznanja med posamezniki, vendar je imel slabše čiščenje. Poljanšek pa je na tretji stezi prekosil vse in z 231 podrtimi keglji osvojil prvo mesto. Na četrti stezi sem z 214 podrtimi keglji dodal piko na i in tako smo dosegli prvo mesto med trinajstimi ekipami Gorenjske regije z rekordnim rezultatom 871 podrtih kegljev in sedmič osvojili pokal.
* * *
Na pravkar končani DOMŽALSKI TRIM LIGI v kegljanju za sezono 2001/2002 v organizaciji Športne zveze Domžale, smo na kegljišču Repovž v dvokrožnem ekipnem tekmovanju, ki je potekalo od januarja do aprila, med šestimi ekipami s po štirimi tekmovalci v disciplini 4x100 lučajev mešano osvojili PRVO MESTO BREZ PORAZA. Oddali smo samo sedem posamezih točk.
Iz Kamniškega konca so se tega tekmovanja udeležili še keg-ljači ŠD CALCIT iz Stahovice, ki so v letošnji sezoni naredili bistven napredek in na presenečenje vseh osvojili drugo mesto. V njihovih vrstah moramo posebej izpostaviti Mirota Klemen-ca, ki se mu je po propozicijah za las izmuznila bronasta medalja med posamezniki, saj je bil s povprečjem šestih najboljših rezultatov 408 podrtih kegljev izenačen s Polajžarjem, KOLIN-SKA d. d.,.ki pa je imel boljši posamezni rezultat, kar je pomenilo boljšo uvrstitev. Bistven napredek je dosegel Uroš Zupane - ŠD CALCIT, saj se je s povprečjem 390 podrtih kegljev prebil na trinajsto mesto med posamezniki. Pri tem pa ne morem mimo tega, da Uroš ni samo kegljač, ki napreduje, temveč je tudi »motor« v Kegljaškem klubu CALCIT Kamnik, ki se skupaj z vodstvom kluba trudi za čimprejšnjo izgradnjo kegljišča v Kamniku, kamor so uprte oči vseh privržencev kegljanja na Kamniškem in širše. Pri tem ne smem mimo dosedanjega prispevka Občine Kamnik z županom Smolnikarjem na čelu, ki po svojih močeh prispeva sredstva za dosego skupnega cilja, to je dokončanje objekta.
Za ekipo DU Kamnik smo nastopali: Vojko Poljanšek, Luka Šušnjara (nista imela šestih nastopov za ekipo), Franc Novak in Karel Črne s povprečjem 398 podrtih kegljev, kar je pomenilo dodelitev šestega mesta. Drago Leben je s povprečjem 411 podrtih kegljev dosegel drugo mesto in Rudolf Vidic, ki je s povprečjem 413 podrtih kegljev dosegel prvo mesto. V ligi je sodelovalo triintrideset kegljačev.
Pohvala za odlično igro gre vsem, kakor tudi selektorju Slavku Šuštarju za vodenje in organizacijo naše ekipe.
Za nami je torej prva polovica naših uspešnih nastopov. V nadaljevanju nas čaka regijsko tekmovanje za leto 2002, tradicionalni TROBOJ na borbeni način in pa državno prvenstvo v jeseni, kamor smo se z lanskim prvim mestom uvrstili direktno.
Kegljaški pozdrav!
RUDOLF VIDIC
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
i    i   ZOR^, DOMŽALE zoo -
MENGEŠ, Prešernova 33
tel.: 724-73-10, faks 723-72-26
Priporočamo se s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati.
Skrstkđ"
VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU
Obiščite nas od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč,
izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Tel.: 01/83 94 614
041/680-751, 041/800-946.
Kako dobro poznamo svojo občino?
V 10. številki Kamniškega občana je bila objavljena fotografija naselja SOVINJA PEČ, ki leži na južnih pobočjih okoli 875   m nad morjem. Zato se pozimi pogosto kopa v soncu, medtem ko imamo v Kamniku meglo. Sedaj je tam, kljub soncu, zaradi večje nadmorske višine, gozdov in vetra vsaj malo manj vroče kot v dolini. Skozi naselje vodi cestna povezava med Tuhinjsko dolino in prelazom Črnivec, ki je razen zadnjih slabih dveh kilometrov      pred K glavno      cesto ||f Kamnik-Gornji Grad, sicer ozka, toda asfaltirana. Predvideva se, da je naselje, ki ima po Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije dva zaselka Liv-kovo (Livek) in Smolnik, dobilo ime po sovi, kakor tudi bližnji 1004 m (na nekaterih zemljevidih pa 1000 m) visok Sovinji oziroma Sovinjski vrh.
Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: Zvonka Mlinarja iz Buča 30, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
V poletni vročini se je dobro ohladiti ob vodi ali pa malo višje, kjer je vseeno nekoliko hladneje, saj običajno vedno vsaj malo pihlja. Zalo tokrat sprašujemo po imenu te, že nekaj časa opuščene pašne planine, kar se vidi tudi na sami sliki, kjer je
srednji stan že povsem porušen. Planina ni prav visoko, samo okoli 1100 m nad morjem in je tudi dobro vidna iz Kamnika.
Odgovor pošljite na dopisnici do 4. julija 2002 na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE.
Izlet v Glinščico
PD Kamnik prireja letno veliko izletov. Nekateri od teh so tradicionalni, drugi pa so po nekaterih lastnostih kar nekaj posebnega. Eden takih je bil tudi izlet 20. aprila letos v dolino Glinščice. In to zaradi več razlogov. Prvi je ta, da je Glin-ščica že na italijanskem državnem, toda še vedno na slovenskem etničnem ozemlju. Drugi je ta, da se je izlet po vožnji z osebnimi avtomobili začel s 300-metrskim spustom iz naselja Jezero, se nadaljeval v vzponu 330 m, pa spet spust za 240 m in nato še vzpon za 210 m. Tretji razlog, da je cela tura potekala v bližini morja, do katerega je bilo najmanj 4 km. Četrti je, da je velik del poti potekal zelo blizu državne meje. Peti je, da je bila pot, čeprav v bližini morja, skoraj ves čas takšna, kot da bi hodili po naših hribih nekje na robu gozdne meje. Šesti je, da so se skoraj z vseh delov poti ponujali čudoviti razgledi, med katerimi jih je nekaj zajelo tudi slovensko obalo od Miljskega do Piranskega polotoka. Sedmi je, da je bilo vreme kljub čudni napovedi vseeno prizanesljivo - deževalo in treskalo je v bližnji in daljni okolici, na sami poti pa je bilo le občasno nekaj dežja, pa tudi sonca.
BOJČ
Udeleženci izleta pri spomeniku znanemu tržaškemu alpinistu Emilu Comiciju, ki se dviga na grebenu, skoraj 300 m nad dnom doline Glinščice.
Celotno območje Glinščice je s sosednjimi vasmi in naselji (Boljunec, Boršt, Botač, Dolina, Draga, Hrvati, Jezero, Kroglje, Log, Ricmanje, Zabrežeč, Zgornji Konec in drugi) na slovenskem etničnem ozemlju. Zato morajo biti v skladu že s starim zakonom vsi napisi dvojezični - slovenski in italijanski. Toda slovenščina še vedno tako moti italijanske skrajneže, da poškodujejo marsikateri dvojezični ali večjezični napis, vendar pri slednjem samo tisti del, kjer je slovenščina. To se vidi tudi na tabli, ki prikazuje Kugy-jevo pot po kraškem robu nad Trstom, kjer je poškodovano samo slovensko besedilo.
OD IDEJE DO IZVEDBE
Na naši šoli OŠ Frana Albrehta je letos prvič potekal podjetniški krožek pod mentorstvom Emilije Gregorčič. Pod okriljem krožka smo morali »krožkarji« narediti poslovni načrt. Prišli smo na idejo, da bi priredili šolski ples in organizacije so stekle. Seveda pa smo morali projekt tudi predstaviti. To smo naredili na 7. podjetniškem Forumu Gornja Radgona, ki je potekal v Litiji. Z našim poslovnim načrtom smo zasedli solidno peto mesto in se pri tem, kot vsi drugi, zelo zabavali. V petek, 17. maja, pa je končno prišlo tudi do izvedbe plesa v jedilnici in avli šole. Začel se je ob 18. uri in je trajal štiri ure. Vstopnina je bila 400 tolarjev. Vstop na ples je bil možen eno uro in prišlo je približno 120 obiskovalcev. Pričakovali smo jih več, a je bila ravno takrat nogometna tekma Slovenija : Gana in tako so mnogi ostali doma. Glasbo je vr-
tel DJ Sash, ki je dobro opravil svoje delo, čeprav so se nekateri pritoževali nad izborom glasbe. Med plesom je potekal še polurni program, v katerem so se obiskovalci pomerili v svojih pevskih sposobnostih. Za svoj trud so dobili tudi nagrade. Zahvalili bi se našim sponzorjem G7, ki so nam varovali ples, OŠ Frana Albrehta, ki nam je sponzorirala najemnino prostorov, knjigarni Vele Kamnik, piceriji Mito in Melita, ki so prispevali nagrade, in Agenciji za razvoj turizma in malega podjetništva Kamnik, ki nam je podarila gradivo za predstavitev Kamnika v Litiji. Hvala vam za sodelovanje in upamo, da nam boste še kdaj ponudili svojo pomoč, če jo bomo potrebovali.
MATEJA ERJAVEC,
8. a, OŠ Frana Albrehta
28
STORITVE Z AVTODVIGALI 20 t in 50 t
STORITVE Z VILIČARJI: 12,5 t.
MUŠIČ-MENGEŠ 01/7230-400.
UUUU SVOJ DMR KOPOM! MJCMMi?!
TEHNIČNA TRGOVINA /.,
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.:83-17-203
MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS .*»........,t
- 10% POPUST
AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST
UGODEN NAKUP
BELE TEHNIKE GORENJE
AKCIJSKI ARTIKLI!
AKCIJA
BARVNIH TV
GORENJE, EVELUX r-^
VODOVODNE ARMATURE -10%
- BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV
S I L
E £5 T
PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE
• urejanje vseh vrst delovnih razmerij
• vknjižba etažne lastnine
• druge poslovne storitve
Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ati, ata, brat, stric in tast
BLAŽ DROLC
iz Gmajnice pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala sosedi Minki, zakoncema Giossini in Goranu za poslovilni govor, g. župniku za opravljeno zadnje slovo, komendskim pevcem, nosačem in trobentaču Frenku. Vsem, ki ste dragega Blaža pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste hranili v lepem spominu, smo iz srca hvaležni. .
Žalujoči: žena Julči, hčerki Heli in Sibile z možem lierndom, sin Blaž, vnuki Laura, Julija, Ben in drugo sorodstvo
Junij 2002
FRIZERSKI SALON
Branka Dolenec Kamnik, Ljubljanska 3/d (v Svetilniku) tel.: 83-92-777
za ženske, moške in otroke
Cenjene stranke obveščamo, da imamo
od 1. do 27. julija spremenjen delovni čas: od PONEDELJKA do PETKA 7b-llh, 15h-20h, OB (SOBOTAH: 7h-12h.
AGROPROMET CERKLJE
01.4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- SEMENA V VREČKAH
Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo.
Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
ZARJA
Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku
je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin
določitev plinskega priključka
• podpis pogodbe za dobavo plina
• izdelava projektne dokumentacije
• izvedba plinske instalacije
• pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan
SKRATKA UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE TER NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE.
Poleg navedenega pa izvajamo vse strojne in elektro instalacije, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela.
Za informacije nas pokličite po tel. 01-8308608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341.
ŽAGANJE
PO UGODNI CENI
prodamo.
Pokličite po tel. 831-10-27.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
kumare, 1 kg	100,00	- oranžada, tropik, limonada, 1,51	69,90
krompir na zaboj, 1 kg	50,00	■ Radenska, 1,51	119,90
sladoled, 11	299,90	- ACE Presad, 1,51	119,90
jajca, 10/1 S	199,90	- olje sončni cvet, 11 stekl.	199,90
moka T 500, Mlinotest, 1 kg	99,90	- olje Cekin, rasti, 11 stekl.	219,90
moka T 400, Žito, 1 kg	119,90	- olje Cekin, sončnično, 11, PVC	249,90
margarina Margo z jogurtom, 250 g	99,90	• alpsko mleko,	
pizza šunka, 1 kg	550,00	3,2+1,6% m.m., 11	149,90
čajna salama Pomurka, 1 kg 1.599,90		- brisače, 2/1	129,90
kokošja pašteta Argeta, 100 g	129,90	- toaletni papir 2-slojni, beli, 10/1	249,90
mesni narezek Belmur, 150 g	169,90	- smoki, 30 g	29,90
rio mare 3+1 gratis	699,90	- rio keksi, 130 g	129,90
Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure
in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Mali oglasi
Kupimo KUHINJO do 10
let, dolž. 6m ali već, komplet spodnji in zgornji elementi s kuhinjskimi aparati. Tel.: 031/607-026
Instruiram matematiko in fiziko.
Tel.: 01/7238-157,041/322-571.
Za gorenjsko narodno nošo ugodno prodam sklepnik, predpasnik, ruto in nogavice. Tel.: 01/7238-346.
Kamniški
Občan
01/83 91 311 041/662 450
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje q Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
■f l',JHI
Ne jokajte na mojem grobu, te tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite,
ZAHVALA
V 88. letu življenja, po težki in dolgi bolezni, nas je zapustil dragi mož, ati, ata, brat, svak in stric
JERNEJ HRIBAR
iz Volčjega Potoka 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Svilanita in Joe Pena's-a za izrečena sožalja, podarjene svete maše, svece, cvetje in vsem, ki ste ga spremljali ob njegovi bolezni in zadnji poti ter nam pomagalli v teh težkih letih. Iskrena hvala osebju ZD Kamnik, še posebej dr. Logarju, sestri Nadi in patronažni službi, zlasti Anici, Jani in Meri. Hvala gospodoma župnikoma Janezu Gerčarju in Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Zahvala g. župniku Novaku za duhovno oskrbo med boleznijo. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Junij 2002
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
Vse, o vse je bilo zaman.' Zaprtje moj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt, šla sem s tabo, tiha smrt
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila naša mama, babi, teta in sestra
ŠTEFKA NOVAK
iz Nevelj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, neveljskim pevcem in nečaku Tonetu za besede slovesa.
Vsi njeni
Junij 2002
M
/ i v
/ T v / \ v
Sončne cene
\/ trgovinah Vele vas bodo sončni žarki odslej vsak vikend vodili do izbranih izdelkov, ki bodo 3 dni na voljo po nižjih sončnih - cenah. Ne spreglejte veselih sončkov na policah in pripeljali vas bodo do sončnega nakupa!
POMARANČNI SOK PACIFIC 1 I
MASA ZA ĆEVAPČIĆE Meso Kamnik
ODSTRANJEVALEC MADEŽEV
VANISH
1 I
f§7Z.„.r,
ZBIRAMO PREDNAROČILA
Kanm
cena za kg
§49^
mw
Izdelki so na voljo v vseh živilskih prodajalnah in diskontih V©i© od 28J» do 30.6.2002.
mm mm !
prijeten nakup
DELOVNE ZVEZKE V KNJIGARNI KAMNIK, Ljubljanska c. 1b, Kamnik do 3.7.2002
TELEFON: 83 95 027
Pri prednaročilu učbenikov in delovnih zvezkov v vrednosti nad 7.000 SIT vam podarimo LEŠNIKOVE NAPOLITANKE IL CASTELLO
o Q
S
-o
.3
Tj
-S?
KORAK PRED KONKURENCO
RAZLOGI SO:
❖ direktni odjem pri proizvajalcu (MAKUP BREZ POSREDNIKOV)
❖ prodaja v lastnih prostorih (ni najemnine)
❖ minimalni stroški (skupni rezultat je manjša marža)
❖ tudi do 40% ceneje kot pri konkurenci
KVALITETA:
• MOVE KUHINJE V SLOVENIJI
VELIK
ASORTIMAN ELEMENTOV
Vse to in še več v:
LIIZ KARANTANIA DOMŽALE, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, LJUBLJANA, Topniška 5, tel. 430-77-30
www.liiz-karantania.si
Kontno v Kamniku MEDIADOM, Ljubljanska 3/c( telefon: 01/839 47 97	- audio-video, n/ Hi-Fi - bela tehnika o mali gospodinjski aparati o telekomunikacije s računalništvo
Zakaj bi hodili predaleč?	/^sistem za hišni kin(i\ SAMO 89.990 SIT J
Nakup na 24 obrokov brez pologa!	
^   Xt**efe^f*»    Moste 74, tel.: 01/8341-660       "jZ. MkfatfMa&
E?
jenste capri Ma& od 2.190 SIT
JEAM5 ikaizbii
treking hlače
Odprto: 9"-19\ sobota 8h-13h.
Poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi
Počutite se kot doma.
Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsak najmanjši servisni poseg na avtomobilu. Zato je cena naših servisnih paketov vnaprej znana in fiksna. Ker veste pri čem ste. se pri nas resnično lahko počutite kakor doma. Paketi vključujejo material, delo in pregled 26-ih kontrolnih točk na vozilu.
PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! ROOCX d.o.o.
Rova. Ro«ka cesta 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 70 10
PEUGEOT
KamniškiO^ČM
^ 01/83 91311 041/662 450
ercator
©©mase? [IMmnoOOs
POSEBNA NOVICA!
V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo:
3
■s
I
C
S
01 (D C
2
KO 8
Oranzada FITlight, 1.5 l	89.-
	
Mineralna voda Radenska, 1.51	115.-
	
Jabolčni nektar Dan, 11	145.-
Akcijska ponudba izdelkov velja od 1. julija do 7. julija oz. do prodaje zalog. Vse cene so v SIT.
Vljudno vabljeni v Mercatorjev nakupovalni center v Kamniku, kjer vas poleg Mercatorjevih trgovin čaka tudi ugodna ponudba ostalih trgovcev.
Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!