DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11.
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Zu Ameriko in drnge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja npravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Paberki o nekaterih delavskih vprašanjih.
„Domovina"' je mnogo pisala o kmečkih težnjah. — Ozrimo se tudi na delavski stan in sicer premotrimo za prvo njihovo plačo. V prvi vrsti bomo upoštevali oni del teh delavcev, ki se p d ti j o po tovarnah za milijone svojih navadno lenih gospodarjev. Poglejmo najprej, kako so se razvijale te plače in videli bodemo, da se je delavska mezda tekom časa spremenila glede kakovosti, kakor tudi glede količine. Plača je namreč v prvem času obstajala v naturalijah.
Preprosti delavec, kakor tudi najvišji uradnik države je sprejemal svojo plačo v posestvu; prvi seveda mali košček zemlje, poslednji velikanske latifundije, na katerih je bil tako rekoč že majhen kralj. Ta plača v naturalijah še do danes ni popolnoma izginila. Delavci na kmetih, viničarji in drugi, navadni dninarji dobe mnogokrat -©i svojih gospodarjev po par owjnov. v.n, Katerih si pridelajo najpotrebnejši živež vsaj za zimo. Na Prus1 ;> ta plača še zelo v navadi. Gotovo una svoje dobre strani. Delavec je zasiguran, da bode čez leto in dan preskrbljen z najpotrebnejšim. Ako poskoči z raznim produktom cena na svetovnem trgu, se to njega ne dotakne in to je brez dvoma velike važnosti. Mnogokrat se pripeti, da delavske rodbine vsled velike draginje stradajo. Pomisl'ti je treba nadalje, da si delavec z izročenim mu koščkom zemljišča lahko pomaga. Redi kako kravico ali nekaj drugih domačih živali, prodaja mladiče, jajca itd., kar je gotovo lep zaslužek, kdor zna pametno in varčno gospodariti. Dandanes
pa se pretežno plačuje v gotovini. Kakor se je razvijalo gospodarstvo naturalnega v denarqo in iz denarnega v kreditno, tako se" je razvila tudi plača delavcev. Dandanes si naravnost predstavljati ne moremo, da bi moda država plačevati svoje uradnike s podelitvijo posestev ali da bi tovarnarji in drugi delodajalci svoje delavce ni:, sličen način plačevali. Število prebi* valstva je neizmerno naraslo, zato bi bilo premalo ozemlja za tak način plačevanja in dohodki iz posestev so tako neenakomerni, da se po večini niti določiti ne dajo. Plačuje se radi tega. kakor že omenjeno, v goto"ein denarju. Kako se pa plačuje delo? To je zeh? različno. Pretežno vlada plačevanje času, * kolikor se ga mora žrtvovati za delo. V tem slučaju delavec v normalnijf-razmerah lahko mirno dela svojo pots£ si ne- pokvari s pretiranim trudom svojih moči, nasprotno, pritožujejo s delodajalci, da delavci, plačani po ne izkoristijo v polnem obsegu svojega časf>. K temu vprašanju bi pnptìitóffr'f^Selo" slabo pfi Edino pametno je, če je odmerjen delaven *as ali delavnik razmeroma po malu ur na dan. In zakaj? Človeške moči so omejene, zahtevajo počitka. Zaradi tega bode delo, ki se ga je izvrševalo samo nekaj ur, dobro, njega količina bode pa razmerno velika. Ako potem nastopi, recimo krog poldneva počitek, ter se delo po odmoru zopet nadaljuje, bode to zopet redno izvršeno, ter se bode vkljub malemu številu delavnih ur najmanj toliko in tako dobro opravilo, kakor če bi se bil moral delavec truditi ves dan — da, kakovost bo gotovo še mnogo boljša. Upoštevati se mora nadalje, da se da delavcu s tem, da se ga ne muči ves dan s teles-
nim delom, prilika izobraziti svojega duha in izobražen delavec reprezentira za delodajalca neprimerno večjo vrednost, nego neizobražen. Na podlagi statističnih podatkov je dognano, da izobraženi delavci opravijo več in boljšega dela nego neizobraženi. Iz tega sledi, da je pravzSprav v interesu delodajalcev, to je navadno kapitalistov, da zahtevajo delavci osemurni delavnik. Dvignili se bodo duševno, izobrazba se bode neprimerno povečala, i?. ^ je neizmeren kapital za delodajalk xiaO SO se torej doslej temu osemurnemu delavniku mnogi protivili, je to samo dokaz njihove plitke in lene pameti.
Drug način, kako se plačuje mezda, je, da se odmeri po komadih izvršenih v prid delodajalcu. Premotrimo tudi tega načina plačevanja dobre in slabe strani. Dobra stran bi bila, da si delavec, ki je krepek, mlad in čil z vpo-rabo vseh svojih moči lahko prisluži >rimeri)o več, - nego bi si prislužil, o bi delal samo po odmerjene času.
je, da se delavec pri
tem načinu plačevanja prehitro izrabi, da svoje sile vniči in s svojo rodbino vred jame hi(rati. Seveda velja to samo za tiste delavce, ki so od posameznega dela tako slabo plačani, da si ne morejo z malim naporom priboriti mirne in znosne eksistence ter od tega dati tudi nekaj na stran. Od komada so namreč plačani vsi rokodelski mojstri s prav malimi izjemami in vendar ne bo nihče trdil, da bi se ti mojstri toliko trudili, da bi škodovalo to njihovemu zdravju. Pač pa se to zgodi pri tovarniških delavcih in za te bi mi ta način plačevanja prav odločno odklanjali. Pa tudi za delodajalca ta način plačevanja ni ugoden. Tako izvršeno delo
po navadi ni dobro, ker je izvršeno v naglici in je delavca gonila želja, da si v kratkem času kolikor mogoče prisluži, kar je za delodajalca brez dvoma velika škoda in zelo riskirano.
Tretji način plačevanja je plačilo za delo, katero je več delavcev skupaj opravilo.
Tako recimo mora v kaki strojni tovarni zgotoviti določeno število delavcev ta ali oni stroj. Plačilo dobe po izvršitvi dela. Kontrola celotnega dela je lahko izvedljiva ter zahteva od posameznih udeleženih delavnih moči veliko natančnosti do zadnje malenkosti. Doseže se ta lahko s tem, da se vestnim delavcem za njihovo pozornost in solidnost dajejo posebne premije. Sploh se s tem pridobi delavca, da se z dušo in telom posveti svojemu poklicu. Čuti se s podjetjem solidarnega in to še posebno, če vidi, da stoji njemu določena premija v poštenem razmerju s. čistim dobičkom podjetja. Pripustna pa je premija samo takrat, ako se jo izplačuje poleg fiksne plače.
Ako bi podjetje vedno dobro izhajalo, bi izhajali delavci tudi dobro, navadili se ugodnega življenja, kakor hitro bi se pa stvar zasukala neugodno, bi bili vsi siromaki. Pravijo sicer nekateri, da je plača razmerna z dobičkom, to je kot del vsega dobiika, ki ga daje podjetje, edino pravična. To pa ni resnica! Pomislimo! Podjetje vodi podjetnik sam ali njegov namestnik. Od duševnih zmožnosti tega faktorja, od njegove slučajne pridnosti in modre porabe konjunktur na svetovnem trgu je odvisno, kako podjetje uspeva. Ako je mož, ki stoji na čelu, sposoben, energičen, vstrajen, se bo nabiral kapital in v kratkem času ga bode lep
LI STE K.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevedel —nj—.
(Dalje.)
Vojaštvo je bilo nameščeno po šotorih na ptujskem polju. Naši ba-novci so se stisnili v svojo novo uniformo, ki ni bila popolnoma nič po okusu. Tako smo se vadili dan za dnevom po Daunovem redu. Beli redni vojaki so nas seveda nekako od strani pogledovali, češ da nismo pravi vojaki — mi zakotni Hrvati s črnim remenjem. Mene je to zelo peklo, toda stisnil sem zobe in šepnil: Čakajte! Že se je sešlo vse polno hrvatske, štajerske in kranjske gospode, duhovnikov, vojakov in plemičev. Iz Požege pride banski namestnik grof Ljudevit Erdödy in ž njim hrvatska gospoda: Adam Najšič, Baltazar Magdalenič, razžaljeni Štefan Patačič; bosenski škof Franjo Tausi, zagrebčki kanoniki Vuk Kukuljevič in
Baltazar Krčelič, naposled pride tudi naš, to je zagrebški škof baron Klo-bušicki.
Dne četrtega julija okrog šeste ure popoldne zagrme s ptujskega grada topovi, tresk za treskom, grom za gromom. Skozi cel tabor zaropotajo bobni, zažvižgajo piščalke in zatrobijo trobente. Posamezne čete se postavijo naglo v red, častniki tekajo s konji kakor brez glave in za malo časa se je raztezala dolga bela vrsta cesarskih vojakov pred šotorom, a nad njo so vihrale rumene * zastave in bliščale se svitle puške. Samo eden konec vojske je bil nekoliko temnejši, to smo bili mi graničarji.
„Cesarica prihaja!" vsklikalo se je po vrstah v raznih jezikih. Želel sem zopet videti lepo vladarico. Toda šele drugi dan smo jo videli, ker je takoj krenila v mesto skupaj s svojim svitlim soprogom, cesarjem Francom in s hrvatskim banom, ki jo je spremljal z Dunaja. V mestu jo pričakuje plemstvo, veliki dostojanstveniki in
duhovniki, a naš škof ji je govoril v pozdrav dolg latinski govor, ki pa, kakor se mi dozdeva, kraljici ni bil po volji. Mi smo seveda morali zlezti v svoje šotore. A zato nas zbudi drugi dan ob zori boben in trobenta. Zvonovi začno zvoniti, mesto je bilo okrašeno z zastavami, a na mestnih vratih pri dravskem mostu, bleščal je nad-pis: Ob dohodu kraljice Marije Terezije radujejo se vsi prebivalci mesta. Že smo stali precej dolgo v redu, ko pridrvi nenadoma vrsta pozlačenih kočij in krog njih beli cesarski dra-gonci. In zopet zaropotajo bobni, zatrobijo trobente, zastave se nagnejo in iz kočije stopi kraljica in cesar. Mi Hrvati smo stali precej daleč in nismo vsega prav videli. Sredi polja je stal velik šotor, a pod njim oltar. Tjakaj se poda vladarica, da se vdeleži svečane maše, katero je služil škof Klo-bušicki, stregli pa so mu naši kanoniki Franjo Tausi in Čolič. Čeravno je padal debel dež, stali smo mirno veseleč se, da se izkažemo s svojim
znanjem, kajti dogovoril sem se že s svojimi tovariši, kaj da napravimo. Pomislite, milostljivi prijatelj, kako vskipi v meni kri, ko prijezdi Kiefeld in nas obvesti, da se bodo vadila danes pred cesarico samo bela redna vojska, a mi Hrvati ravno tako jutri, ker bi s svojo nespretnostjo lahko pokvarili parado belih. Torej pri paradah smo zadnji, ali kjer se seka in strelja za resno — prvi. Zaškripal sem z zobmi in zrl nemo pred se ne meneč se za zvijanje in skakanje bele vojske. Kiefeld reče konečno Bačanu: „No, hvala Bogu. Bela gospoda se niso posebno izkazali. Daun se je grozno jezil. Se vsaj mi ne bomo tako osramotili." Toda da ste nas videli drugi dan ! Pod šotorom na vzvišenem prostoru je sedela kraljica, visoka, bujna in lepa Po lepem telesu ji je padala nabrana obleka iz modre svile z všitimi srebrnimi cvetlicami in obrobljena s her-melinom; na prsih ji je bliščal biserni nakit, a na ponosni glavi, s katere so padali gosti lasje na polna bela
lilni reformi češki radikalci, slovenski liberalci in Rusini.
V	imenu nemških strank bo stavil dr. P^rgelt predlog, naj se postavno razdeli -število delagatov za Češko in Moravsko in sicer na Češkem 4 Nemci, 6 Čehov, na Moravskem 2 Nemca,. 2 Čeha. (Na Moravskem znaša število nemškega prebivalstva V3, češkega prebivalstva pa 2/3!)
Ob tej priliki bode dobro, ako bi si slovenski poslanci prizadevali pridobiti večino za to, da se število delegatov postavno razdelo za vse mešane kronovine vdržavi in ne samo za Češko in Moravsko.
V	teh dveh kronovinah so nemški poslanci v manjšini, in ker poslanci vsake kronovine volijo delegate za se, bi se lahko dogodilo, da bi Nemci za Češko in Moravske ne dobili nobenega delegata, ako bi Čehi bili tako brezobzirni, kakov so Nemci na Štajerskem, kateri nam Slovencem nisoše nikdar prepustili niti enega mandata za delegacije, čeprav znaša število slovenskega prebivalstva na Šta-jersem V3, nemškega pa 2/2, kakor na Moravskem. Tu bodo morali slovanski poslanci obločno zahtevati, da se deli vsem enaka pravica in da se dajejo postave, ki bodo Slovanom istotako pravične, kakor Nemcem. Ali tako — ali pa nič;
V	zbornici je bil sprejet predlog o podržavljenju Severne železnice v eni sami izvanredno dolgi seji.
Tudi gosposka zbornica je že sprejela ta predlog, tako, da je to vprašanje definitivno rešeno.
Cesar je imenoval feldcajgmajstra Julija Latscherja pl. Lauendorfa, kor-nega poveljnika v Jozefovem na Češkem ministrom domobranstva. Odstop-lim ministrom Goluchowskemu in Pit-reichu je pa podelil visoka odlikovanja.
Novi vojni minister Schönaich je izjavil, da bode izvrševal svoj urad v duhu svojega prednika in v vsem nadaljeval njegovo delo. S tem meni vojni minister pred vsem to, da bode tudi on zahteval, da se poviša število rekrutov.
Ogri se upirajo povišanju rekrutov in zato grozi zopet konflikt mdj krono in sedanjo parlamentarno večino na Ogrskem in koalicijsko vlado.
Povod tem novim konfliktom je to, da je bilo premirje med krono in sedanjo vlado sklenjeno tajno in da je ta mirovni pakt ostal tudi tajen. To skrivnostno paktiranje se sedaj bridko maščuje, kajti neodvisnjaki ogrski nečejo nič vedeti o kakršnem si koli povišanju rekrutov in trde, da
take obljube, če bi jo bil tudi kdo kralju dal, ne priznavajo. Kako se bode Wekerle - Kossuthovo ministrstvo rešilo iz tega položaja se ne da še soditi.
Skupna armada se ne sme ofici-jelno udeležiti Rakoczyjevih slavnosti, katerih se udeleži pa ogrska vlada, honved, cerkev, parlament, korporacije. hrvatska vlada in tudi zastopstva raznih društev iz kraljevine Srbije
Vnanje države.
— Rusija. Ruska vlada se prav energično in brezobzirno pripravja na bodoče volitve v dumo. Vojaška sodišča „delujejo"' po vsej državi in teroristi padajo v množicah v njih roke. ',.Daily Mail" poroča, da jo položaj Stotypinove vlade bolj utrjen, nego se splošno misli in da je tudi red v deželi v zadnje čase večji, nego je bil, tako, da se gospodarsko življenje zopet uspešno razvija. Angleški list pravi, da je pač pred vsem želeti, da se povrne red in mir v državo, da je pa tudi neobhodno potrebno, da vlada izvede vse potrebne reforme, katere je obljubila, da si tako pridobi zaupanje prebivalstva.
—	Bolgarija. Državni proračun za 1907 bode za kakih 25 milijonov levov višji nego lanski. Za vojsko bo treba 10 milijonov poviška, za pobolj-šanje uradniških plač 6 miljonov za pobolj-šanje učiteljskih plač in za nova šolska poslopja 4 miljone, za trgovine in .poljedelstvo tudi 4 miljone. Vojno ministrstvo bode bržkone odstopile od svoje zahteva, da se mu že za 1907. poviša kredit, da s tem omogoči druge nujnejše reforme. Sobranju bode predložena borzna postava. Te dni je bila -ustanovljena' v Varni posebna borza za žito. Vlada sploh mnogo stori, da povzdigne luko v Varni in napravi •tukaj glavna skladišča za izvoz bolgarskega in srbskega žita. Na državnih
^iftfteznicali bolgarskih so upeljali znižane tarife za srbske pridelke. Posledice te naredbe se že kažejo in srbski eksport via Varna raste od dne do dne. Ena sama berolinska tvrdka je v kratkem času eksportirala iz Varne 558 vagonov srbskega žita. Tudi srbska Trgovska banka v Nišu podpira izvoz preko Varne.
—	Francija. Nova vlada je sklenila, kako hoče postopati, da izvede postavo o ločitvi cerkve in države. Ako ne bodo do 11. decembra osnovane bogoslužne občine, podrejene b<)do .cerkve samostanom. Glede božjih služb v cerkvah bode vlada postopala po postavi o javnih shodih iz 1. 1881. — Vlada bode tndi morda prisiljena nastopiti proti onim duhovnikom, kateri
mpček. V nasprotnem slučaju pa se kapital, s katerim se je morda pričelo podjetje, razkadi, in prejšnji bogataš bi se morda moral postaviti v vrsto svojih prejšnjih uslužbencev. Delavci pa so morda v obeh podjetjih delali enako pridno, v drugem morda še bolj nego v prvem. Kakor bi bilo krivično, da bi zaradi nesposbbnosti enega podjetnika trpeli škodo ter sami sebe vničili, ravno tako bi bilo nezasluženo, kar bi vsled nadarjenosti in pridnosti posameznega podjetnika dobili. Vkljub temu se vnemam za premijo, izplačljivo poleg fiksne plače. Kajti, ako podjetje nima dobička, ne trpe delavci škode, pač pa dobijo dobiček, ki jim ga vrže podjetje v ugodnem slučaju. Ako ima kapitalist manje dohodkov, mu ne škodi, pač pa tekne ubogemu delavcu.
Vrhu tega je denarna zguba, ki jo podjetniku prizadene izplačevanje premije, samo navidezna. Kajti pri vsakem podjetju je treba upoštevati moralni moment, ki vpliva na delavca in na delo. Da je izplačevanje premije posebna nagrada za pošteno in vestno delo, to čuti vsak delavec in ga to priznanje od strani podjetnika veseli, zato si bode prizadeval, da po svoji moči te dobre odnošaje med seboj in delodajalcem utrdi. To mu bode pa le še z natančnejšim in boljšim delom mogoče. To prizadevanje delavcev se bode poznalo na izdelkih fabrikanta, katerega dober glas se na ta način še bolj utrdi in krog njegovih odjemalcev tako razširi, da bode njegov zaslužek vkljub premiji, ki jo plačuje delavcem, rastel.
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
Število poslancev, kateri morajo biti v zbornici prisotni, da se zamore z navadno večino spremeniti sedaj določane volilne okraje je določeno na 343 in ne na 350, kakor smo zadnjič poročali.
V	odseku za volilno reformo se razpravlja sedaj o posi. Starzynskega predlogu o razširjenju deželne avtonomije. Razprava prav malo zanima člane odseka; včasih jih je pri debati le po ^ar navzočih.
V	današnji seji bo izvoljen referent, ki bode poročal v polni zbornici o predlogu volilne reforme. Izvoljen bode dr, Locker.
Posi. dr. Tavčar je odložil svoj mandat za odsek za volilno reformo, na njegovo mesto stopi posi, dr. Fer-jančič. „Narodni Politika" poroča, da bodo v zbornici obstruirali proti vo-
ramena, na tej ponosnej glavi je bli-ščala biserna krona. Nekako nestrp-ljivo je sedel poleg nje cesar Franc v maršalski uniformi, okoli nje se je zbral krog generalov, škofov, dvor-janikov in imenitnih gospa, vse v svili in žametu, vse v srebru in zlatu tudi naš ban Karol Bačan, pomislite: v hrvatski noši. Kaj čuda? Vse je gledalo. kako da se izkažejo ti hrvatski divjaki. Ko zapoje trobenta, sem se malo stresel.
„Naprej!" zaori Klefeldov glas. Kosfcajniški polk se začne pomikati. Vrsta za vrsto, oddelek za oddelkom, trdo, krepko, pravilno, neprenehoma zroč proti kraljici, ki se je junakom smehljala. Že je odšel srečno mimo grenadirski bataljon majorja Nikolaja Grličiča, tudi že četa Vuka Jelačiča — sedaj pride dubički bataljon. Vse te glave častnikov redne vojske z lasuljami se dvignejo in tudi cesarica gledi pazlivejše. Kaj tacega še niso videli. Pred junaško dubičko četo jaha na konju orjak, sivolas starec pleme-
nitega obraza, svitlih oči, sedi na iskrem vrancu kakor zlit, gotovo si mislil, da je centaur. Na glavi klobuk z zlatim robom, na nogah konjeniške škornje z velikimi ostrogami, a preko dolge kanoniške halje vil se je znak banske vojske: — bil je to kanonik Adam Patašič, podpolkovnik kostaj-niškega polka. Ko pride do cesarice, zamahne visoko s sabljo in zagrmi:
„Junaki, desno glej1" pozdravi vojaško, a kraljica Marija Terezija mu prijazno z glavo prikima. Regulaši, vaša milost, da ste videli regulaše! Kako je zijala ta nemška gospoda na junaškega duhovnika! Sedaj pridemo mi, glinski polk. Najprej pešci. Polkovnik grof Bačan je krevsal precej plaho pred četo, pa se je zato četa držala hrabro. Že daleč so odšli pešci od kraljice, velik prostor nas je ločil od njih. Tako smo se dogovorili. Prvi škadron banskih huzarjev vodil sem jaz. drugega Pavel Rauh, tretjega Voj-knvič, a četrtega namestnikov sin Josip Enlödy. Še smo stali kakor vkopani
v zemljo. Trobenta zadoni — in kakor veter, kakor da nas je izbruhnil top, švignili so naši škadroni naprej liki zmaj, drvili so besno, da je bobnela zemlja, toda mož pri možu, konj pri konju kakor na žici. Kakor vihar drvile so Čete, a pred cešaričnim šotorom zagrmi povelje: „Stoj!" in cela četa se spremeni v kameniti zid, nagne zastavo, zatrobi, pozdravi vojaško in odieti v trenutku, kakor da jo neso vragovi. Visoko nam zamahne z belim robcem kraljica, a celi gospodski zbor začne živahno odobravati. Kaj! Ali se nismo mi Hrvati krasno maščevali nad regulaši? Kraljica nas je vse konjeniške častnike pozvala v svoj šotor. Naglo se dvigne lepa gospa in pohvali naše znanje z laskavimi besedami, češ da smo se izkazali enakoveljavnim z redovno vojsko. Potem je imenovala Klefelda na mestu konjeniškim polkovnikom."
„Kateri jé seveda pripisal vse vaše zasluge sebi?" pravi ironično Jankovič.
se bodo ravnali po navodih tujega inozemskega oblastva ter se ne bodo hoteli pokoriti domači postavi o organizaciji božje službe, po postavi iz leta 1884 ter jim odvzeti pravice francoskega državljanstva.
Da bode prišlo do hudih borb je gotovo. Nadškof Lecot je v svojem dijocezanskem listu proglasil vse bogoslužne družbe ali občine, katere bodo osnovane na temelju nove postave kot cerkvi sovražne in krivoverske.
Dopisi.
Od Save, (O železniškem in poštnem prometu). Stranska proga Zidanmost - Zagreb južne železnice je letos vendar splošni želji vstregla, da je vpeljala od maja sem še četrti vlak. Pri vsem tem so pa na tej progi še ti nedostatki. da so železniške postaje tako silno redke. Predolge so postaje Zidanmost-Sevnica, Sevnica-Rajhenburg in Brežice-Savski Marof. Med temi postajami leži vmes vse polno velikih krajev, župnij in vasi, in to na obeh bregih Save. Med Zidanim mostom in Sevnico ste na štajerski strani župniji Loka iu Razbor z mnogimi zelo obljudenimi vasmi, na kranjski strani trg Radeče in župnija Št, Janž. Raditega bi bila v bližini Loke železniška p'o-v. stajica nad vse potrebna. Enako potrebna je na Blanci za to in za več drugih vasi v sevniški in rajhenburški fari na štajerski, in na kranjski strani pa za župniji Studenec in Sv. Duh. Postajica na Blanci je že dovoljena, a zakaj se ne ustanovi in ne otvori, ne vemo. Dovoljena je tudi postajica za Dobovo pri Brežicah, za katere otvoritev bi udeležene občine te župnije zložile potrebne svote, ako ne bi južna železnica stavila pretrdih pogojev, katerih občinam ni mogoče sprejeti.
Radi tega bi prebivalstvo v Savski. .dolini hvaležno bilo slovenskim poslancem , ako bi ti pri železniškem ministrstvu pcsredovali v tej zadevi.
Blagohotnega posredovanja bi pa ljudstvo v brežiškem sodnijskem okraju tudi v poštnih zadevah potrebovalo. | Nikjer ni tako malo pošt kakor v tem okraju, kjer je pet velikih župnij še brez pošte, namreč Dobova. Kapele, Artiče, Sromlje in Zdole. Posebno nespametno je, da se Bizeljska pošta vozi naravnost na Šušico. Zakaj ne bi — če tudi naredi majhen ovinek — vozila čez Dobove in Kapele? Kolikor poznamo poštne razmere pri sosednih Kranjcih, je ondi veliko bolj preskrbljeno za ugodne poštne zveze. Tudi je ondi več pošt. Na primer krški sod-nijski okraj ni večji od brežiškega.
„Seveda", odvrne živahno Belizar, „poklonil se je kakor maček in izjec-ljal, da je napravil vse, kar so mu pripustile slabe moči in velike zapreke. Polkovniki so nas predstavili po vrsti in vsakemu je bilo dovoljeno poljubiti kraljici roko. Vskipela mi je nekako kri, ko sem pokleknil pred lepo gospo cesarico, ko sem prijel to nežno, polno roko." — Ko vstanem, me vpraša: „Ali ste v sorodu s pokojnim škofom Pakičem?" „Da, kraljeva milost, pokojni bosenski škof je bil moj stric." „Vi ste vodili prvi škadron glinskih konjenikov, ne da, nadporočnik?" „Da, kraljeva milost, škadronov stotnik je nenadoma obolel." Tukaj sem seveda lagal, a bilo je to polkovno povelje. „Lepo ste se izkazali, prav junaški, kakor da ste bili v vojski." „Bil sem, kraljeva svitlost." — „Kje?" „V Belgiji." — „Torej' pod vašim vodstvom, gospod ban," reče cesarica obrnjena proti banu. „Da, vaše veličanstvo," pravi ban s poklonom, „gospod Pakič je mlad, toda velik junak."
ima na svojem ozemlju 6 pošt in na svoji periferiji 3; brežiški sodnijski okraj ima pa le 4 pošte in na periferiji le eno.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Poroka. V soboto 27. t, m. se je poročil gospod E g i d i j Vihar z gospico Minko Leon; za pričo pri poroki sta bila gospod ravnatelj Franjo Jo št in gospod Ivan Rebe k. Mlademu paru naše odkritosrčne čestitke!
—	Celjskim gg. pevcem ! Jutri, v torek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer je zopet v „Nar. domu" (v mali dvorani) pevska vaja. — Upamo, da bode to pot vendar enkrat vsaj toliko pevcev. da se bo mogla vršiti!
—	Orglarska šola v Celju, ki je, kakor smo že poročnli, pretečeno leto pred zbrano komisijo izkazala tako izboruih uspehov, je tudi letos otvorila svoje 3letne tečaje na Bregu v hiši ,.vila Cecilija". Vodja tej šoli je gospod K. Bervar. znan kot izvrsten glasbenik in organist in glasovit v orglarski vedi sploh. — Poleg imenovanega, poučevali bodo vsi gg. učitelji, ki so delovali na tem zavodu v preteklem šolskem letu in gg. dr. Schwab in dr. Karlovšek, kot nove učne moči oi časa do časa v posebnih učnih Jcnrzih.
—	Goslarska šola „Godbenega društva' v Celju naznanja, da se otvorita za šolsko leto 1906/7 dva kurza, od katerih bode namenjen eden začetnikom. Vpisovanje se vrši dne 4. novembra t. 1. ob 11. uri v „Narodnem domu". Ker je g. Kveder, ki je iz prijaznosti tudi letos prevzel poučevanje, znan kot izvrsten pedagog m glasbenik, je tudi za to leto zasidran uspeh te šole in zasiguran izvrsten temelj goslarski umetnosti — začetniku. Želeti je le, da se te šole vdeleži kolikor možno veliko število učencev; ker le pod tem pogojem bode wog oče mesečnino revnejšim a nadarjenim gospodom frekventantom znižati, oziroma ustanoviti eventualna prosta
p lesta. Gosli, „kraljica vsih godal" naj privabijo jnnogo novih častilcev — in t iodočih Kubelikov!
—	Imenovanje. Višji gozdni ko-fcisar pri c. kr. okrajnem glavarstvu
t Celju, Franc Donner je imenovan gozdarskim svetnikom.
—	Za geometra v Ljutomeru je nameščen g. Dolešek. Njegov prednik Karel Sprung gre v Ptuj.
—	Nova godba. Za ljutomerski I «kraj se ustanovi godba pod imenom „Muropoljska narodna godba". H — Pogreb umrlega Maksa Že-
tenika vršil se je v soboto 27. t. m. v Radovljici na Gorenjskem. Udeležba I občinstva je bila ogromna, kar kaže, da je bil pokojnik v domačem kraju zelo priljubljen. „Slovensko trgovsko društvo v Celju" poslalo je deputacijo ; dveh članov k pogrebu, katera sta : položila krasen venec na krsto pokoj-- nika. Omenili smo že, da je bil usta-. novitelj prepotrebnega „Slov. trgov-} skega društva". Njegovo delovanje za tdruštvo se ne da dovolj pohvalno oceniti Imel je govorniški talent in vsi P še spominjamo na dovršen govor, Ü ga je imel o priliki ustanovnega obč. zbora trg. društva, kateri je bil pozneje doslovno objavljen v „Slov. tre. vestniku" da je tudi pri raznih časopisih sodeloval s tem, da je pisal notice in članke, je pri njegovej izvan-redni delavnosti bilo umljivo. Pogrešalo ga bode najbolj „Slov. trg. društvo v Celju", kateremu je kot organizator posvetil vse svoje duševne sile. Blag mu spomin.
—	Celjski Slovenci, pozor ! Talija je izdala ravnokar izvirno tride-janko „Cigane". Ta veseloigra je polna zdravega in jedrnatega humorja. Posamezne scene sameobsebi uplivajo s tako silo na čitalca, da se mu izvije nasmeh, če bi bil tudi na smrtni postelji. Izvirni dovtipi se vrste drug za drugim. Igra kot celota, v posameznih dejanjih, scenah, da celo v odlomkih je naravnost duhovita. Pbsebno srečno roko je imel gospod po našem mnenju radi tega, ker je prikrojil to veselo igro za večje odre. Pred vsem se nam zdi pripravna za Celje. Celjsko družabno življenje, sedaj popolnoma razbito, bi „Cigani", do dobra ozdravili. Morale bi jih igrati dobre moči, ka-koršnih je dovolj v naši družbi. Vsi neigralci pa, ki se imenujejo Slovence iz Celja in daljnega našega okolišča bi se pa morali vdeležiti „Ciganov", in zaplapolal bi v vseh igralcih in gledalcih ogenj novega življenja, svežega in ne zaspanega življenja; bila bi ona kipeča moč, katero bi se moralo v naših slovenskih razmerah kot silo vpoštevati.
—	Slovensko petje pri dijaški maši našim nemčurjem ni prav in njih glasilo toži, da so Nemci prisiljeni peti slovenski, če prav ne razumejo jezika in da se vsled tega slovensko petje vedno ponesreči. Da, gospoda, obžalovati je, da je temu tako, toda kdo je temu kriv? Vprašajte pevovodjo gosp. Prunerja, zakaj se ne potrudi, da bi pevce naučil čitati in pravilno izgovarjati tudi slovenske tekste, to je vendar njegova dolžnost. Moža seveda bode vsaka slovenska beseda, zato ni od njega kaj takega pričakovati. Zagrizenost je pa nalezljiva in prehaja z učiteljev na učence in to se pozna na petju. — Gospoda, spregovorite sami pametno besedo s pevskim učiteljem, če vam petje ne ugaja, vi ga böte lažje prepričali — in če bode potem izgovor in petje boljše, vam bomo zato tudi mi hvaležni, saj bode s tem tudi našemu estetskemu ukusu vstreženo.
—	Prvi sneg je pobelil celjske strehe in vso okolico v soboto, dne 27. t. m. zvečer. Kmalu je pa nastalo južno vreme, sneg se taja in debele kaplje padajo raz streh in drevja na sprehajalca ter ga ženejo iz proste narave zopet v svojo sobico. Začenja se zimsko življenje in solničnih jesenskih dni je konec. v
—	Radgona izgubi garnizijo. Skoraj deset let je bil v Radgoni 37. artilerijski polk v garniziji. Spomladi pa odide v Zagreb, kjer bo nastanjen v novi vojašnici.
—	V Dravo je skočil v Mariboru 68letni Valentin Wegschaider iz Celovca. Wegschaider je preživel 35 let na Ruskem in drugih vzhodnih državah. V Mariboru je trgovcu Kresniku posodil 5000 kron, katerih pa na noben način ni mogel dobiti nazaj in ga je Kresnik vedno „vlekel", naj bo vesel, če dobi polovico ali pa ničesar. To je upnika silno vznemirjalo, ker ni imel nič denarja in ko je naposled videl, da iz svojega dolžnika res ni spraviti nič, je storil žalosten konec. Kresnik je takoj zaprl trgovino, ko je izvedel za samomor. Baje je na kraju kon-kurza.
—	Popravek. Detomor, o katerem je „Domovina" od 24. t. m. poročala, se ni izvršil v hotelu „Möhr", ampak pri g. G. Skoberne na Wokavnovem trgu št. 2.
—	Ljudska kopjj. Delavska zavarovalnica za Štajersko in Koroško je odprla svojo kopel.j. ki jo je sezidala pri svojih hišah v Ljubnem na Gornjem Štajerskem, javnosti. — Te kopelji se sme posluževati vsi,kdo po trikrat na teden. Ljubenska oočina je nakupila znatno število vstopnic, da je razdel
med vboge, ki kopelji potrebujejo, pa nimajo denarja, da bi si je plačali. Kaj pa celjska občina? Se ji ne zdi vredno posnemati ta vzgled.
—	Glavni raport rezervnih častnikov bo letos 5. novembra, ker bode 4. na nedeljo.
—	Razni sleparji. Čim večji revež je človek, tem bolj ga obirajo in izkoriščajo od vseh strani. Le malo takih brezvestnih pijavk in odiralcev naj-ubožnejših slojev prebivalstva pride pred sodnika in dobi zasluženo kazen, ker po navadi revež molže nosi krivico, in če prav mu taka nečloveška svojat krade zadnje krajcarje iz žepa. Par takih poštenjakov je stalo te dni v Gradcu pred sodnikom.
Prodajalec konjskega mesa Joh. Lampi je 4. avgusta prodal Juliji Lileg za 20 h konjskega mesa, ki je bilo pa tako smrdljivo, da ga je ta nesla takoj na mestno stražnico in od tod k mestnemu zdravniku dr. Busbachu, kateri je takoj izjavil, da je meso neužitno. Ta pošteni prodajalec se je pred sodnikom zvijal na vse načine, bil je pa obsojen na 14 dni strogega zapora, ker je prodajal neužitno in zdravju škodljivo meso! Škoda le, da postava slična hudodelstva še strožje ne kaznuje.
Drug poštenjakovič je pa nek Joh. Antolitschitsch. Ta prodaja premog in dokazalo se mu je, da daje slabo vago. V neki vreči je manjkalo kar 13 kil premoga.
Bil je obsojen zaradi prestopka goljufije na 14 dni zapora.
Naj bi se takim ptičkom vedno gledalo na prste in če kradejo, pred sodnika ž njimi.
—	Kmetijsko bralno društvo v Šmartnem pri Slovenj gradcu napravi dne 4. novembra 1906 v „Narodnem domu" v Slovenjgradcu veselico. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: sodeži po 80 vin.; stojišča po 40 vin. Spored: 1. Venček gorenjskih pesmi. Mešan zbor. Fr. Kimovec. 2. Domovini. Mešan zbor. Jak. Aljaš. 3. Na bregu. Moški zbor. Jak. Aljaš. 4. „Mlinar in njegova hči". Žaloigra v petih dejanjih. 5. Pogovor z domom. Mešan zbor. Dr. Vinko Krek. 6. Le pevaj ptičica. Mešan zbor. Hrabroslav Volarič. 7. Sijaj solnčice. Moški zbor. Fran Ferjančič.
—	Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi bo imelo svoj IV. redni občni zbor v Pragt dne 29. vinotoka 1906 ob 8. uri zvečer v prestorih restavracije U Pokornych. Slovanski gostje gostje dobro došli.
Kranjsko.
—	Ljubljanske kreditna banka
zviša od 1. novembra t. 1. obrestno mero za vloge na vložne knjižnice in v tekočem računu od 4% ua 472% in bode obrestovala vloge od dneva vloženja do dvignenja. Rentni davek plačuje banka sama.
—	Noč ga je vzela. Leta 1904. se je preselil v Ljubljano Lah Albert Umbert Baruchello, najel v Židovskih ulicah št. 5 lokal in začel prodajati južno sadje, namizno olje, divjačino, oskubeno kuretino in morske ribe. „Kšeft" je delal precej dobro, ako-pram ni znal drugega jezika, kakor blaženo laščino. Blago je včasih dajal za zelo nizko Ceno in so si mnogi že različno šepetali na ušesa. Baruchello se pa ni dosti zanimal za razne govorice in je delal svoj „kšeft" mirno-dušno dalje. Pred kratkim pa je izvohal, da se zanj zanima državno pravdništvo in meni nič, tebi nič, drugi dan ga že ni bilo nikjer. Svoji usodi jo popustil brez vseh sredstev ženo in tri otroke in jo je neki popihal na Nemško.
—	V Šentjerneju na Dolenjskem
imajo konjerejci 31. t. m. posvetovanje,
kako bi se konjereja v tem kraju povzdignila, kako bi se dobili boljši konji za vojake, kako bi se zopet konjske dirke vpeljale v Šentjerneju, kjer so se zadnja leta opustile itd. Posvetovanja se bodo udeležili poleg domačih konjerejcev zastopniki konje-rejskega odseka c. kr. kranjske kmetijske. družbe in zastopnika poljedelskega ter domobranskega vojaškega ministrstva.
—	Črevesni legar se je pojavil v Prihovcu pri Aržišah. okraj Litija. Epidemično razsaja griža v Polici.
—	Vinsko razstavo priredi c. kr. kmetiiska družba kranjska v Ljubljani dne 17., 18. in 19 novembra t. 1. v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani, in vinarski shod, ki ga priredi na poziv avstr. društva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18. novembra t. 1. dopoldne ob pob desetih tudi v veliki dvorani „Mestrega doma" v Ljubljani.
Vinska razstava se svečano otvori v soboto dne 17. novembra ob petih. K svečanosti otvoritve bo imelo pristop le povabljeno občinstvo in gg. raz-stavljalci.
Vinska razstava bo splošno pristopna v soboto, dne 17. novembra od šestih zvečer naprej in v nedeljo, dne
18.	novembra ter v ponedeljek, dne
19.	novembra od dveh popoldne naprej.
Vsak večer bo igrala od osmih
naprej društvena godba. Vstopnina na razstavo bo znašala 50 vin.
Vinski shod bo razmotrival naslednja vprašanja:
1.	Katere žlahtne trta kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo ?
2.	Kako stoji s porabo čistih kvas-nih gliv v kletarstvu ?
3.	Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo.
4.	Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina? v/ 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom. da se zadosti potrebi po gnoju?
6.	Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči?
7.	Druga morebitna vprašanja zadevajoča vinstvo.
Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta prosta vsem vinščakom.
Nujen poziv in prošnja.
Gg. kranjske vinščake podpisana odbora nujno prosita obilne udeležbe pri razpravah na vinskem shodu in da na rastavo po možnosti pošljejo mnogo vrst svojih najboljših vinskih pridelkov.
Finejša in dragocenejša vina je poslati v pravdno opremljenih vinskih steklenicah od vsake vrste najmanj 25 steklenk, dočim se navadna in zlasti letošnja vina morejo poslati v sod-čekih od 50 do 60 litrov ali več franko na naslov c. kr. kmetijske družbe, in sicer: najkasneje do 10. novembra t. 1.
Oni gg. vinščaki, ki razstavijo svoja vina, naj prijavijo kmetijski družbi do 5' novembra svojo udeležbo ter naj v prijavi navedejo število vinskih vrst in število steklenk, oziroma sodčekov, ki jih pošljejo.
Razstavljena vina bo presojevalna komisija odlikovala z diplomo I., II. III. vrste.
Odbor za prireditev vinarskega shoda:
Anton giof Barbo s. r., predsednik.
Frančišek Gombač s. r., tajnik.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske: -
O. pi. Detela s. r., predsednik.
Gustav Pire s. r., ravnatelj.
— Nova šolska poslopja v krškem okraju. Kakor se nam poroča, je dobil krški okraj v zadnjem času dokaj novih, lepih, deloma popravljenih šol-
skih poslopij. Nove šole imajo n. pr. Št. Jernej, Raka, Bučka, Sv. Duh, Cerklje, Bušečjavas, Hrovaški brod, Kostanjevica, Št. Janž; razširjena šolska poslopja pa Tržišče, Boštanj. Skoro bodo dodelane nove šole: Radeče, Mokronog, Št. Jurij pod Kumom, Kal (Bransko). Škocijan. Priprave za nova poslopja ali za njih razširjenje se delajo v Leskovcu, na Čatežu in še drugod.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v korist je založila modna trgovina Engelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format naših druž-binih vžigalic. Praktičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvidel,. ako jih rabi: Žepi namreč se obvarujejo, da bi se ne umazali. Slovenci, sezajte po teh oklepih ter si jih nastavite; zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka tobakarna na prodaj.
—	Odbor družbe sv. Mohorja naznanja, da je izmed razpisanih nagrad za dve povesti določil prvo nagrado v znesku 3000 kron povesti pod geslom „Življenje je boj", spisal g. Engelbert Gangl, učitelj v Idriji, drugo nagrado v znesku 1500 kron povesti „Novo življenje", spisal g. dr. Fr. Detela, ravnatelj v pok. v Novem mestu.
Primorsko.
—	Za pospeševanje gojenja oljk
je sklenil istrski kulturni svet osnovati v raznih krajih, po katerih oljka raste, uzorne oljčne nasade. V teh uzornih nasadih se bode kmetom kazalo vse, kar pospešuje rast in rodovitnost oljke in kar treba storiti proti raznim boleznim, da se z majhnimi troški doseže velik in v vsakem obziru po-voljen uspeh. — Kmetom, kateri bodo oskrbovali te uzorne nasade bodo podeljevane deželne in državne podpore.
—	Nezgoda na morju. Te dni je bila v Trstu, posebno na morju tako gosta megla, da nisi videl par metrov predse. Remorker „Nettuno" je plul proti Sistjani, da privleče od tam nekoliko ladij materijala v novo luko. Pri Miramaru se naenkrat nasuka blizo tamošnjega pribrežišča. Poklicali so telefonično pomoč iz Trsta, toda dospela ladija ni mogla „Nettuna" potegniti zopet na globoko. Počakali so, da je prišla zopet plima, potem so na-sukanega „Nettuna" zopet rešili, da je lahko nadaljeval svojo pot.
—	Za italjansko gimnazijo v
Puli. Italjanski dijaki zbirajo podpise meščanov na prošnjo na deželni odbor istrski, naj vstanovi italjansko gimnazijo v Puli. To prošnjo bode italjanska večina deželnega odbora gotovo podpirala in deželni zbor sprejel primeren predlog o ustanovitvi italjanske gimnazije v Puli, kakor je to storil v Pazinu. Pravzaprav bi pa vlada morala vzdrževati v Puli na državne troške hrvatsko in italjansko gimnazijo, ki sta obe bolj potrebni nego vsa tista množica nemških šol za — tujce. Toda za domačine nima vlada na Primorskem denarja, njih denar gre v prvi vrsti za v deželi ptuj — nemški element, katerega hoče na škodo domačinov utrditi v deželi ter mu izročiti gospodarstvo nad domačini. Laška kratkovidnost podpira to ponemčujočo vladno politiko samo zato, ker Slovanom ne privošči enakopravnosti.
—	V avstro - ogrski banki v Trstu ni ne enega uradnika, ki bi znal slovenski. Ko je prišla te dni v ta državni zavod kmetica, ki je prosila, da bi ji izmenjali nekaj denarja, so se ji uradniki rogali, da je govorila slovenski in rekli, da mora govoriti italjanski, drugače ne opravi ničesar!
—	Spomenik dr, Lavriča. V Ajdovščini se je osnoval odbor za
postavljenje spomenika apostolu slovenstva na Goriškem, dr. Karlu Lav-riču, in sicer na Otavi, kjer se je vršil šempaski tabor.
— Lavričeva številka „Soče" izide 1. novembre Obseg bo obširen in okrašen s slikami. Posamezne številke bodo stale po 50 v.
Druge sloYanske dežele.
—	Največja ruska vojna ladija
Andrej Pervozvani je bila 21. t. m. spuščena v. morje. Ladja drži 17 tisoč ton, vozi z brzino 18 morskih milj (okolu 29 km na uro) in bode izvrstno armirana.
—	Zidanje sofijske visoke šole. Bolgarska vlada je objavila konkurz za načrt, po katerem bodo sezidali visoko šolo. Prva nagrada znaša 10.000 levov, druga 7000, a tretja 5000. Konkurz je splošen in se ga lahko udeleže vsi jugoslovanski arhitekti, torej tudi Slovenci."
—	Zidanje tovarn v Belgradu. Z zidanjem velike tovarne konserv so v Belgradu že pričeli. Gradili bodo tudi razne druge tovarne, tako n. pr.: za usnje, za papir, za steklo itd.
—	Srbska država za Makedonce. Srbski ministrski predsednik in minister zunanjih zadev je izročil skupščini predlog, s katerim zahteva kredita 300.000 dinarjev za podporo Srbom in njihovim rodbinam v Starj Srbiji in Makedoniji. Ta predlog je skupščina pozdravila z živahnim odobravanjem.
Svetovne vesti.
— Uslužbenci električnih cestnih železnic v Budimpešti so 25. t. m. točno opoludne stopili v splošen štrajk. Ustavili so h kratu vse vozove, pozvali občinstvo naj izstopi in pustili vse vagone sred ceste ter odkorakali na svoje zbirališče v mestni log (väros liget), da se posvetujejo o nadaljnih korakih. Uprava mestnih železnic si prizadeva vzdržati vsaj deloma promet ter je prosila vojaško poveljništvo, naj bi jej dalo vojaštvo na razpolaganje. Štrajkujoči j?a branijo onim, ki bi bili pripravljeni opravljati to službo in prišlo je že do hudih izgredov. Štrajkujoči so prerezali na raznih mestih vrhna vodila električne moči ter požgali nekoliko vagonov. 26. t. m. ob 4. po-poludne morali so vsled spopadov mej štrajkujočimi in kršitelji štrajka popolnoma ustaviti promet
—^Kopeniškega stotnika o katerega predrznem lopovstvu so vsi evropski listi toliko pisali — že imajo. Ta „stotnik" ni bil nikdar vojak in je po svojem poklicu vlomljevalec različnih kas. Imenuje se .Wilhelm Vogt in je bil vsega skupaj že 27 let zaprt radi tatvin, falsificiranja dokumentov itd. Policija je našla pri njem še 2000 mark. Ostal je do zadnjega v Berlinu in so ga tam tudi prijeli; svoje hudodelstvo je že priznal.
Loterijske številke.
Trst, 27. oktobra 1906: 61. 77. 14. 19, 18 Linz, „ „ „ 4, 23. 2, 75, 78'
-i
Št. 37.844
II . 6267
Razglas.
Naročila na ameri k an sk e trte proti plačilu iz združenih državnih in deželnih trsnic za sadilno dobo 1906/1907.
Dežela Štajerska bo imela spomladi 1907 sledeče množine amerikanskih trt pod spodaj popisanimi pogoji naprodaj in sicer:
1.	700.000 kosov požlahtnenj (večinoma Moslerja rumenega, italijanskega rizlinka, Burgundeca belega, dobre žlahtnine rudeče in bele, Sylvanca zelenega, Traminca rudečega, Malega j-izlinka. Muškatelca) na ripario portalis, vitis So-lonis, in rupestris monticola.
2.	600.000 kosov sadik vrste: riparia portalis, vitis Solonis in rupestris monticola.
3.	Večje število roga imenovanih treh vrst.
Gene trt za 1000 kosov se sledeče:
I.	Požlahtnene trte za premožne posestnike 200 K. za vse druge posestnike 140 K.
II.	Amerikanske sadike za premožne posestnike 24 K, za vse druge posestnike 16 K.
III.	Rozga po 10 K.
Če ena stranka naroči več nego 1000 požlahtnenj, 3000 sadik ali rožja, pridržujemo si pravico, zmanjšati naročeno množino primerno s splošnim stanjem prijav.
Naročila na te trte naj se pošiljajo naravnost deželnemu odboru, ali pa potom občinskih uradov, pri katerih so posebni naročilni listi na razpolaganje, do 15. novembra 1.1.
Občinska predstojništva imajo spolnene naročilne liste takoj poslati deželnemu odboru.
Vsa do 15. novembra dohajajoča naročila se bodo nabirala ter bodo trte, katere bodo na razpolaganje, ako bi ne zadostovale za vsa naročila, sorazmerno razdeljene.
Trte bodo oddajane samo štajerskim posestnikom in morajo zato one stranke, katere naročajo trte naravnost pri deželnem odboru, pridjati potrdilo občinskega urada, da imajo vinograd v občini. Trgovci s trtami so izključeni in ne dobe nič od gorenjega materjala.
Cene se razumejo od trsnice in mora biti znesek pri sprejetju trt vplačan, oziroma, ako se pošljejo po železnici, bode s tovarnimi, dostavnimi in za-vojnimi stroški vred, kateri bodo po njih istiniti ceni zaračunjeni, inkasiran s povzetjem.
Pri vsakem naročilu se mora natančno označiti: 1. razločno zapisano ime bivališče in stan naročevalca; 2. davčna občina, v kateri leži vinograd; 3. za-željena vrsta trte; 4. zadnja železniška in poštna postaja, na katero naj se trte pošljejo.
Ako bi bila zaželjena vrsta že razprodana, ali ako bi je ne bilo več v zadostni množini na razpolaganje, nadomestila se bode z drugo podobno vrsto.
Trte naj naročevalci, če le mogoče, sami prevzamejo ali, ako bi je dobili po železnici, naj je takoj po prejemu pregledajo.
Pritožbe treba takoj poslati vodstvu trstniee. Na poznejše pritožbe se ne bode več oziralo.
GRADEC, dne 1. oktobra 1906.	(566) 3—1
Od štajerskega deželnega odbora
Edmund grof Attems.
edina pri župni cerkvi se bo dne 15. novembra 1906 ob 10. uri dopoldne po javni dražbi v najem dala. Pogoji se zvedo v župnišču.
Cerkveno predstojništvo.
(559) 3—3
Kleparta
•t
pomočniHa
(562) za stalno delo sprejme takoj 3—2
£cop.£cbar,H!epamaBledtt,Gorenj5Ho.
Hmelske droge
ima množino vsake dolgosti na prodaj po cenah 32 do 44 vinarjev (560)	komad	«-s
EMERIK KUKETZ, Žalec.
Vizitnice
priporoča
Zvezna tiskarna v Cel j».
a5B555H555Säsa5B5H5H5a5ia5a5a
Proda se
z lepim vrtom 10 minut od Celja, pripravna za obrt kakor tudi za kakega (561) penzijonista. Pojasnila daje M
Ivan Rebek, Celje.

(563) 3-2
Redke hnjige no
_____ _1 • „Ljubljanski Zvon"
nirflflrll celoten25 letnikov 1881 do ||| Ullllja 1905: Stritarjev dunaj-®	■ ski „Zvon" celoten 6
letnikov; „Kres" 1881—1883. — Prodaja posredno Ivan Bonač, trgovina papirja v Ljuljani.
V St. Rupertu nad Laškim x	trgom je naprodaj
s tremi nadstropji, z lepim vrtom in sadonosnikom pripravljen za vsakovrstno rokodelstvo, ter tudi za trgovino. (567) Natančneje se ivze pri
Uršula Pušnik
Št. Rupert, pri Št. Jurju ob juž. želez.