Državni zbor. Na Dunaju, 17. januvarija. V6eraj in danes so se povpraSevali semkaj došli poslanci: Kaj bo ? Še-li za6ne zopet lansko razbijanje in prazno glasovanje v zbornici ? Kako dolgo bo še nadaljeval ta državni zbor svoje neplodno delovanje ? Na dnevnem redu današnje seje je mnogo vladinih predlogov, prvi med njimi: dovolitev državnega zbora, da se smejo leta 1899. k vojakom poklicati mladeni6i v postavni starosti; odprava mitnine, postava za odpravo svinjske kužne bolezni itd. itd. To so izvanredno važne stvari. Ali se bodo nemški ošabneži usmilili vbogega ljudstva in vsaj mirovali, da se rešijo te velevažne re6i? Ne! Kaj mara nemška nadutost za potrebe vbogega ljudstva? Nemški narodniaki in naprednjaki ho6ejo biti edini gospodarji v državi, vsi drugi narodi se njim naj klanjajo. Zato so danes pokazali zopet svoje roži6ke, katere so vsaj nekoliko zadnji 6as skrivali. V današnji seji se je namre6 samo le glasovalo po imenih. Po pravilnem redu se mora dovoliti takšno glasovanje, ki traja blizu 3/4 ure, 6e ga zahteva 50 poslaneev. Naprednjakov in narodnjakov s Schonererjanei vred je pa nekaj nad 50. Predlagal je torej znani Kaiser, naj se neka prošnia sprejme v stenografi6ni zapisnik ter zahteval glasovanje po imenih. Podpiralo ga je 50 somišlienikov in vsa zbornica se je morala udati. Za tem glasovanjem je sledilo drugo, tretje itd. Koroški miljonar dr. Lemiš predlaga slednji6, da se mora v d v e h urah napraviti nov tiskan imenik državnih poslancev, ker v dozdajšnjem se nahaja še ime grofa Falkenhayna, ki pa je oni dan vmrl. Vse se smeji noremu dedu, pa njegovi nemški tovarši ga podpirajo, moralo se je glasovati; večina je kajpak njegov neumen predlog zavrgla. Omeniti moram, da je predsednik v prelepih besedah se spominjal pokojnega skozi in skozi katoliškega, Slovanom pravi6nega poslanca in bivšega kmetom naklonjenega ministra Falkenhayna. Navada je, da kedar se predsednik spominja katerega vmrlega poslanca, vsi poslanci v znamenje žalosti vstanejo. A kaj so storili danes levičarji, ko \e za6el govoriti predsednik o zaslugah pokojnega, Slovanom pravi6nega Nemca Falkenhayna? Zbežali so iz zbornice in sicer ne le nemški naprednjaki in narodnjaki, temve6 tudi socijalni demokratje in tako imenovani krš6anski socijalisti; le nekateri nemški ustavoverni veleposestniki so ostali v zbornici ter vstali z desničarji vred. Grofa Falkenhayna črtijo še po smrti osobito radi tega, ker je pred- lagal 1. 1897., naj se razsajajo6i poslanci vržejo iz zbornice na cesto. Ko je glasovanja proti pol 3. uri popoldne bilo konec, naznanja predsednik prihodnjo sejo za 6etrtek, 19. januvarija z današnjim dnevnim redom. Tu pa so se zopet upirali Ievi6arji Kaiser, Pergelt, Schonerer, žid Berner s tovariši na vso mo6 ter zahtevali, da se mora vladni predlog o dovolitvi vojaških novincev odstaviti z dnevnega reda ter se ima obravnavati edino le o dveh zatožbah ministerstva, ki še niste rešeni. Žid Berner pa }e zahteval, da se mora na dnevni red postaviti predlog o odpravi koleka za easnike in prosta prodaja 6asopisov. Vsi predlogi Ievi6arjev so se zavrgli in ostalo je pri dnevnem redu, kakor ga je določil predsednik. Položaj je silno zamotan. Nemške naprednjake in narodnjake vodita za vrvico Wolf in Schonerer; a na desnici tudi ni ve6 pravega sporazumljenja. Pražki mestni zbor je sklenil z ve6ino 4 glasov, da se odpravi neka Marijina podoba na mestnem trgu ter postavi na onem mestu spomenik v 6ast krivovercu Husu. Vsled tega so nad mlado6eskimi državnimi poslanci razburjeni ne le samo nemški katoliški poslanci, temve6 tudi Poljaki in krš6anska slovanska narodna zveza. Slovenci ne zaupajo vladi, ker nam ni6esar ne stori, da bi se nam Staiercem in Koroščera popravile stare krivice. Vse je toraj nejasno. Govori se, da ministerstvo odstopi in pride na njegovo mesto zopet Gau6 in Rinaldini, prijateij Italjanašev.