LETO III. — Št. 23.
Poštnotekoči račun štev. 23.
4. JUNIJA 1925
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, 11. nad.
Naročnine : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Osoda Slovencev
V nedeljski «Edinosti» od 29. maja lahko cit as Trum-bičev govor v ustavodajni skupšCini, ki zboruje v Bel-gradu, in lahko prideš do zaključka kaka osoda čaka Slovence.
Dr. Ante Trumbič je popolnoma odkrito povedal, da je kraljestvo SHS edinstvena država, ki mora dosledno govoriti in rabiti izključno le jeden jezik, namreč srbo-hrvatski.
Glede Slovencev je omenil, da je radi njih razvite književnosti treba imeti po-trplenja. Toda o izpodrinje-nju Slovenstva ni nobenega dvoma. Dr. Ante Trumbič je pač dovolj jasno rekel, da je to v interesu države SHS.
Po tej tako odkritosrčni izjavi ne moremo drugega sklepati kakor da je Slovenstvo v kraljestvu SHS le vprašanje časa, smrt mu je že gotovo začrtana.
Ako vidimo naše tukajšne razkačene Slovence, obžalujemo zares njihove eneržije, ki bi jih lahko dobro vpora-bili v isti Jugoslaviji, kjer sč j:,m prorokuje popolna asim ilacija v ostali stbo-hr-vatski narod.
Pri nas na Goriškem pa trdč Slovenci sami, da so obsojeni v pogin, tako da če pogledaš na desno in levo kmalu ne bodeš videl niti sledu od Slovencev.
Čeravno bo kdo rekel, da pretirujemo, vendar menimo, da nam bode dala zgodovina prav, kajti ako se razmere ne spremene, je prav gotovo, da poginemo kot narod ge v tekočem stoletju.
Komur je torej res pri srcu obstanek slovenskega naroda, naj položi sedaj roko na srce in se vpraša, na koga naj se naslanja, ako se hoče zatrjevati kot Slovenec. Jugoslavija ali kraljestvo SHS mu ničesar ne obeča, Italija ie za naše Jugoslove še vedno velikansko strašilo, v katerega nimajo nobene vere.
In vendar kako krivo je tako mišljenje.
Italijanski narod je v svoji tradiciji dosleden, to se pra-v'j ako se bodo Slovenci trajno nagibali proti kraljestvu SHS hoteč izzvati Italiji sovražno politiko, je naravno da bode italijanstvo proti Slovenstvu v Julijski Benečij v trajni ofenzivi.
Kako se bodo mogli Slovenci temu pritisku upirati nam res ni jasno. A jasno najbrž tudi najbolj srboritim Slovencem ni, kajti vsa njihova nada temelji še vedno na nadi, da pride nekega lepega dne semkaj Jugoslavija in «požene» Italijane ^rez Sočo. Da si pritrdijo ljudstvo na svoji vrvici, je °dvetnikom in duhovnikom to mnenje, ki so ga seveda
sami zatrosili prav dobro došlo. Toda vspeh te politike, ki bode v nasprotnem smislu imela isto posledico kakor Trumbičev predlog, bode namreč v Jugoslaviji pos-rbljenje, v Julijski Benečiji pa nasilno poitalijančevanje, o-bojno seveda v eminentno državnem interesu.
Ako hoče po vsi sili jugo-slovenski narod v Julijski Benečiji hoditi po poti, ki mu jo začrtava «Edinost» in aGoriška straža« naj le bode prepričan^da je.njegov pogin za vedno zapečaten. Četudi bi, recimo, kedaj res prišli pod kraljestvo SHS, tedaj bi se moglo izvršiti to le pod pogojem, da postanejo Srbi, ako pa bodo ruvali proti Italiji bodete ista, kakor je popolnoma naravno, izvajala svoje posledice.
Vedno in povsod zatrjuje tudi «Edinost», da je naš narod za mir, da noče ničesar slišati o revolueji, usta-jah in podobnemu ruvanju.
Toda dobro naj se zopet pomisli, da bode ta mir mogoč le tedaj, ako se bode pomirjenalno uplivalo na ljudstvo In pride italijanska vlada sama do prepričanja, da ti postopaje z nami Slovenci kot državo ohranjujočimi elementi.
Tedaj pa nastopi navidezno protislovna doba, v kateri lahko postane Italija naravnost zaščitnica Slovencev.
Vemo, da se bode marsikdo rogal našim besedam, češ, da se norčujemo iz slovenskega naroda.
A tudi tem lahko mirno odgovorimo:
«Ako bi stali na stališču, katero zavzema danes večina Slovencev, ki vidi v Italiji svojega smrtnega sovražnika in ki nima srčnejše želje, kakor zbrisati ime Italije ( iz tega sveta, bi seveda tudi mi ne mogli pojmovati tega, kar smo ravnokar pisali.
A ter smo s prvega početka odločno stali na stališču, da sovra tvo ne žanje drugega kakor sovraštvo, smo hoteli «sporazuma».
Vi ste ga krstili za «iz-dajstvo«, «bandelizem» in kaj vemo še, to pa seveda edino iz naravne slabosti razuma, ki je povprečnina mase živeče od trenotka do trenotka.
Komur je to dejstvo merodajno, naj le dirja za maso, a naša politika, ki vidi črez glave mase, se bode v svojem trenotku brezdvomno uveljavila.
Le, da bi ne bila do takrat osoda Slovencev res že zapečatena v takem smislu, kakor smo jo ravnokar opisali.
NALOGA
NOVIH POSLANCEV
Končni izid volitev poslancev v rimsko zbornico nam zagotovlja štiri poslance za našo deželo in enega za Istro. To neznatno število naših zastopnikov je vsekako tako pičlo, da se ne da niti oddaleč primerjati z ostalimi italijanskimi poslanci. Toda vkljub temm bo to malo število poslancev lahko mnogo napravilo za naše ljudstvu, ako bo le ti možje kos svoji ne baš lahki nalogi. Iz zatrjevanj teh poslancev bi bilo posneti, da si, ozir. Si bodo prizadevali biti kos svoji nalogi. O vresničenju tega nas bo mogel že njih prvi nastop v parlamentu in drugod poučiti. Programom in obljubam prav radi verjamemo le toliko, kolikor nam dopušča v to stara praksa; kajti pred vsemi volitvami, ki so se dosedaj vršile, se je od strani kandidatov in pozneje izvoljenih poslancev kar cedilo sladkih obljub ter izvršljivih in „neizvršljivih načrtov, kateri so pa bili v pretežni večini gospodarske uravi. Največ teh obljub je požrl oni nikdar siti pregovor: Obljubiti storiti sta dve reci. Istotako se je godilo tudi z idealno izdelanimi načrti.
V	nekdanjih časih je bilo to odpustljivo, in hinsiam colo opravičljivo, ker je večinoma — kakor omenjeno — bilo vse skupaj bolj gospodarskega značaja, vršeče se v globoko izklesani politični strugi. In za izklesanje te struge je mnogo političnih veljakov posvetilo vse svoje življenje. A kljub temu ni bila ista nikdar dovršeno delo, ker so je že pri njenem spočetju tako zagrešilo, da se ni dalo nikdar več popraviti.
Zdaj stojimo pred enakim političnim spočetjem, od katerega bo povsem odvisna naša bodoča politika: skaženo njeno spočetje — gotovo poteptana na dno blata politika več generacij, pri čemer bi najbolj narodnost trpela; zakaj vse na svetu je spremenljivo in popravljivo le narodna politika, osobito pa v našem izjemnem slučaju bi se jako težko dala v doglednem času poraviti.
Spričo tega dejstva in pa vsled najbolj delikatne misije slovenskih poslancev, se zahteva od njih desetero politično zrelost.
Torej z izvolitvijo peterih poslancev ni še vse doseženo. Najglavnejše in najvažnejše za srečen potek naše politike v prihodnjosti so ima še-le izvršiti. In zato popolnoma opravičljivo povprašujemo: bodo li ti poslanci kos svoji težavni nalogi ? Bodo li hoteli umeti kritični ni usodopolni moment v naši zgodovini s tem, da odložijo «ekstremno bojno orožje in se prilagodijo razmeram, v katerih živimo ?
V	minulih časih je bilo od italijanskih poslancev v naj večji meri odvisno spravljivo in mirno sožitje obojerodnih pre-bivdlcev naše dežele, ker so : ti večjidel odločevali o vseh I
tozadevnih spornih točkah, do-čim je danes ravno narobe. Zdaj je vrsta na naših poslancih, da pokažejo dobro voljo za uresničenje naših starih in nikdar zamrlih želja po miroljubnem in složnem življenju.
Nam ni za to, kdo nas zastopa v parlamentu, marveč le za to kako nas kdo zastopa. To načelo so v polni meri vpo-števali Dalmatinci, ko so proglasili Hrvatje Italijana za svojega kandidata. Zato si že sedaj nadevamo nalogo, da bomo s pozornim očesom zasledovali vsak uspeh in neuspeh naših sedanjih poslancev v novem parlamentu ter nato vse dosledno in vestno beležili v našem listu, da bode prebivalstvo nepristransko in natančno poučeno o vsakem poteku politike. Vsak uspel in neuspel Čin imenovanih poslancev bo nepristransko in brezobzirno zabeležen v predstoječem listu, tako da bodo po njih zastopani prebivalci izvedeli le golo resnico, pri kateri ne sme biti najmanjše olepševalne primesi, kakor to delajo časopisi, ki so glasilo poslancev satnih.
Omajeni plebisciti
Že nekaj časa sem vznemirja evropejske države vprašanje Gorenje blezke, ki je stopilo v tako fazo, da se bode istodobno s tem vprašanjem rešilo namreč tudi najglavnejše vprašanje, je-li namreč bodo držale vse pogodbe, ki so jih zavezniki skovali v Parizu, ali pa se s padcem jedne porušijo vse druge kakor oboki, ki slone jeden na drugem.
Kako resno je vzeti šlezke vprašanje dokazuje dovolj zadnji komunikat Anglije ki se glasi;
«Velika Britanija in njeni zavezniki so obljubili, da se o-dloči vprašanje Gorenje Šlezke po izidih ljudskega glasovanja in narodopisnih načelih. Čast zaveznikov ne more pustiti, da bi Poljska postavila take obljube na nič s posluževanjem nasilja in ako bi jodna izmed velevlasti, ki tvorijo sporazum smatrala potrebnim zaviti svojo politiko tako, da bi spodbuja Poljsko k nasilni politiki, je jasno, da bi prišel sporazum v veliko nevarnost.
Izmučena Evropa se ne bode mogla zopet oprijeti s pomočjo diplomacije, ki se nahaja pod uplivom razburjenja in posebno pod čustvom maščevanja. Pov-zdiga Evrope je naloga, ki zahteva jasno in hladno ocenjevanje ter pošteno čustvovanje.
Nesporno je, da bi bila pri-sodba Gorenje Šlezke Poljske nevarna zmota kakor*je bilo na pr. prisilno ponemčevanje Alzacija in Lorene v letu 1871».
Že iz tega kratkega komunikeja je razvidno, da pripisu- > jejo zavezniki temu vprašanju neizmerno važnosti in da se že ob tem vprašanju definitivno odloči, ali bode sporazum še nadalje obstojal.
Prav prozorno pa postaja
zadnje čase nekako nesoglasje med zavezniki.
Anglija in Italija sta vsled tega predlagali nekako začasno rešitev, o kateri jo baje že razpravljala poslaniška konferenca v Parizu. Gornja Šle-zija bi se razdelila v tri dele.
En del bi se popolnoma prepustil poljski, en del nemški upravi (t. j. tisti kraji, ki so se jasno izjavili za eno ali drugo državo). Med tema dvema deloma bi se nahajalo sporno ozemlje in na njem se bo zbralo vojaštvo zaveznikov ter bo skrbelo za red. S to razdelitvijo bi se doseglo, da bi medza-vezniške čete, kijih je itak premalo, da bi mogle vzdrževati red na tako obširnem ozemlju, ne bile raztresene. Verjetno je, da se bo Francija temu predlogu odločno upirala in da bo predlog pobijala, češ da je na kvar končni rešitvi vprašanja. Po mnenju Francozov bi takšna razdelitev Gornje Šlezije dovolila Nemcem in Poljakom, da se ojačijo in pripravijo za nove boje, do katerih lahko pride kljub nadzorovanju s strani medzavezniške komisije. Obenem pa bi zavezniškim četam grozila nevarnost, da bi znale biti obkoljene,
Sploh se Francija obotavlja slediti ostalim zaveznikom, ki zahtevajo, da bi se to vprašanje rešilo pred vrhovnim svetom, ki bi se imel sestati v ta namen v mestu Boulogne sur Mer.
Diplomatski urednik agencije »Havas« smatra za gotovo, da je francosko vlada poslala v Foreign office noto, v kateri navaja vzroke, kateri govore proti takojšnji rešitvi gornješle-zijskega vprašanja. Med drugim pravi nota, da bi moglo sedanje razpoloženje v obeh prizadetih državah onemogočiti izvršitev vsakega tozadevnega sklepa. Briand predlaga torej, naj bi se poverilo proučevanje tega vprašanja najprej strokovnjaški komisiji. Vrhovni svet se bo moral izraziti, ko mu bo znan izid strokovnjaškega proučevanja.
Angleži pa smatrajo zadevo za silo nujno in potrebno, da se ta konferenca čim preje otvori. Nasproti francoskemu pritiskanju, da bi se to vprašanje razpravljajo najpreje med strokovnjaki, menijo Angleži, da tako proučevanje no moro nadomestiti sestanka vrhovnega sveta, koji edini more odločevati o tako važnih političnih vprašanjih in vspostaviti ugled zavezniških držav pri vstaših.
Angleika rudarska borba proti kapitalizmu
Konferenca med vladnimi zastopniki, rudarji in industrialci ki se je vršila dne 29. maja t. 1., ni imela prav nobenega uspeha. Na poziv ministrskega predsednika industrial-, naj vendar bolj jasno označijo svojo ponudbo, da bodo prepuščali delavstvu skozi tri ali štiri mesece dobiček v industriji, so industrialci izjavili, da je
nemogoče točno določiti znesek dobička, ker mezde niso točno določene in ker je nemogoče vedeti za vse eventualnosti. Lloyd George jo nato odločno izjavil, da namerava vlada narediti na vsak način konec temu sporu. Če se spor ne poravna v primernem roku, bo vlada predložila parlamentu svoje predloge, ki bodo obvezni za obe stranki. Da pa se po mogočnosti izdogne temu skrajnemu ukrepu, je Lloyd George predložil obema strankama vladni načrt, po katerem bi so morala najti rešitev spora.
Kakor javljajo listi, so rudarji ponovno izjavili, da vztrajajo pri svoji zahtevi po »poolu«, to je da naj se boljše stoječa podje tja obvežejo na odstopitev dela svojega prebitka v prilog delavcem pri slabših podjetjih, tako da se prejemki delavcev pri različnih podjetjih izravnajo.
Toda z druge strani se zopet smatra, da boste obe stranki, ki ste sedaj v sporu, sprejeli predlog ministrskega predsednika. V nasprotnem slučaju bi bil Lloyd George prisiljen izvršiti grožnjo, da bi izposloval od zbornice prisilno razso-ditev. Javno mnenje, katerega potrpežljivost je bila na težki prejzkušnji, se večinoma strinja z vlado. Zdi se končno, da bi se tudi parlament ne branil uporabiti zakonodajne ukrepe ter prisiliti ministre, rndarje in lastnike, da naredijo konec borbi, ki državi toliko škoduje.
K rudarski krizi se je pridružila sedaj še druga, ki je ravno tako važna kakor prva in katere izbruh grozi vsak hip. Delavci predilnic so glasovali o tem, kakšno stališče naj zavzamejo nasproti gospodarjem, ki so sklenili znižati sedanje mezde za SO0/,- Izidi tega glasovanja so bili sedaj priobčeni: Znižanje se je odklonilo s 95°/, glasov. Odbor, sestavljen od osmih gospodarjev in voditeljev delavske zveze, se bo sestal prihoonji torek in poizkušal, ali bi se ne dal spor poravnati mirnim potom. Če bi se to ne posrečilo, bi bila stavka proglašena v soboto zjutraj. Te stavke bi se udeležilo 500.000 delavcev.
Ščck - socijalist in odpadnik „Edinosti"
Pred nedavnim časom je izšel v »Edinosti« neki članek pod naslovom »Brez programa, podpisan po Virgiliju Ščeku. Kmalu za njim je dobil Šček od samega Dr.ja Wilfana odgovor pod istim naslovom.
Pri tej stvari nam je padlo nekaj v oči. Šček je v svojem globokem političnem talentu naenkrat pogruntal, da je ruska revolucija nekaj silno dobrega za človeštvo. Le žalibog, da je pri tem pozabil, kako jo »Edinost« še pred nedavnim pobijala Leninovo pustolovstvo in hvalisala zapadne narode.
Sedaj naenkrat pa bode po Ščekovem mnenju ista revolucija »oplodila« ves zapad in spametovala tudi ljudi »brez programa«, ki nevedoma postajajo socijalisti, ako ni zanj prostora v tej ali oni buržoazni politični stranki.
Mi nočemo razmotrivati o ruski revoluciji, ki je postalo takozvano »navadno mesto« vseh politikov in žurnalistov, kojih vsak hoče pokazati svojo
bistroumnost v tem, da opisuje uzroke in učinke rusko revolucije, ampak zadostuje naj naše prepričanje, da je ruska revolucija čisto navadna posledica prejšnih ruskih neznosnih razmer.
Revolucija v Rusiji pomeni realizacijo komunizma do največje možnosti. Preko mej, ki jih je dosegel komunizem v letu 1920, isti ne more več iti, zato se vrši sedaj zopet preobrat v nasprotnem smislu. Življenje komunizma je doseglo svojo največjo intenzivnost in upada danes očividno na celi črti.
Naši komunisti z rusko revolucijo nimajo ničesar skupnega. Našim komunistom je na tam ležeče, da pridejo do buržoaznih mest, ki jih vidijo v županskih stolcih, poslanskih man datih in si Če možno razdele še kaj zemlje.
Nič se nam nO zdi vslcd tega čudno, da Virgilja Ščeka, ki ga strankarski kolovodje jugo-slovenskega kalibra radi njegove nestrpnosti, kaj težko trpe v svoji sredi, obhaja skomina, da bi se vrinil v socija-listične vrste in prinesel konfuzijo še med delavske ovčice. Res podjeten gospod, ta Virgi-lij Šček.
Toda oča Wilfan je jezno zavihtel svoj bič in zavrnil Sče-kovo hotenje kot izdajstvo na stranki »Edinosti«, ki ima svoj obrežen program.
Zanimivo pa je kako govori Sček v svojem prvem članku o gospodarsko socijalnih programih in mu Wilfan v svojem govoru zopet našteva programe, ki jih pa žalibog ne pozna.
Ako se ne motimo je obstojal nekdanji program »Edinosti« v tem, da se je podpiralo tržaško slovensko šolstvo; ko jo prišla Italija v Julijsko Beneči čijo je pa vse vtihnilo tako, da italijanska vlada niti vedela ni, da to društvo obstoja.
Še le drezanju »goriškega Slovenca« so je posrečilo zdra: miti »Edinčarje«, ki so pri pokojnem Uuffelliju po zopetnem vsestranskem prizadevanju »goriškega Slovenca« dobili toliko posluha, da so se ojunačili in začeli zopet nastopati.
Seveda jim ni bilo všečno, da bi bilo njihovo delovanje pospeševano od kakega »goriškega Slovenca« in zategadelj so rekli, da imajo »lastni program«.
V čem pa ta program obstoja, še danes nihče ne ve, kar potrjuje Virgilij Šček sam in prazna Wifanova slama.
Edino, kar vemo je, da se pobija vsako politiko sporazuma z italijanskim narodom in draži ljudi s »plebisciti« in 'podobnimi slovenske živce vznemirjajočimi leki.
Saj je Wi!fan sam izjavil, da mu je konečno všečna tudi Pittonijeva republika, le da se enkrat za vslej reši Italije.
Pri vsem hrupu je torej le malo zrna v jugoslovenski politiki, ki ne more uvideti, da jo do bodočega svetovnega preobrata, vsaka nada brez tipna in da mora človek živeti v sedanjosti in ž njo računati.
Brez programa smo in ostanemo dokler nas bodo vodili možje, ki vidijo ljudsko gorje le v tem, da se dol Slovencev ne more takoj otresti »Italijanskega jarma ».
Razmere v Rusiji
Iz švedskega vira se poroča, da postaja v Rusiji beda neznosna. Upor za uporom sledi tako, da se nahaja vlada v velikih stiskah.
Posebno žalostno razmere so baje v Petrogradu, kjer se bijejo poulične bitke med delavci in rudečimi vojaki.
Na ta način je bilo baje popolnoma • posuto predmostje imenovano Vasilevski Ostrov.
Sovjetski časopis »Pravda« je svojedobno obljubljal, da bode vlada pristanišča, v katera dojdtjo tuje trgovske ia-dije, popolnoma opremila in uredila, toda do danes se še ničesar ni storilo, vsled česar ne morejo dohajajoče vlado v bike, ampak morajo s polnim to vorom drugam odpluti.
Neka švedska ladija, ki je pripeljala poljedelske, Rusiji tako potrebno stroje, je v petro-grajskem pristanišču obtičala v blatu in dobila take poškodbe, da je celo voda udrla v ladijo in popolnoma pokvarila stroje.
O neznosnih razmerah se je govorilo tudi na zadnjem vso-sovjotskem sestanku, na katerem je ljudski komisar Kokline obširno opisoval nastale razmere v Rusiji, in napravil na navzoče komisarijo jako mučen vtis,
Poleg vsega tega pa se govori tudi o nesoglasju med vladnimi člani samimi. Tako Lenin ni zadovoljen s Čičeri-nom, ki vodi unanjo politiko. Trocki pa je jezen na Lenina radi njegovih koncesij na desno in levo.
Toda kljubu temu se deluje z vso paro za bolševiško propagando. Tako je bil sklenjen med Rusijo in Nemčija trgovski dogovor z obvezo, da bode vsaka stranka opustila vsako politično agitacijo, ki bi bila v kvar jednemu ali drugemu pogodbeniku.
Sedaj pa se zvedelo, da se jo zborovalo v Kopp-u dvanajst ruskih zastopnikov in med njimi celo isti, ki je podpisal trgovski dogovor z Nemčijo, in pri tem sklenilo sprožiti novo komunistično akcijo v Nemčiji.
Sedaj, da je baje Nemčija v strašnih stiskah, kar hočejo Rusi izrabiti in izsiliti iz nemškega proletarijata noye revolucije.
To pot bi korakala v pomoč nemških revolucijonarcev ruska rdeča armada.
Tako je posneti iz gotovih znakov, da je Rusom malo mar za pogodbe, ki jih pod * pritiskom potrebe morajo sklc-j pati z buržoaznimi vladami, a j mogoče je tudi, da je vse sku-! paj le grdo obrekovanje ruske ; države z namenom, da bi se j ruskim sovjetom podkopal vsak ' upliv tudi v trgovimi
!
i
Rovanje proti Jngoslaviji
Madžarska in potom nje Habsburgovci se še niso odrekli vseh upov na vstajenje njihove pokopane slave. Imajo pač še mnogo zvestih hlapcev, raztresenih po vseh državah bivšo avstro-ogrske monarhije in drugod, ki jim še vedno zvesto služijo za svetle denarce. Gnezdo to sodrge je v Švici in na Madžarskem, podružnico pa po drugih državah, kjer delujejo pod plaščem raznih, ponajveč komunističnih strank. V Stei-namangerju na Madžarskem jo — kakor omenjeno — središče
I
!
te'hlapčevske sodrge. S pomočjo madžarske vlade so se tam ustanovile razne legije, sestavljeno po večini od bivših avstrijskih častnikov vseh narodnosti, katerim je prihod v domovino radi njihove zločinake milunosti nemogoč.
»Politika« javlja, da se je tam ustanovila tudi »hrvatska legija«, ki bi morala ob ugodni priložnosti vdreti na Hrvatsko, kjer ji pripravlja sprejem... Radič, ki se jo s svojo stranko vrgel v roko komunistom, da lažjo skrije svoje tesne vezi s Habsburgovci.
Radiču in njegovim zvestim tovarišem Frankovcem ni jugo-slovenska vlada po volitvah še stopila na prste, ker je bila preveč zaposlena z zunajo politiko. Sedaj, ko je vojaška zveza z Romunijo in Čehoslo-vaško že gotova stvar in ko se spor z Italijo, kjer so doslej vsi protidržavni elementi v Ju-gosleviji imeli veliko oporo, bliža končni rešitvi, se splošno pričakuje, da bo vlada očistila tudi notranje ozračije....Ker če no bo poskrbela za to vlado, bodo poskrbeli za to zdravi narodni elementi sami, ki ne bodo dovoljevali, da se nastopanje proti napakam posameznih vlad in njenih najraznovrst-
nojših organov izrablja za nastopanje proti državi kot taki, za katero jo teklo toliko krvi najboljših sinov jugoslovenske-ga naroda. Ze se pojavljajo znaki, posebno na Hrvatskom, kjer je najbolj potrebno, ker tam so najbolj goste mreže, ki so jih spletli okoli ne podučenega ljudstva, habsburgovski oziroma komunistični emisarji, znaki, ki kažejo na predstoječo reakcijo s strani naroda samega.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
Zobozdravniki Atelje
Dr. STENER V. C. HANSEN
asrETs® £OHšGA == Gorso Vitt. Em. III št. 34,1. n.
ordinira 9—12 - 2—16 - ob praznikih 9 —12. -
} Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
V	Zadruga z omejeno zavezo
F	Tekališče „Giuseppe Verdi11 št. 29 (Mestni dvorec)
S
$
Pri tem konsorciju se razprodajajo:
I.	KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, sezamove pogače,'sol za živino.
II.	SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrsto detelj, rastlin za krmljenje in vrtnin.
III.	GNOJILA: napravljena umetno iz najboljših kemičnih snovi.
IV.	VITRIJOL IN ŽVEPLO.
V.	PLUGI znamke »Sack« in drugih ter razni poljedeljski stroji.
\
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencij«:
Ajdovščina, Aj«Ilo, Gradišč«, <3rad«ž, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojil^jiflračum
Brezplačna emisija bančnih naMzov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu

j
Tiskarna G. Juch
GOR10A, VIA MOHELLI 14
SPREJEMA VSAKO TISKARSKO DELO
t